Dodatna pokojnina je pomemben vir dohodka za številne Evropejce. Ker za večino sistemov dodatnega pokojninskega zavarovanja ne velja koordinacija sistemov socialne varnosti, se je EU dogovorila o posebnih pravilih, da bi zaščitila pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja mobilnih delavcev. Ta pravila se uporabljajo za dodatno pokojninsko zavarovanje, ki temelji na delovnem razmerju (poklicna pokojnina).

Zakaj zaščita pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja

Nekatera pravila načrtov dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko zavarovance prikrajšajo za njihove pokojninske pravice, ko se preselijo v drugo državo EU.

Pokojninski načrt namreč lahko zahteva, da zavarovanec izpolni nekatere pogoje, preden pridobi nepreklicne pravice do pokojnine. Zaposlenemu, ki na primer prekine delovno razmerje in se preseli v drugo državo članico, morda ne bodo pripadle pravice do pokojnine, če ni dovolj dolgo delal za delodajalca.

Tudi če zaposleni ob izstopu iz zavarovanja pridobi pravice do pokojnine, se lahko njihova prihodnja vrednost zmanjša zaradi inflacije, razen če se pravice do pokojnine ustrezno ohranijo s postopno uskladitvijo njihove vrednosti.

Enaka obravnava in čezmejna plačila

Direktiva 98/49/ES o zaščiti pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlenih in samozaposlenih oseb pomeni prvi korak pri odpravljanju ovir za mobilnost delavcev, ki bi lahko nastale z uveljavljanjem pravic do dodatne pokojnine. Glavni določbi sta:

• Pridobljene pravice do pokojnine zavarovanca, ki izstopi iz zavarovanja zaradi selitve v drugo državo članico, se morajo ohraniti v enakem obsegu kot pravice zavarovanca, ki še naprej prebiva v isti državi članici.
• Upravičenci do dodatne pokojnine imajo pravico prejemati pokojnino v katerikoli državi članici.

Pridobitev in ohranitev pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja

Direktiva 2014/50/EU o pridobivanju in ohranjanju pravic iz dodatnega pokojninskega zavarovanja je bila sprejeta 16. aprila 2014. V njej so določeni minimalni standardi za zaščito pravic mobilnih delavcev do pokojnine, ki jih morajo države članice prenesti v svojo zakonodajo do 21. maja 2018.

1. Pridobitev pravic
2. Pravice do pokojnine so nepreklicno pridobljene najpozneje po treh letih delovnega razmerja.
3. Zavarovanec ne more izgubiti svojih vplačanih prispevkov: če torej zaposleni izstopi iz pokojninskega zavarovanja, preden pridobi pravice do pokojnino, se mu vplačani prispevki izplačajo.
4. Najnižja starost za pridobitev pravic do pokojnine ne sme biti višja od 21 let.
2. Ohranitev pravic
3. Ko zavarovanec izstopi iz zavarovanja, lahko zadrži svoje pridobljene pravice v sistemu, razen če se dogovori, da mu jih izplačajo kot glavnico.
4. Pravice do pokojnine delavca, ki je prekinil delovno razmerje, je treba ohraniti enako kot pravice delavcev, ki so v delovnem razmerju. Način ohranitve pravic je lahko različen, odvisno od sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja. Vrednost pokojninskih pravic se na primer lahko uskladi:
   • s stopnjo inflacije ali višino plač (tipično pri sistemih z vnaprej določenimi pravicami),
   • donosom iz naložb, ki izhajajo iz dodatnega pokojninskega zavarovanja (tipično pri sistemih z vnaprej določenimi prispevki).
3. Informacije
4. Delavci so upravičeni do informacij o tem, kako bi prekinitev delovnega razmerja vplivala na njihove pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja.
5. Delavci, ki so prekinili zaposlitev, in njihovi preživeli družinski člani (če zavarovanje predvideva nadomestila za preživele družinske člane) so upravičeni do informacij o vrednosti in obravnavanju njihovih pravic.

Direktiva se uporablja za delavce, ki se selijo med državami članicami, toda države članice lahko enake standarde uporabijo tudi za delavce, ki zamenjajo zaposlitev znotraj države.

Direktiva ne zajema prenosljivosti dodatnih pokojnin, tj. možnosti, da se ob poklicni mobilnosti pokojninske pravice prenesejo v nov sistem.

Komisija je 6. julija 2020 sprejela poročilo o uporabi Direktive 2014/50/EU.