This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02010R1093-20210626
Regulation (EU) No 1093/2010 of the European Parliament and of the Council of 24 November 2010 establishing a European Supervisory Authority (European Banking Authority), amending Decision No 716/2009/EC and repealing Commission Decision 2009/78/EC
Consolidated text: Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES
Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES
- Date of document:
- 26/06/2021
- Date of effect:
- 26/06/2021
- Author:
- Not available
- Form:
- Konsolidirano besedilo
- Link
- Link
- Link
- Select all documents mentioning this document
- Consolidation: basic act:
- 32010R1093
To prečiščeno besedilo morda ne vključuje naslednjih sprememb:
| Akt o spremembi | Vrsta spremembe | Zadevni pododdelek | Datum začetka učinkovanja |
|---|---|---|---|
| 32024R1620 | spremenil | člen 9b | 31/12/2025 |
| 32024R1620 | spremenil | člen 1 odstavek 2 neoštevilčeni odstavek 2 | 31/12/2025 |
| 32024R1620 | spremenil | člen 19 odstavek 4 | 31/12/2025 |
| 32024R1620 | spremenil | člen 9a | 31/12/2025 |
| 32024R1620 | spremenil | člen 1 odstavek 5 točka (h) | 31/12/2025 |
| 32024R1620 | spremenil | člen 33 odstavek 1 neoštevilčeni odstavek 2 | 31/12/2025 |
| 32024R1620 | spremenil | člen 81 odstavek 2b | 31/12/2025 |
| 32024R1620 | spremenil | člen 4 točka 1a | 31/12/2025 |
| 32024R1620 | spremenil | člen 8 odstavek 1 točka (l) | 31/12/2025 |
| 32024R1620 | spremenil | člen 17 odstavek 6 | 31/12/2025 |
| 32024R1620 | spremenil | člen 4 točka 2 točka (iii) | 31/12/2025 |
| 32024R1620 | spremenil | člen 40 odstavek 7 neoštevilčeni odstavek 1 | 31/12/2025 |
| 32023R1114 | spremenil | člen 1 odstavek 2 neoštevilčeni odstavek 1 | 30/12/2024 |
02010R1093 — SL — 26.06.2021 — 008.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA (EU) št. 1093/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 24. novembra 2010 (UL L 331 15.12.2010, str. 12) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
UREDBA (EU) št. 1022/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 22. oktobra 2013 |
L 287 |
5 |
29.10.2013 |
|
|
DIREKTIVA 2014/17/ЕU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 4. februarja 2014 |
L 60 |
34 |
28.2.2014 |
|
|
DIREKTIVA 2014/59/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. maja 2014 |
L 173 |
190 |
12.6.2014 |
|
|
UREDBA (EU) št. 806/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. julija 2014 |
L 225 |
1 |
30.7.2014 |
|
|
DIREKTIVA (EU) 2015/2366 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 25. novembra 2015 |
L 337 |
35 |
23.12.2015 |
|
|
UREDBA (EU) 2018/1717 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. novembra 2018 |
L 291 |
1 |
16.11.2018 |
|
|
UREDBA (EU) 2019/2033 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. novembra 2019 |
L 314 |
1 |
5.12.2019 |
|
|
UREDBA (EU) 2019/2175 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. decembra 2019 |
L 334 |
1 |
27.12.2019 |
|
UREDBA (EU) št. 1093/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 24. novembra 2010
o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES
POGLAVJE I
USTANOVITEV IN PRAVNI STATUS
Člen 1
Ustanovitev in obseg delovanja
Organ deluje tudi v okviru pooblastil, ki so mu podeljena s to uredbo, ter v okviru področja uporabe Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ) in Uredbe (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ), kolikor se navedeni direktiva in uredba uporabljata za izvajalce v finančnem sektorju in pristojne organe, ki jih nadzorujejo. Organ samo v ta namen opravlja naloge, ki jih kateri koli pravno zavezujoč akt Unije podeljuje Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ), ali Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljenemu z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ). Organ se pri opravljanju teh nalog z navedenima Evropskima nadzornima organoma posvetuje in ju obvešča o svojih dejavnostih v zvezi z vsakim subjektom, ki je „finančna institucija“, kakor je opredeljena v točki 1 člena 4 Uredbe (EU) št. 1094/2010, ali „udeleženec na finančnem trgu“, kakor je opredeljen v točki 1 člena 4 Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Cilj Organa je varovati javne interese s prispevanjem h kratko-, srednje- in dolgoročni stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v korist gospodarstva Unije, njenih državljanov in podjetij. Organ v okviru svojih zadevnih pristojnosti prispeva k:
izboljšanju delovanja notranjega trga, kar zajema zlasti smotrno, učinkovito in usklajeno stopnjo ureditve in nadzora,
zagotovitvi integritete, preglednosti, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov,
krepitvi mednarodnega usklajevanja pri nadzoru,
preprečevanju regulativne arbitraže in spodbujanju enakih konkurenčnih pogojev,
zagotavljanju, da so najemanje kreditov in druga tveganja ustrezno urejeni in nadzorovani,
okrepitvi varstva strank in potrošnikov,
povečanju nadzorniške konvergence na celotnem notranjem trgu, ter
preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma.
V ta namen Organ prispeva k zagotavljanju dosledne, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz odstavka 2 tega člena, spodbuja nadzorniško konvergenco in v skladu s členom 16a pripravi mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo.
Organ pri izvajanju nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo, posebno pozornost namenja sistemskim tveganjem, ki jih predstavljajo finančne institucije, katerih propad lahko negativno vpliva na delovanje finančnega sistema ali na realno gospodarstvo.
Organ pri opravljanju svojih nalog deluje neodvisno, objektivno in na nediskriminatoren ter pregleden način v interesu Unije kot celote in, kadar je ustrezno, upošteva načelo sorazmernosti. Organ je odgovoren in deluje pošteno ter zagotavlja, da se vse zainteresirane strani obravnavajo pravično.
Vsebina in oblika dejanj in ukrepov Organa, zlasti smernic, priporočil, mnenj, vprašanj in odgovorov, osnutkov regulativnih tehničnih standardov ter osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, v celoti upošteva veljavne določbe te uredbe in zakonodajnih aktov iz odstavka 2. V obsegu, v katerem je dovoljeno in ustrezno v skladu z navedenimi določbami, se pri dejanjih in ukrepih Organa v skladu z načelom sorazmernosti ustrezno upoštevajo narava, obseg in zapletenost tveganj, ki izhajajo iz poslovanja finančne institucije, podjetja ali drugega subjekta oziroma iz finančne dejavnosti, na katero vplivajo dejanja in ukrepi Organa.
Člen 2
Evropski sistem finančnega nadzora
ESFS sestavljajo:
Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB) za namene nalog, kakor so določene v Uredbi (EU) št. 1092/2010 in v tej uredbi;
Organ;
Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 );
Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 );
Skupni odbor Evropskih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: Skupni odbor) za izvajanje nalog iz členov 54 do 57 te uredbe, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010;
pristojni ali nadzorni organi, kakor so določeni v aktih Unije iz člena 1(2) te uredbe, vključno z Evropsko centralno banko v zvezi z nalogami, ki se nanjo prenesejo z Uredbo (EU) št. 1024/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Brez poseganja v nacionalne pristojnosti sklicevanja na nadzor v tej uredbi vključujejo vse relevantne dejavnosti vseh pristojnih organov, ki se izvajajo v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).
Člen 3
Odgovornost Organov
Člen 4
Opredelitve pojmov
Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„finančna institucija“ pomeni vsako podjetje, za katerega veljajo predpisi in nadzor v skladu s katerim koli zakonodajnim aktom iz člena 1(2);
„izvajalec v finančnem sektorju“ pomeni subjekt iz člena 2 Direktive (EU) 2015/849, ki je bodisi „finančna institucija“, kakor je opredeljena v točki 1 tega člena ali v točki 1 člena 4 Uredbe (EU) št. 1094/2010, bodisi „udeleženec na finančnem trgu“, kakor je opredeljen v točki 1 člena 4 Uredbe (EU) št. 1095/2010;
„pristojni organi“ pomeni:
pristojne organe, kakor so opredeljeni v točki 40 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013, vključno z Evropsko centralno banko v zvezi z nalogami, ki so nanjo prenesene z Uredbo (EU) št. 1024/2013;
glede Direktive 2002/65/ES, organe in telesa, ki so pristojni za zagotavljanje skladnosti finančnih institucij z zahtevami iz navedene direktive;
glede Direktive (EU) 2015/849, organe in telesa, ki nadzorujejo izvajalce v finančnem sektorju in so pristojni za zagotavljanje njihove skladnosti z zahtevami iz navedene direktive;
glede sistemov jamstva za vloge, organe, ki upravljajo sisteme jamstva za vloge v skladu z Direktivo 2014/49/EU, ali, kadar sistem jamstva za vloge upravlja zasebna družba, javni organ, ki nadzoruje take sisteme v skladu z navedeno direktivo, in zadevne upravne organe iz navedene direktive;
glede Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 14 ) ter Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 15 ), organe za reševanje, določene v skladu s členom 3 Direktive 2014/59/EU, enotni odbor za reševanje, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 806/2014, ter Svet in Komisijo, kadar sprejemata ukrepe v skladu s členom 18 Uredbe (EU) št. 806/2014, razen kadar izvajajo diskrecijska pooblastila ali sprejemajo odločitve o politikah;
telesa in organe iz člena 20 Direktive 2008/48/ES;
Člen 5
Pravni status
Člen 6
Sestava
Organ sestavljajo:
odbor nadzornikov, ki izvaja naloge iz člena 43;
upravni odbor, ki izvaja naloge iz člena 47;
predsednik, ki izvaja naloge iz člena 48;
izvršni direktor, ki izvaja naloge iz člena 53;
odbor za pritožbe, ki izvaja naloge iz člena 60.
Člen 7
Sedež
Sedež Organa je v Parizu v Franciji.
Lokacija sedeža Organa ne vpliva na izvajanje njegovih nalog in pooblastil, organizacijo njegove strukture upravljanja, delovanje njegove glavne organizacije ali na glavno financiranje njegovih dejavnosti, pri čemer lahko organ, kadar je to ustrezno, z agencijami Unije souporablja storitve za upravno podporo in upravljanje objektov, ki niso povezane z glavnimi dejavnostmi Organa. Komisija do 30. marca 2019 in nato vsakih 12 mesecev Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o ravnanju Evropskih nadzornih organov v skladu z navedeno zahtevo.
POGLAVJE II
NALOGE IN POOBLASTILA ORGANA
Člen 8
Naloge in pooblastila Organa
Organ ima naslednje naloge:
na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) prispeva k oblikovanju visoko kakovostnih skupnih regulativnih in nadzornih standardov in praks, zlasti s pripravo osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, smernic, priporočil in drugih predpisov, vključno z mnenji;
oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji, ki določa najboljše nadzorne prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke, pri čemer med drugim upošteva spreminjajoče se poslovne prakse in poslovne modele ter velikost finančnih institucij in trgov;
oblikuje in posodablja priročnik Unije za reševanje finančnih institucij v Uniji, ki določa najboljše prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke za reševanje, pri čemer upošteva delo enotnega odbora za reševanje, spreminjajoče se poslovne prakse in poslovne modele ter velikost finančnih institucij in trgov;
prispeva k dosledni uporabi pravno zavezujočih aktov Unije, zlasti s prizadevanjem za skupno kulturo na področju nadzora, zagotavljanjem usklajene, uspešne in učinkovite uporabe zakonodajnih aktov iz člena 1(2), preprečevanjem regulativne arbitraže, spodbujanjem in spremljanjem neodvisnosti nadzora, posredovanjem in reševanjem sporov med pristojnimi organi, zagotavljanjem učinkovitega in skladnega nadzora nad finančnimi institucijami, zagotavljanjem skladnega delovanja kolegijev nadzornikov in sprejemanjem ukrepov, med drugim tudi v izrednih razmerah;
omogoča lažji prenos nalog in pristojnosti med pristojnimi organi;
tesno sodeluje z ESRB, zlasti ESRB posreduje informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog ter z zagotavljanjem ustreznega upoštevanja opozoril in priporočil ESRB;
organizira in opravlja medsebojne strokovne preglede pristojnih organov, vključno z izdajanjem smernic in priporočil ter opredeljevanjem najboljših praks, da se okrepi doslednost rezultatov nadzora;
v okviru svojih pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj na trgu, po potrebi tudi trende kreditiranja, zlasti gospodinjstev ter malih in srednjih podjetij, ter na področju inovativnih finančnih storitev, pri čemer ustrezno upošteva razvoj dogodkov v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi dejavniki;
opravlja tržne analize za obveščenost pri postopku razrešnice za Organ;
po potrebi spodbuja varstvo imetnikov vlog, potrošnikov in investitorjev, zlasti v zvezi s pomanjkljivostmi v čezmejnem kontekstu in ob upoštevanju s tem povezanih tveganj;
v skladu s členi 21 do 26 spodbuja skladno in dosledno delovanje kolegijev nadzornikov, spremljanje, ocenjevanje in merjenje sistemskega tveganja, razvijanje ter usklajevanje načrtov sanacije in reševanja, zagotavljanje visoke ravni zaščite vlagateljev in investitorjev po vsej Uniji in razvijanje metod za reševanje finančnih institucij v težavah ter oceno potreb po ustreznih finančnih instrumentih, da bi okrepil sodelovanje med pristojnimi organi, vključenimi v upravljanje krize v čezmejnih institucijah, ki bi lahko pomenile sistemsko tveganje;
prispeva k oblikovanju skupne strategije Unije o finančnih podatkih;
izpolnjuje vse druge posebne naloge iz te uredbe ali iz drugih zakonodajnih aktov;
na svojem spletnem mestu objavlja in redno posodablja informacije v zvezi s področjem svojega delovanja, zlasti, v okviru svojih pristojnosti, o registriranih finančnih institucijah, da se zagotovi, da so informacije lahko dostopne javnosti;
na svojem spletišču objavlja in redno posodablja vse regulativne tehnične standarde, izvedbene tehnične standarde, smernice, priporočila ter vprašanja in odgovore za vsak zakonodajni akt iz člena 1(2), vključno s pregledi, ki se nanašajo na stanje tekočega dela, in načrtovan časovni okvir za sprejetje osnutkov regulativnih tehničnih standardov in osnutkov izvedbenih tehničnih standardov;
▼M1 —————
prispeva k preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, vključno s spodbujanjem dosledne, uspešne in učinkovite uporabe zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe, člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma.
Organ pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo:
uporabi vse pristojnosti, ki jih ima na razpolago;
ob ustreznem upoštevanju cilja zagotavljanja varnosti in trdnosti finančnih institucij v celoti upošteva različne vrste, poslovne modele in velikost finančnih institucij ter;
upošteva tehnološke inovacije, inovativne in trajnostne poslovne modele ter povezovanje okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov.
Organ ima za izpolnjevanje nalog iz odstavka 1 pooblastila, določena v tej uredbi, zlasti pa za:
pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov v posebnih primerih iz člena 10;
pripravo osnutkov izvedbenih tehničnih standardov v posebnih primerih iz člena 15;
izdajanje smernic in priporočil, kakor je določeno v členu 16;
izdajanje priporočil, kakor je določeno v členu 29a;
izdajanje priporočil v posebnih primerih iz člena 17(3);
izdajanje opozoril v skladu s členom 9(3);
sprejemanje individualnih odločitev, naslovljenih na pristojne organe v posebnih primerih iz členov 18(3) in 19(3);
v primerih, ko se neposredno uporablja pravo Unije, sprejemanje individualnih odločitev, naslovljenih na finančne institucije v posebnih primerih iz člena 17(6), iz člena 18(4) in iz člena 19(4);
izdajanje mnenj za Evropski parlament, Svet ali Komisijo, kakor je določeno v členu 16a;
izdajanje odgovorov na vprašanja, kakor je določeno v členu 16b;
ukrepanje v skladu s členom 9c;
zbiranje potrebnih informacij o finančnih institucijah, kakor je določeno v členu 35;
razvijanje skupnih metodologij za ocenjevanje vpliva lastnosti produktov in njihovih postopkov razširjanja na finančno stanje institucij in varstvo potrošnikov;
zagotavljanje centralno dostopne zbirke podatkov o registriranih finančnih institucijah na področju svojih pristojnosti, če je tako določeno v aktih iz člena 1(2).
Odprta javna posvetovanja iz členov 10, 15, 16 in 16a so čim bolj široko zastavljena, da se zagotovi vključujoč pristop za vse zainteresirane strani in da se zainteresiranim stranem omogoči razumen čas za odziv. Organ objavi povzetek prispevkov zainteresiranih strani ter pregled, kako so se informacije in mnenja, zbrani pri posvetovanju, uporabili v osnutku regulativnega tehničnega standarda in osnutku izvedbenega tehničnega standarda.
Člen 9
Naloge glede varstva potrošnikov in finančnih dejavnosti
Organ na trgu za potrošniške finančne proizvode in storitve prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju preglednosti, enostavnosti in pravičnosti na vsem notranjem trgu, med drugim:
z zbiranjem, analiziranjem in poročanjem o potrošniških trendih, kot so spremembe na področju stroškov in pristojbin za finančne storitve in produkte na drobno v državah članicah;
z opravljanjem poglobljenih tematskih pregledov ravnanja na trgih ter oblikovanjem skupnega razumevanja tržnih praks za prepoznavanje potencialnih problemov in analizo njihovega učinka;
z oblikovanjem kazalnikov tveganja pri malih vlagateljih za pravočasno prepoznavanje možnih vzrokov škode za potrošnike;
s pregledovanjem in usklajevanjem pobud za finančno opismenjevanje in izobraževanje s strani pristojnih organov;
z razvojem standardov usposabljanja v panogi;
s prispevanjem k razvoju skupnih pravil o razkritju;
s prispevanjem k enakim konkurenčnim pogojem na notranjem trgu, na katerem imajo potrošniki in drugi uporabniki finančnih storitev pošten dostop do finančnih storitev in produktov;
s spodbujanjem nadaljnjega razvoja v smislu regulacije in nadzora, ki bi lahko olajšal tesnejše usklajevanje in povezovanje na ravni Unije in
z usklajevanjem dejavnosti navideznega nakupovanja pristojnih organov, če je ustrezno.
Organ odločitev iz prvega pododstavka pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj vsakih šest mesecev. Organ lahko po najmanj dveh zaporednih podaljšanjih in na podlagi ustrezne analize, s katero oceni vpliv na stranko ali potrošnika, odloči o letnem podaljšanju prepovedi.
Država članica lahko od Organa zahteva, naj ponovno preuči svojo odločitev. V tem primeru Organ v skladu s postopkom iz drugega pododstavka člena 44(1) odloči, ali bo pri tej odločitvi vztrajal.
Organ lahko tudi oceni potrebo po prepovedi ali omejitvi določenih vrst finančnih dejavnosti ali prakse in po potrebi o tem obvesti Komisijo in pristojne organe, da bi se olajšalo sprejetje tovrstnih prepovedi ali omejitev.
Člen 9a
Posebne naloge, povezane s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter bojem proti njima
Organ v okviru svojih zadevnih pristojnosti prevzame vlogo vodenja, usklajevanja in spremljanja pri spodbujanju celovitosti, preglednosti in varnosti v finančnem sistemu, in sicer s sprejemanjem ukrepov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter boj proti njima v navedenem sistemu. V skladu z načelom sorazmernosti ti ukrepi ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev te uredbe in zakonodajnih aktov iz člena 1(2), pri čemer ustrezno upoštevajo naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovnih praks, poslovnih modelov in velikosti izvajalcev v finančnem sektorju in trgov. Ti ukrepi vključujejo:
zbiranje informacij od pristojnih organov glede pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med postopki stalnega nadzora in izdaje dovoljenj v zvezi s procesi in postopki, ureditvami upravljanja, ustreznostjo in primernostjo, pridobivanjem kvalificiranih deležev, poslovnimi modeli in dejavnostmi izvajalcev v finančnem sektorju glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter boja proti njima, in glede ukrepov, ki so jih pristojni organi sprejeli v odziv na naslednje bistvene pomanjkljivosti, ki vplivajo na eno ali več zahtev iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe, člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 in člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 ter nacionalnega prava , s katerim se ti akti prenašajo, v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in bojem proti taki uporabi:
kršitev ali morebitno kršitev takšnih zahtev s strani izvajalca v finančnem sektorju ali
neustrezno ali neučinkovito izvajanje takšnih zahtev s strani izvajalca v finančnem sektorju ali
neustrezno ali neučinkovito izvajanje notranjih politik in postopkov s strani izvajalca v finančnem sektorju, ki so potrebni za izpolnjevanje takšnih zahtev.
Pristojni organi predložijo Organu vse tovrstne informacije, pri čemer izpolnjujejo še vse morebitne obveznosti iz člena 35 te uredbe, in ga pravočasno obveščajo o vseh naknadnih spremembah posredovanih informacij. Organ tesno sodeluje s finančnimi obveščevalnimi enotami (FIU) iz Direktive (EU) 2015/849 ob upoštevanju njihovega statusa in obveznosti ter brez nepotrebnega podvajanja.
Pristojni organi lahko v skladu z nacionalnim pravom v osrednjo podatkovno zbirko iz odstavka 2 vnesejo še druge dodatne informacije, ki se jim zdijo pomembne za preprečevanje uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma in boj proti taki uporabi;
tesno usklajevanje in po potrebi izmenjava informacij s pristojnimi organi, vključno z Evropsko centralno banko, v zvezi z zadevami, povezanimi z nalogami, ki se nanj prenesejo z Uredbo (EU) št. 1024/2013, z organi, ki jim je zaupana javna naloga nadzora pooblaščenih subjektov, navedenih v točkah 1 in 2 člena 2(1) Direktive (EU) 2015/849, ter s FIU ob upoštevanju statusa in obveznosti FIU na podlagi Direktive (EU) 2015/849;
priprava skupnih smernic in standardov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v finančnem sektorju in boja proti njima ter spodbujanje njihovega doslednega izvajanja, zlasti s pripravo osnutkov regulativnih tehničnih standardov in izvedbenih tehničnih standardov v skladu z mandatom, določenim v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), smernicami, priporočili in drugimi ukrepi, vključno z mnenji, ki temeljijo na zakonodajnih aktih iz člena 1(2);
zagotavljanje pomoči pristojnim organom v skladu z njihovimi posebnimi zahtevami;
spremljanje razvoja na trgih in ocenjevanje ranljivosti in tveganj v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma v finančnem sektorju.
Organ do 31. decembra 2020 pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli pojem pomanjkljivosti iz točke (a) prvega pododstavka, vključno z ustreznimi situacijami, v katerih lahko pride do pomanjkljivosti, pomembnostjo pomanjkljivosti in zbiranjem informacij s strani Organa v praksi ter vrsto informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu točko (a) prvega pododstavka. Pri pripravi teh tehničnih standardov upošteva količino informacij, ki jih je treba predložiti, in potrebo po izogibanju podvajanju dela. Določi tudi ureditev, s katero zagotavlja učinkovitost in zaupnost.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14.
Organ do 31. decembra 2020 pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi, kako se informacije analizirajo in dajo na voljo pristojnim organom, kadar je to potrebno in pod pogojem ohranjanja zaupnosti informacij.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14.
Organ za namene prvega pododstavka tega odstavka s pomočjo notranjega odbora, ustanovljenega na podlagi odstavka 7 tega člena, razvije in uveljavi metode za pripravo objektivnih ocen ter visokokakovostnega in skladnega pregleda ocen in uporabe metodologije, pa tudi za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev. Ta notranji odbor izvaja pregled kakovosti in skladnosti ocen tveganja. Pripravi osnutek ocen tveganja, ki jih v skladu s členom 44 sprejme odbor nadzornikov.
Vsaka institucija, organ in organ iz prvega pododstavka iz svojih vrst imenuje nadomestnega predstavnika, ki lahko nadomesti člana, ki se sestanka ne more udeležiti. Države članice, v katerih je za zagotovitev skladnosti izvajalcev v finančnem sektorju z Direktivo (EU) 2015/849 pristojen več kot en organ, lahko imenujejo enega predstavnika iz vsakega pristojnega organa. Vsaka država članica ima en glas, ne glede na število pristojnih organov, ki so zastopani na posameznem sestanku. Ta odbor lahko ustanovi notranje delovne skupine za specifične vidike svojega dela za namene priprave osnutkov odločitev tega odbora. V teh skupinah lahko sodelujejo uslužbenci vse pristojnih organov, zastopanih v tem odboru, in uslužbenci Organa, Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge).
Organ, Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) lahko kadar koli glede katerega koli osnutka odločitve odbora iz odstavka 7 tega člena predložijo pisne pripombe. Odbor nadzornikov pred sprejetjem končne odločitve take pripombe skrbno preuči. Kadar osnutek odločitve temelji na pooblastilih, ki so Organu podeljena na podlagi člena 9b, 17 ali 19, ali je s temi pooblastili povezan in se nanaša na:
finančne institucije, kakor so opredeljene v točki 1 člena 4 Uredbe (EU) št. 1094/2010, ali na katerega koli od pristojnih organov, ki jih nadzira, ali
udeležence na finančnem trgu, kakor so opredeljeni v točki 1 člena 4 Uredbe (EU) št. 1095/2010, ali na katerega koli od pristojnih organov, ki jih nadzira.
Lahko Organ odločitev sprejme samo s soglasjem Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) v primeru iz točke (a) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) v primeru iz točke (b). Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ali Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) svoje stališče uradno sporoči v 20 dneh od datuma osnutka odločitve odbora iz odstavka 7. Kadar v 20 dneh ne sporoči svojega stališča Organu niti ne zahteva ustrezno utemeljenega podaljšanja za sporočitev stališča, se domneva, da soglaša z odločitvijo.
Člen 9b
Zahteva za preiskavo, povezana s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma ter bojem proti njima
Člen 9c
Pisma o neukrepanju
Organ sprejme ukrepe iz odstavka 2 tega člena le v izjemnih okoliščinah, ko meni, da bi lahko uporaba enega od zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ali katerih koli delegiranih oziroma izvedbenih aktov, ki temeljijo na navedenih zakonodajnih aktih, privedla do pomembnih težav zaradi enega od naslednjih razlogov:
Organ meni, da bi lahko bile določbe, vsebovane v takšnem aktu, v neposrednem nasprotju z drugim zadevnim aktom;
kadar je akt eden od zakonodajnih aktov iz člena 1(2), odsotnost delegiranih ali izvedbenih aktov, ki bi dopolnjevali ali podrobneje pojasnjevali zadevni akt, vodi do upravičenih dvomov glede pravnih posledic, ki izhajajo iz zakonodajnega akta, ali njegove pravilne uporabe;
odsotnost smernic in priporočil iz člena 16 bi povzročila praktične težave v zvezi z uporabo zadevnega zakonodajnega akta.
V primerih iz točk (a) in (b) odstavka 1 Organ Komisiji predloži mnenje o vseh ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki novega zakonodajnega predloga ali predloga novega delegiranega ali izvedbenega akta, in o tem, kako nujno je po presoji Organa treba obravnavati težavo. Organ svoje mnenje objavi.
V primeru iz točke (c) odstavka 1 tega člena Organ čim prej oceni, ali je treba sprejeti ustrezne smernice ali priporočila v skladu s členom 16.
Organ ukrepa hitro, zlasti z namenom, da prispeva k preprečevanju težav iz odstavka 1, kadar koli je to mogoče.
Člen 10
Regulativni tehnični standardi
Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta pooblastila za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov na podlagi delegiranih aktov po členu 290 PDEU, da se zagotovi dosledna uskladitev na področjih, ki so natančno določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) te uredbe, lahko Organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov. Organ osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji v sprejetje. Obenem te osnutke regulativnih tehničnih standardov posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.
Regulativni tehnični standardi so tehnični standardi, ne vključujejo strateških odločitev ali odločitev politik, njihova vsebina pa je omejena na zakonodajne akte, ki so podlaga zanje.
Preden Organ te osnutke predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila taka posvetovanja in analize zelo nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.
▼M8 —————
Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka regulativnega tehničnega standarda odloči, ali ga bo sprejela. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, kadar sprejetje ni mogoče v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek regulativnega tehničnega standarda sprejme le delno ali s spremembami, kadar to zahteva interes Unije.
Kadar Komisija ne namerava sprejeti osnutka regulativnega tehničnega standarda oziroma ga namerava sprejeti samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ni sprejela, ali pojasni razloge za spremembe. Komisija pošlje izvod svojega pisma Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Če Organ ob izteku tega šesttedenskega roka ne predloži spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda ali predloži osnutek regulativnega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija regulativni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, oziroma ga zavrne.
Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.
Le kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda Komisiji v roku iz odstavka 2, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard z delegiranim aktom brez osnutka Organa.
Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.
Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda takoj pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Komisija pošlje osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda in ga v obliki uradnega mnenja predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard.
Če Organ v šestih tednih predloži spremenjen osnutek regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda spremeni na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Organ, ali pa ga sprejme s tistimi spremembami, ki so pomembne po njenem mnenju. Komisija brez predhodne uskladitve z Organom ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ, kakor je določeno v tem členu.
Člen 11
Izvajanje pooblastila
Člen 12
Preklic pooblastila
Člen 13
Nasprotovanje regulativnim tehničnim standardom
Če do izteka roka iz odstavka 1 regulativnemu tehničnemu standardu ne nasprotuje niti Evropski parlament niti Svet, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati z dnem, ki je v njem naveden.
Regulativni tehnični standard se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne nameravata nasprotovati.
Člen 14
Nepotrditev ali sprememba osnutkov regulativnih tehničnih standardov
Člen 15
Izvedbeni tehnični standardi
Preden Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize zelo nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.
Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka izvedbenega tehničnega standarda odloči, ali ga bo sprejela. Ta rok lahko podaljša za en mesec. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, kadar sprejetje ni mogoče v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek izvedbenih tehničnih standardov sprejme le delno ali s spremembami, kadar to zahteva interes Unije.
Kadar Komisija ne namerava sprejeti osnutka izvedbenega tehničnega standarda oziroma ga namerava sprejeti samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek izvedbenega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ne namerava sprejeti, ali pojasni razloge za spremembe. Komisija pošlje izvod svojega pisma Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v roku šestih tednov spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Če Organ ob izteku roka šestih tednov iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda ali predloži osnutek izvedbenega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija izvedbeni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, ali ga zavrne.
Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka izvedbenega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.
Le kadar Organ osnutka izvedbenega tehničnega standarda ne predloži Komisiji v roku iz odstavka 2, lahko Komisija sprejme izvedbeni tehnični standard na podlagi izvedbenega akta brez osnutka Organa.
Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za bančništvo iz člena 37.
Komisija osnutek izvedbenega tehničnega standarda takoj posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Komisija osnutek izvedbenega tehničnega standarda pošlje Organu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda in ga v obliki uradnega mnenja predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda, Komisija lahko sprejme izvedbeni tehnični standard.
Če Organ v šesttedenskem roku predloži spremenjen osnutek izvedbenega tehničnega standarda, lahko Komisija spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Organ, ali pa ga sprejme s tistimi spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne.
Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je pripravil Organ.
Člen 16
Smernice in priporočila
Smernice in priporočila so v skladu s pooblastili, podeljenimi z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) ali tega člena.
Pristojni organi in finančne institucije si na vsak način prizadevajo za spoštovanje teh smernic in priporočil.
Vsak pristojni organ v dveh mesecih po izdaji smernic ali priporočil potrdi, ali ravna ali namerava ravnati v skladu z njimi. Če jih ne upošteva ali ne namerava upoštevati, o tem obvesti Organ in navede razloge za to odločitev.
Organ dejstvo, da pristojni organ ne upošteva ali ne namerava upoštevati teh smernic ali priporočil, objavi. Organ se lahko tudi za vsak primer posebej odloči za objavo razlogov, ki jih je pristojni organ navedel v zvezi z neupoštevanjem te smernice ali priporočila. Pristojni organ je o takšni objavi vnaprej obveščen.
Če smernica ali priporočilo to zahteva, finančne institucije jasno in podrobno poročajo o tem, ali to smernico oz. priporočilo izpolnjujejo.
Člen 16a
Mnenja
Člen 16b
Vprašanja in odgovori
Finančne institucije pred predložitvijo vprašanja Organu ocenijo, ali naj vprašanje najprej naslovijo na svoj pristojni organ.
Organ lahko pred objavo odgovorov na dopustna vprašanja zaprosi za dodatna pojasnila glede vprašanj, ki jih je zastavila fizična ali pravna oseba iz tega odstavka.
Člen 17
Kršitev prava Unije
Organ se na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali interesne skupine za bančništvo ali na lastno pobudo, tudi na podlagi dobro utemeljenih informacij fizičnih ali pravnih oseb, ter po tem, ko je o zadevi obvestil zadevni pristojni organ, opiše, kako namerava obravnavati zadevo, in po potrebi preišče domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije.
Pristojni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 35 Organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih ta potrebuje za preiskavo, vključno s tem kako se akti iz člena 1(2) uporabljajo v skladu s pravom Unije.
Brez poseganja v pooblastila iz člena 35 lahko Organ, potem ko je o tem obvestil zadevni pristojni organ, od drugih pristojnih organov neposredno in ustrezno utemeljeno zahteva informacije, kadar se je izkazalo ali kadar meni, da zahteva po informacijah, predložena zadevnemu pristojnemu organu, ne zadostuje za pridobitev informacij, ki so potrebne za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije.
Naslovnik takšne zahteve Organu brez nepotrebnega odlašanja predloži jasne, točne in popolne informacije.
Organ lahko najpozneje v dveh mesecih po začetku preiskave na zadevni pristojni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev s pravom Unije.
Pristojni organ v desetih delovnih dneh po prejemu priporočila obvesti Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti s pravom Unije.
Če pristojni organ v mesecu dni od prejetja priporočila Organa ne zagotovi skladnosti s pravom Unije, lahko Komisija na podlagi prejetega obvestila Organa ali na lastno pobudo izda uradno mnenje, s katerim od pristojnega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev s pravom Unije. Komisija v uradnem mnenju upošteva priporočilo Organa.
Takšno uradno mnenje izda Komisija najpozneje tri mesece po sprejetju priporočila. Ta rok lahko Komisija podaljša za mesec dni.
Organ in pristojni organi zagotovijo Komisiji vse potrebne informacije.
V zadevah v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma lahko Organ, kadar se zadevne zahteve iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ne uporabljajo neposredno za izvajalce v finančnem sektorju, sprejme odločitev, s katero od pristojnega organa zahteva, da ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 tega člena v roku, ki je v njem določen. Če organ ne ravna v skladu s to odločitvijo, lahko Organ sprejme tudi odločitev v skladu s prvim pododstavkom. Organ v ta namen uporablja vse zadevno pravo Unije ter, kadar je to pravo Unije sestavljeno iz direktiv, nacionalno pravo v obsegu, v katerem prenaša te direktive. Kadar je zadevno pravo Unije sestavljeno iz uredb in kadar te uredbe v danem trenutku državam članicam izrecno dajejo različne možnosti, Organ uporablja tudi nacionalno pravo v obsegu, v katerem se z njim izvajajo te možnosti.
Odločitev Organa je v skladu z uradnim mnenjem, ki ga na podlagi odstavka 4 izda Komisija.
Kadar pristojni organi ukrepajo v zvezi z vprašanji, obravnavanimi v uradnem mnenju na podlagi odstavka 4 ali odločitvi na podlagi odstavka 6, ravnajo v skladu s tem uradnim mnenjem ali odločitvijo.
Člen 17a
Zaščita prijaviteljev
Člen 18
Ukrepanje v izrednih razmerah
Za opravljanje navedene naloge spodbujanja in usklajevanja je Organ v celoti obveščen o vsakem pomembnem razvoju dogodkov in povabljen, naj se kot opazovalec udeleži vseh pomembnih srečanj ustreznih pristojnih nadzornih organov.
Svet lahko v posvetovanju s Komisijo in ESRB ter po potrebi z ESA sprejme odločitev, naslovljeno na Organ, v kateri za namene te uredbe ugotovi obstoj izrednih razmer, in sicer na zahtevo Organa, Komisije ali ESRB. Svet to odločitev pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj enkrat mesečno. Če se odločitev po enem mesecu ne obnovi, samodejno preneha veljati. Svet lahko kadar koli objavi konec izrednih razmer.
Če ESRB ali Organ meni, da obstaja verjetnost za nastanek izrednih razmer, izdajo zaupno priporočilo, naslovljeno na Svet, ter pripravijo oceno razmer. Svet nato oceni, ali je primerno sklicati sejo. V tem postopku se ustrezno poskrbi za zaupnost.
Če Svet ugotovi izredne razmere, o tem nemudoma obvesti Evropski parlament in Komisijo.
Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 4, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.
Vsi ukrepi pristojnih organov v zvezi z vprašanji, ki so predmet odločitve v skladu z odstavkom 3 ali 4, so v skladu s temi odločitvami.
Člen 19
Reševanje sporov med pristojnimi organi v čezmejnih zadevah
V primerih, opredeljenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), in brez poseganja v pooblastila iz člena 17 lahko Organ pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 tega člena v vsakem od naslednjih primerov:
na zahtevo enega ali več zadevnih pristojnih organov, kadar se pristojni organ ne strinja s postopkom ali vsebino ukrepa, predlaganega ukrepa ali neukrepanjem drugega pristojnega organa;
v primerih, ko je v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določeno, da lahko Organ pomaga na lastno pobudo, kadar se lahko na podlagi objektivnih razlogov ugotovi, da obstaja nesoglasje med pristojnimi organi.
V primerih, ko se v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) zahteva, da pristojni organi sprejmejo skupno odločitev, in kadar lahko Organ zadevnim pristojnim organom v skladu s temi akti na lastno pobudo pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 tega člena, se sklepa, da obstaja nesoglasje, kadar navedeni organi v rokih iz navedenih aktov ne sprejmejo skupne odločitve.
Zadevni pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja obvestijo Organ, da sporazum ni bil dosežen, v naslednjih primerih:
kadar je v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določen rok za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do enega od naslednjih dogodkov:
rok je potekel ali
vsaj dva zadevna pristojna organa na podlagi objektivnih razlogov skleneta, da obstaja nesoglasje;
kadar v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) ni določenega roka za dosego sporazuma med pristojnimi organi in pride do enega od naslednjih dogodkov:
vsaj dva zadevna pristojna organa na podlagi objektivnih razlogov skleneta, da obstaja nesoglasje, ali
pristojni organ je pred dvema mesecema prejel zahtevo drugega pristojnega organa po uvedbi določenih ukrepov za zagotovitev skladnosti z navedenimi akti in v tem času še ni sprejel odločitve, ki izpolnjuje zahtevo.
Dokler Organ ne sprejme odločitve v skladu s postopkom iz člena 44(3a), v primerih, ko zakonodajni akti iz člena 1(2) zahtevajo sprejetje skupne odločitve, vsi pristojni organi, ki sodelujejo pri sprejemanju skupne odločitve, odložijo posamezne odločitve. Kadar se Organ odloči za ukrepanje, vsi pristojni organi, vključeni v skupno odločitev, odložijo svoje odločitve, dokler se ne zaključi postopek iz odstavkov 2 in 3 tega člena.
V zadevah v zvezi s preprečevanjem uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma, lahko Organ sprejme odločitev v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka tudi, kadar se zadevne zahteve iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ne uporabljajo neposredno za izvajalce v finančnem sektorju. Organ v ta namen uporablja vse zadevno pravo Unije ter, kadar je to pravo Unije sestavljeno iz direktiv, nacionalno pravo v obsegu, v katerem prenaša te direktive. Kadar je zadevno pravo Unije sestavljeno iz uredb in kadar te uredbe državam članicam izrecno dajejo različne možnosti, Organ uporablja tudi nacionalno pravo v obsegu, v katerem se te možnosti izvajajo.
Člen 20
Reševanje nesoglasij med pristojnimi organi na medsektorski ravni
Skupni odbor v skladu s postopkom iz člena 19 in člena 56 odpravi nesoglasja na medsektorski ravni, do katerih lahko pride med pristojnimi organi, kakor je opredeljeno v točki (2) člena 4 te uredbe in Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010.
Člen 20a
Zbliževanje postopkov nadzorniškega pregledovanja
Da bi v Uniji vzpostavili trdne nadzorne standarde, Organ v okviru svojih pristojnosti spodbuja zbliževanje postopkov nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja v skladu z Direktivo 2013/36/EU.
Člen 21
Kolegij nadzornikov
Organ ima vodilno vlogo pri zagotavljanju usklajenega delovanja kolegijev nadzornikov za čezmejne institucije v Uniji, pri čemer upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo finančne institucije iz člena 23, ter po potrebi sklicuje seje posameznih kolegijev.
Za namene tega odstavka in odstavka 1 tega člena se Organ šteje kot „pristojni organ“ v smislu ustrezne zakonodaje.
Organ lahko:
v sodelovanju s pristojnimi organi zbira in deli vse pomembne informacije za olajšanje dela kolegija ter vzpostavi in upravlja centralni sistem in s tem pristojnim organom v kolegiju omogoči dostop do takšnih informacij;
sproži in usklajuje stresne teste po vsej Uniji v skladu s členom 32 za ocenitev prilagodljivosti finančnih institucij, zlasti sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo finančne institucije iz člena 23, na neugoden razvoj razmer na trgu in ocenjevanje možnosti za povečanje sistemskega tveganja v stresnih situacijah, pri čemer zagotovi, da se na nacionalni ravni pri takih testih uporablja usklajena metodologija, in po potrebi na pristojni organ naslovi priporočilo, naj odpravi pomanjkljivosti, ugotovljene v stresnem testu, vključno s priporočilom za izvedbo specifičnih ocen; pristojnim organom lahko priporoči, naj izvedejo inšpekcijske preglede na kraju samem, in lahko sodeluje pri takih inšpekcijskih pregledih na kraju samem, da se zagotovita primerljivost in zanesljivost metod, praks in rezultatov ocen na ravni Unije;
spodbuja učinkovite in uspešne nadzorne dejavnosti, vključno z ocenjevanjem tveganj, ki so jim ali bi jim lahko bile izpostavljene finančne institucije, kot je ugotovljeno na podlagi postopka nadzornega pregleda ali v stresnih situacijah;
v skladu z nalogami in pooblastili iz te uredbe nadzoruje naloge, ki jih izvajajo pristojni organi, ter
zahteva nadaljnja posvetovanja v kolegiju v vseh primerih, kadar meni, da bi odločitev povzročila neustrezno uporabo prava Unije ali da ne bi prispevala k cilju zbliževanja nadzornih praks. Od konsolidacijskega nadzornika lahko tudi zahteva, da se skliče seja kolegija ali doda točka na dnevni red seje.
Člen 22
Splošne določbe o sistemskem tveganju
Organ ustrezno upošteva sistemsko tveganje, kakor je opredeljeno z Uredbo (EU) št. 1092/2010. Obravnava vsa tveganja za prekinitev finančnih storitev, ki jo:
povzroči oslabitev celotnega finančnega sistema ali njegovih delov in
ima lahko resne negativne posledice za notranji trg in realno gospodarstvo.
Organ po potrebi upošteva spremljanje in ocenjevanje sistemskega tveganja, kot sta ju oblikovala ESRB in Organ, in se v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1092/2010 odziva na opozorila in priporočila ESRB.
Organ v sodelovanju z ESRB in v skladu s členom 23 pripravi skupen niz kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov (prikaz tveganja) za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja.
Organ razvije tudi ustrezen sistem stresnih testov, s pomočjo katerega se identificirajo tiste institucije, ki bi lahko predstavljale sistemsko tveganje. Te institucije so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.
Brez poseganja v akte iz člena 1(2) Organ po potrebi oblikuje dodatne smernice in priporočila za finančne institucije, da se upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo te institucije.
Organ zagotovi, da se sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo finančne institucije, upošteva pri oblikovanju osnutka regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).
Odbor nadzornikov lahko po preiskavi v skladu s prvim pododstavkom zadevnim pristojnim organom predloži ustrezna priporočila za ukrepanje.
V ta namen lahko Organ uporabi pooblastila, ki jih ima v skladu s to uredbo, vključno s členom 35.
Člen 23
Ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja
Člen 24
Stalna zmogljivost za odzivanje na sistemska tveganja
Člen 25
Postopki za reševanje in sanacijo
Člen 26
Evropski sistemi zajamčenih vlog
Člen 27
Evropski sistem dogovorov o sanaciji in financiranju bank
Organ zagotovi svojo oceno potrebe po sistemu doslednih, učinkovitih in verodostojnih mehanizmov financiranja z ustreznimi finančnimi instrumenti, povezanimi s sklopom usklajenih ureditev za krizno upravljanje.
Organ prispeva k delu na področju enakih konkurenčnih pogojev in kumulativnih učinkov, ki jih imajo na finančne institucije vsi sistemi dajatev in prispevkov, ki se lahko kot del doslednega in verodostojnega okvira za sanacijo uvedejo zaradi zagotavljanja pravične porazdelitve bremena in dajanja pobud za obvladovanje sistemskega tveganja.
▼M8 —————
Člen 28
Prenos nalog in odgovornosti
Pristojni organi obvestijo Organ o sporazumih o prenosu pooblastil, ki jih nameravajo skleniti. Sporazumi začnejo veljati najmanj en mesec po tem, ko pristojni organi obvestijo Organ.
Organ lahko v enem mesecu po prejetem obvestilu poda mnenje o načrtovanem sporazumu.
Organ v ustrezni obliki objavi vsak sporazum o prenosu pooblastil, ki ga sklenejo pristojni organi, in s tem zagotovi, da so vse zadevne strani ustrezno obveščene.
Člen 29
Skupna kultura na področju nadzora
Organ ima dejavno vlogo pri razvoju skupne kulture Unije na področju nadzora in doslednih nadzornih praks ter zagotavljanju enotnih postopkov in usklajenih pristopov po vsej Uniji. Organ izvaja najmanj naslednje naloge:
izdaja mnenja za pristojne organe;
določa strateške nadzorniške prednostne naloge Unije v skladu s členom 29a;
ustanavlja skupine za koordinacijo v skladu s členom 45b, ki spodbujajo nadzorniško konvergenco in določajo najboljše prakse;
spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med pristojnimi organi v zvezi z vsemi pomembnimi vprašanji, vključno s kibernetsko varnostjo in kibernetskimi napadi, ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustreznih zakonodajnih aktov Unije;
prispeva k razvoju visoko kakovostnih in enotnih nadzornih standardov, vključno s standardi poročanja, in mednarodnih računovodskih standardov v skladu s členom 1(3);
ocenjuje uporabo ustreznih regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki jih sprejme Komisija, ter smernic in priporočil, ki jih izda Organ, ter po potrebi predlaga spremembe; in
vzpostavlja sektorske in medsektorske programe usposabljanja, vključno s programi glede tehnoloških inovacij, omogoča izmenjave osebja in pristojne organe spodbuja, naj povečajo uporabo shem začasne napotitve in drugih orodij; in
vzpostavi sistem spremljanja za ocenjevanje pomembnih okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj, pri čemer upošteva Pariški sporazum v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja.
Organ zaradi vzpostavitve skupne kulture na področju nadzora oblikuje in posodablja nadzorniški priročnik Unije o nadzoru finančnih institucij v Uniji, ki ustrezno upošteva naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovne prakse, poslovne modele ter velikost finančnih institucij in trgov. Organ prav tako oblikuje in posodablja priročnik Unije za reševanje finančnih institucij v Uniji, ki ustrezno upošteva naravo, obseg in zapletenost tveganj, poslovnih praks, poslovnih modelov ter velikost finančnih institucij in trgov. Nadzorniški priročnik Unije in priročnik Unije za reševanje določata najboljše prakse ter visokokakovostne metodologije in postopke.
Organ po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o mnenjih iz točke (a) odstavka 1 ter orodjih in instrumentih iz tega odstavka. Po potrebi analizira tudi morebitne povezane stroške in koristi. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek mnenj oziroma orodij in instrumentov. Organ po potrebi tudi zaprosi za nasvet ustrezno interesno skupino iz člena 37.
Člen 29a
Strateške prednostne naloge Unije na področju nadzora
Organ vsaj vsaka tri leta in do 31. marca po razpravi v odboru nadzornikov ter ob upoštevanju prispevkov pristojnih organov, obstoječega dela institucij Unije in analiz, opozoril ter priporočil, ki jih objavi odbor ESRB, določi največ dve prednostni nalogi na ravni Unije, ki odražata prihodnji razvoj in trende. Pristojni organi pri pripravi svojih delovnih programov upoštevajo ti prednostni nalogi in to ustrezno sporočijo Organu. Organ opravi razpravo o zadevnih dejavnostih, ki jih izvedejo pristojni organi v naslednjem letu, in sprejme zaključke. Organ razpravlja o mogočem nadaljnjem ukrepanju, ki lahko vključuje smernice, priporočila pristojnim organom in medsebojne strokovne preglede na zadevnem področju.
Prednostni nalogi na ravni Unije, ki ju je opredelil Organ, pristojnim organom ne preprečujeta uporabe njihovih najboljših praks ter ukrepanja v zvezi z njihovimi dodatnimi prednostnimi nalogami in razvojem, ob upoštevanju nacionalnih posebnosti.
Člen 30
Medsebojni strokovni pregledi pristojnih organov
Medsebojni strokovni pregled med drugim vključuje oceno:
ustreznosti virov, stopnje neodvisnosti in ureditev upravljanja pristojnega organa, zlasti ob upoštevanju učinkovite uporabe zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in zmogljivosti za odzivanje na razvoj na trgu;
učinkovitosti in stopnje konvergence, dosežene pri uporabi prava Unije in nadzorni praksi, vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, smernicami in priporočili, sprejetimi na podlagi členov 10 do 16, ter obsega, v katerem nadzorna praksa izpolnjuje cilje iz prava Unije;
uporabe najboljših praks, ki so jih razvili pristojni organi in katerih sprejetje lahko koristi drugim pristojnim organom;
učinkovitosti in stopnje konvergence, dosežene v povezavi z uveljavljanjem določb, sprejetih pri izvajanju prava Unije, vključno z upravnimi sankcijami in drugimi upravnimi ukrepi, naloženimi zoper odgovorne osebe, ko se te določbe niso upoštevale.
Pristojni organi si v skladu s členom 16(3) po najboljših močeh prizadevajo upoštevati izdane smernice in priporočila.
Organ pri pripravi osnutkov regulativnih ali izvedbenih tehničnih standardov v skladu s členi 10 do 15 ali smernic ali priporočil v skladu s členom 16 upošteva izid medsebojnega strokovnega pregleda, skupaj z vsemi drugimi informacijami, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, da zagotovi konvergenco najbolj kakovostnih nadzornih praks.
Člen 31
Naloga usklajevanja
Organ spodbuja usklajene odzive Unije med drugim z:
olajšanjem izmenjave informacij med pristojnimi organi;
opredelitvijo obsega in po potrebi preverjanjem zanesljivosti informacij, ki bi jih bilo treba dati na voljo vsem zadevnim pristojnim organom;
izvajanjem nezavezujočega posredovanja na zahtevo pristojnih organov ali na lastno pobudo, brez poseganja v člen 19;
takojšnjim obveščanjem ESRB, Sveta in Komisije o kakršnih koli morebitnih izrednih razmerah;
sprejetjem ustreznih ukrepov v primeru razmer, ki bi lahko ogrozile delovanje finančnih trgov, za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo ustrezni pristojni organi;
sprejetjem ustreznih ukrepov za usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo ustrezni pristojni organi, da bi se subjektom ali produktom, ki temeljijo na tehnoloških inovacijah, olajšal vstop na trg;
osrednjim zbiranjem informacij, prejetih od pristojnih organov v skladu s členoma 21 in 35, kot posledica predpisane obveznosti poročanja institucij. Organ te informacije posreduje drugim ustreznim pristojnim organom.
Člen 31a
Izmenjava informacij o ustreznosti in primernosti
Organ skupaj z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) vzpostavi sistem za izmenjavo informacij, relevantnih za oceno ustreznosti in primernosti imetnikov kvalificiranih deležev, direktorjev in nosilcev ključnih funkcij finančnih institucij, ki jo izvedejo pristojni organi v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2).
Člen 32
Ocena razvoja na trgu, vključno s stresnimi testi
Organ na ravni celotne Unije sproži in usklajuje ocenjevanje prilagodljivosti finančnih institucij na neugoden razvoj razmer na trgu. V ta namen razvije:
skupne metodologije za ocenjevanje učinka ekonomskih scenarijev na finančni položaj finančne institucije, pri čemer se med drugim upoštevajo tveganja, ki izhajajo iz neugodnega razvoja okoljskih razmer;
skupne metodologije za določanje, katere finančne institucije naj se vključijo v ocenjevanje na ravni celotne Unije;
skupne pristope k poročanju o rezultatih teh ocenjevanj prilagodljivosti finančnih institucij;
skupne metodologije za ocenjevanje vpliva določenih produktov ali postopkov distribucije na finančno institucijo;
skupne metodologije za vrednotenje sredstev, potrebne zaradi izvajanja stresnih testov; in
skupne metodologije za ocenjevanje učinka okoljskih tveganj na finančno stabilnost finančnih institucij.
Za namene tega odstavka Organ sodeluje z ESRB.
Organ brez poseganja v naloge ESRB iz Uredbe (EU) št. 1092/2010 enkrat letno in po potrebi pogosteje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB v okviru svoje pristojnosti predloži ocene trendov, morebitnih tveganj in ranljivosti v kombinaciji s prikazom tveganja iz člena 22(2) te uredbe.
Organ v te ocene vključi razvrstitev glavnih tveganj in ranljivosti ter po potrebi priporoča preventivne ali popravne ukrepe.
Člen 33
Mednarodni odnosi, vključno z enakovrednostjo
Kadar je tretja država v skladu z veljavnim delegiranim aktom, ki ga je Komisija sprejela na podlagi člena 9 Direktive (EU) 2015/849, na seznamu jurisdikcij, ki imajo v svojih nacionalnih ureditvah za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma strateške pomanjkljivosti, ki bistveno ogrožajo finančni sistem Unije, Organ z regulativnimi in nadzornimi organi, po potrebi pa tudi z organi za reševanje v tej tretji državi, ne sklene upravnih dogovorov. To ne izključuje drugih oblik sodelovanja med Organom in zadevnimi organi tretje države z namenom zmanjšanja groženj za finančni sistem Unije.
Poleg tega preveri, ali so merila, na podlagi katerih so bili sprejeti ti sklepi o enakovrednosti, in vsi pogoji iz teh sklepov še vedno izpolnjeni.
Organ se lahko povezuje z ustreznimi organi v tretjih državah. Organ Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji ter Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in Evropskemu nadzornemu organu (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) predloži zaupno poročilo o ugotovitvah pri spremljanju vseh enakovrednih tretjih držav. V poročilu se osredotoči zlasti na posledice za finančno stabilnost, celovitost trgov, zaščito vlagateljev ali delovanje notranjega trga.
Kadar Organ v tretjih državah iz tega odstavka ugotovi relevanten razvoj na področju regulacije, nadzora ali, kadar je ustrezno, reševanja ali v praksah izvrševanja, ki bi lahko vplival na finančno stabilnost Unije ali ene ali več držav članic, na celovitost trga, na zaščito vlagateljev ali na delovanje notranjega trga, o tem zaupno in brez nepotrebnega odlašanja obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo.
Brez poseganja v posebne zahteve v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) in pod pogoji iz drugega stavka odstavka 1 tega člena Organ sodeluje z zadevnimi pristojnimi organi, kadar je to možno, in po potrebi tudi z organi za reševanje v tretjih državah, katerih regulativne in nadzorne ureditve so bile priznane kot enakovredne. To sodelovanje načeloma poteka na podlagi upravnih dogovorov, sklenjenih z ustreznimi organi v teh tretjih državah. Pri pogajanjih o takih upravnih dogovorih Organ vključi določbe o:
mehanizmih, ki Organu omogočajo, da pridobi relevantne informacije, vključno z informacijami o regulativni ureditvi, nadzornem pristopu, relevantnem razvoju razmer na trgu in vsemi spremembami, ki lahko vplivajo na sklep o enakovrednosti;
postopkih glede usklajevanja nadzornih dejavnosti, po potrebi vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, in sicer v obsegu, ki je potreben za nadaljnje spremljanje takih sklepov o enakovrednosti.
Organ Komisijo obvesti, kadar pristojni organ tretje države zavrne sklenitev takega upravnega dogovora ali kadar zavrača učinkovito sodelovanje.
V poročilo iz člena 43(5) Organ vključi podatke o upravnih dogovorih, sklenjenih z nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami ali vladami tretjih držav, pomoči, ki jo je Organ Komisiji nudil pri pripravi sklepov o enakovrednosti, in spremljanju, ki ga je Organ opravil v skladu z odstavkom 3 tega člena.
▼M8 —————
Člen 35
Zbiranje informacij
Kadar popolne ali točne informacije niso na voljo ali niso pravočasno zagotovljene v skladu z odstavkom 1 ali 5, lahko Organ z ustrezno utemeljeno in obrazloženo zahtevo zahteva informacije neposredno od:
ustreznih finančnih institucij;
holdingov ali podružnic ustreznih finančnih institucij;
nenadzorovanih operativnih subjektov v finančni skupini ali konglomeratu, ki so pomembni za finančne dejavnosti ustreznih finančnih institucij.
Naslovniki take zahteve Organu nemudoma in brez nepotrebnega odlašanja zagotovijo jasne, točne in popolne informacije.
Organ o zahtevah obvesti zadevne pristojne organe v skladu s tem odstavkom in odstavkom 5.
Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo pomagajo pri zbiranju informacij.
Člen 36
Odnos z ESRB
▼M8 —————
V ustreznem postopku odločanja določi vse ukrepe, ki jih je treba sprejeti v skladu s pooblastili, ki so mu dodeljena s to uredbo, da se obravnavajo zadeve, izpostavljene v opozorilih in priporočilih.
Če Organ ne ukrepa na podlagi opozorila ali priporočila, ESRB sporoči razloge za tako odločitev. ESRB o tem obvesti Evropski parlament v skladu s členom 19(5) Uredbe (EU) št. 1092/2010. ESRB o tem obvesti tudi Svet.
Če naslovnik ne namerava upoštevati priporočila ESRB, o svojih razlogih za neukrepanje obvesti odbor nadzornikov in jih obravnava skupaj z njim.
Kadar pristojni organ v skladu s členom 17(1) Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropski parlament, Svet, Komisijo in ESRB obvesti o ukrepih, ki jih je sprejel na podlagi priporočila ESRB, ustrezno upošteva stališča odbora nadzornikov.
▼M8 —————
Člen 37
Interesna skupina za bančništvo
Interesna skupina za bančništvo se sestane na lastno pobudo po potrebi in v vsakem primeru vsaj štirikrat letno.
Interesno skupino za bančništvo sestavlja 30 članov. Od teh:
je 13 članov, ki sorazmerno zastopajo finančne institucije, ki delujejo v Uniji, pri čemer trije izmed njih predstavljajo zadružne banke in hranilnice;
je 13 članov, ki zastopajo predstavnike zaposlenih v finančnih institucijah, ki delujejo v Uniji, potrošnike, uporabnike bančnih storitev in predstavnike MSP, ter
so štirje člani, ki so neodvisni vrhunski akademiki.
Evropski parlament lahko predsednika interesne skupine za bančništvo pozove, naj pred njim poda izjavo in odgovori na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se od njega to zahteva.
Organ zagotovi vse potrebne informacije, pri čemer upošteva obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 70 te uredbe, in ustrezno administrativno podporo za interesno skupino za bančništvo. Za člane interesne skupine za bančništvo, ki zastopajo neprofitne organizacije, razen za predstavnike sektorja, se zagotovi ustrezno nadomestilo. Pri tem nadomestilu se upošteva delo članov, potrebno za priprave in nadaljnje spremljanje, in je vsaj enakovredno stopnjam povračila za uradnike v skladu z oddelkom 2 poglavja 1 naslova V Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 ( 25 ) (Kadrovski predpisi). Interesna skupina za bančništvo lahko ustanovi delovne skupine za tehnična vprašanja. Člani interesne skupine za bančništvo so imenovani za obdobje štirih let, po izteku katerega se opravi nov izbirni postopek.
Člani interesne skupine za bančništvo so lahko imenovani za dva zaporedna mandata.
Kadar člani interesne skupine za bančništvo ne morejo doseči soglasja glede nasveta, se tretjini članov ali članom, ki predstavljajo eno skupino zainteresiranih strani, dovoli, da izdajo ločen nasvet.
Interesna skupina za bančništvo, interesna skupina za vrednostne papirje in trge, interesna skupina za zavarovanje in pozavarovanje ter interesna skupina za poklicne pokojninske sklade lahko izdajo skupne nasvete o vprašanjih, povezanih z delom ESA, v skladu s členom 56 o skupnih stališčih in skupnih aktih.
Člen 38
Zaščitni ukrepi
Kadar država članica meni, da odločitev, sprejeta na podlagi člena 19(3), posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko v dveh tednih po tem, ko je bil pristojni organ uradno obveščen o odločitvi Organa, obvesti Organ in Komisijo, da pristojni organ odločitve ne bo izvajal.
Država članica v uradnem obvestilu jasno in podrobno obrazloži, zakaj in kako ta odločitev posega v njene fiskalne pristojnosti.
V primeru takega uradnega obvestila se odločitev Organa začasno prekliče.
Organ v enem mesecu po prejemu uradnega obvestila države članice to državo članico obvesti, ali bo svojo odločitev ohranil, jo spremenil ali razveljavil. Če se odločitev ohrani ali spremeni, Organ navede, da odločitev ne vpliva na fiskalne pristojnosti.
Če Organ ohrani svojo odločitev, Svet na eni od svojih sej z večino oddanih glasov najpozneje dva meseca po tem, ko Organ obvesti državo članico, kot je določeno v četrtem pododstavku, sprejme sklep o ohranitvi odločitve Organa.
Če Svet po preučitvi zadeve ne sprejme sklepa o ohranitvi odločitve Organa v skladu s petim pododstavkom, se odločitev Organa razveljavi.
Kadar država članica meni, da odločitev, sprejeta na podlagi člena 18(3), posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko v treh delovnih dneh po tem, ko je bil pristojni organ uradno obveščen o odločitvi Organa, obvesti Organ, Komisijo in Svet, da pristojni organ odločitve ne bo izvajal.
Država članica v uradnem obvestilu jasno in podrobno obrazloži, zakaj in kako ta odločitev posega v njene fiskalne pristojnosti.
V primeru takega uradnega obvestila se odločitev Organa začasno prekliče.
Svet v desetih delovnih dneh skliče sejo in z navadno večino glasov članov sprejme sklep, ali se odločitev Organa razveljavi.
Če se Svet po preučitvi zadeve odloči, da odločitve Organa ne bo razveljavil v skladu s četrtim pododstavkom, se začasni preklic odločitve Organa odpravi.
Kadar Svet v skladu z odstavkom 3 odloči, da ne bo razveljavil odločitve Organa, ki se nanaša na člen 18(3), in zadevna država članica še vedno meni, da odločitev Organa posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko država članica o tem obvesti Komisijo in Organ ter od Sveta zahteva, da ponovno preuči zadevo. Zadevna država članica jasno navede razloge za nestrinjanje z odločitvijo Sveta.
Svet v štirih tednih po prejemu uradnega obvestila iz prvega pododstavka potrdi svojo prvotno odločitev ali sprejme novo odločitev v skladu z odstavkom 3.
Obdobje štirih tednov Svet lahko podaljša za dodatne štiri tedne, če tako narekujejo okoliščine primera.
Člen 39
Postopki odločanja
POGLAVJE III
ORGANIZACIJA
ODDELEK 1
Odbor nadzornikov
Člen 40
Sestava
Odbor nadzornikov sestavljajo:
predsednik;
vodja nacionalnega javnega organa, ki je pristojen za nadzor nad kreditnimi institucijami v posamezni državi članici, ki se sestanejo osebno vsaj dvakrat letno;
en predstavnik Komisije, ki nima glasovalne pravice;
en predstavnik brez glasovalne pravice, ki ga imenuje odbor nadzornikov Evropske centralne banke;
en predstavnik ESRB, ki nima glasovalne pravice;
en predstavnik vsakega od drugih dveh Evropskih nadzornih organov, ki nima glasovalne pravice.
Za namene postopanja v okviru področja uporabe Direktive 2014/59/EU lahko člana odbora nadzornikov iz točke (b) odstavka 1 v posamezni državi članici po potrebi spremlja predstavnik organa za reševanje, ki nima glasovalne pravice.
Za namene ravnanja v skladu s področjem uporabe Direktive 2014/59/EU je predsednik enotnega odbora za reševanje opazovalec v odboru nadzornikov.
Odbor nadzornikov se lahko odloči, da dovoli prisotnost opazovalcev.
Izvršni direktor lahko sodeluje na sejah odbora nadzornikov, vendar nima glasovalne pravice.
Člen 41
Notranji odbori
Vsak član neodvisne skupine ima en glas.
Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.
Vsak član neodvisne skupine ima en glas.
Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.
Vsak član neodvisne skupine ima en glas.
Odločitev neodvisne skupine je sprejeta, kadar zanjo glasujejo vsaj štirje člani.
Člen 42
Neodvisnost odbora nadzornikov
Člen 43
Naloge
▼M8 —————
Odbor nadzornikov vsako leto do 30. septembra na podlagi predloga upravnega odbora sprejme delovni program Organa za naslednje leto ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.
Delovni program se sprejme ne glede na letni proračunski postopek in se javno objavi.
Odbor nadzornikov sprejme večletni delovni program Organa ter ga posreduje v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji.
Večletni delovni program se sprejme brez poseganja v letni proračunski postopek in se javno objavi.
Člen 43a
Preglednost odločitev odbora nadzornikov
Organ ne glede na člen 70 v šestih tednih od vsake seje odbora nadzornikov Evropskemu parlamentu predloži vsaj izčrpen in smiseln zapisnik seje, ki omogoča polno razumevanje razprav, vključno z obrazloženim seznamom sklepov. Tak zapisnik ne vsebuje razprav v odboru nadzornikov, ki zadevajo posamezne finančne institucije, razen če je v členu 75(3) ali zakonodajnih aktih iz člena 1(2) določeno drugače.
Člen 44
Odločanje
Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka odbor nadzornikov v zvezi z akti iz členov 10 do 16 te uredbe ter ukrepi in odločitvami, sprejetimi na podlagi tretjega pododstavka člena 9(5) te uredbe in poglavja VI te uredbe, odločitve sprejema s kvalificirano večino svojih članov, kakor je opredeljeno v členu 16(4) PEU in členu 3 Protokola št. 36 o prehodni ureditvi, ki vključuje vsaj navadno večino njegovih članov, prisotnih na glasovanju, iz pristojnih organov držav članic, ki so sodelujoče države članice, kot so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe (EU) št. 1024/2013 (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice), in navadno večino njegovih članov, prisotnih na glasovanju, iz pristojnih organov držav članic, ki niso sodelujoče države članice (v nadaljnjem besedilu: nesodelujoče države članice).
Predsednik ne glasuje o odločitvah iz drugega pododstavka.
V zvezi s sestavo neodvisnih skupin v skladu s členom 41(2), (3) in (4) in člani odbora za medsebojne preglede iz člena 30(2) si odbor nadzornikov pri obravnavi predlogov predsednika prizadeva doseči soglasje. Če ni soglasja, se odločitve odbora nadzornikov sprejmejo s tričetrtinsko večino njegovih članov z glasovalno pravico. Vsak član z glasovalno pravico ima en glas.
Glede odločitev, sprejetih na podlagi člena 18(3) in (4) ter z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka, odbor nadzornikov odločitve sprejema z navadno večino svojih članov z glasovalno pravico, ki vključuje navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov sodelujočih držav članic in navadno večino njegovih članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.
Z odstopanjem od prvega pododstavka se od datuma, ko so štirje ali manj kot štirje člani z glasovalno pravico iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic, predlagana odločitev sprejme z navadno večino članov odbora nadzornikov z glasovalno pravico, ki vključuje vsaj en glas članov iz pristojnih organov nesodelujočih držav članic.
Prvi pododstavek se ne uporablja za izvršnega direktorja in predstavnika Evropske centralne banke, ki ga imenuje njen nadzorni odbor.
ODDELEK 2
Upravni odbor
Člen 45
Sestava
Vsak član upravnega odbora, razen predsednika, ima namestnika, ki ga lahko zamenja, če se ta oseba seje ne more udeležiti.
Člen 45a
Odločanje
Člen 45b
Skupine za koordinacijo
Člen 46
Neodvisnost upravnega odbora
Člani upravnega odbora delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.
Države članice, institucije ali organi Unije in kateri koli drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na člane upravnega odbora pri izvrševanju njihovih nalog.
Člen 47
Naloge
ODDELEK 3
Predsednik
Člen 48
Imenovanje in naloge
Organ zastopa predsednik, ki je neodvisni strokovnjak, zaposlen s polnim delovnim časom.
Predsednik je odgovoren za pripravo dela odbora nadzornikov, vključno z določanjem dnevnega reda, ki ga sprejme odbor nadzornikov, sklicevanjem sestankov in predložitvijo točk v odločanje, ter vodi seje odbora nadzornikov.
Predsednik je odgovoren za določanje dnevnega reda upravnega odbora, ki ga sprejme upravni odbor, ter vodi seje upravnega odbora.
Predsednik lahko upravni odbor pozove, naj preuči možnost ustanovitve skupine za koordinacijo v skladu s členom 45b.
Kadar predsednik ne izpolnjuje več pogojev iz člena 49 ali je bil spoznan za krivega hude kršitve, lahko Svet na predlog Komisije, ki ga je odobril Evropski parlament, sprejme odločitev, s katero ga odstavi s položaja.
Odbor nadzornikov med svojimi člani izbere tudi podpredsednika, ki bo v odsotnosti predsednika opravljal njegove funkcije. Ta podpredsednik ni izvoljen izmed članov upravnega odbora.
V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata predsednika odbor nadzornikov ovrednoti:
rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;
dolžnosti in zahteve Organa v naslednjih letih.
Za namene ovrednotenja iz prvega pododstavka naloge predsednika opravlja podpredsednik.
Svet lahko na podlagi predloga odbora nadzornikov in ob podpori Komisije ter ob upoštevanju ovrednotenja iz prvega pododstavka enkrat podaljša mandat predsednika.
Člen 49
Neodvisnost predsednika
Predsednik brez poseganja v vlogo odbora nadzornikov v zvezi z nalogami predsednika ne zahteva in ne sprejema navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.
Niti država članica, institucija ali organ Unije niti noben drug javni ali zasebni organ ne smejo vplivati na predsednika pri opravljanju njegovih nalog.
V skladu s Kadrovskimi predpisi iz člena 68 predsednika po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.
Člen 49a
Stroški
Predsednik obvešča javnost o vseh izvedenih sestankih z zunanjimi zainteresiranimi stranmi v roku dveh tednov po sestanku in vseh sprejemih, na katerih so bili udeleženi člani Odbora. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.
▼M8 —————
ODDELEK 4
Izvršni direktor
Člen 51
Imenovanje
V devetih mesecih pred koncem petletnega mandata izvršnega direktorja odbor nadzornikov oceni predvsem:
rezultate, dosežene v prvem mandatu, in način, na katerega so bili doseženi;
dolžnosti in zahteve Organa v naslednjih letih.
Odbor nadzornikov lahko ob upoštevanju vrednotenja iz prvega pododstavka enkrat podaljša mandat izvršnega direktorja.
Člen 52
Neodvisnost
Izvršni direktor brez poseganja v ustrezne vloge upravnega odbora in odbora nadzornikov v zvezi z nalogami izvršnega direktorja ne zahteva in ne sprejema navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerega koli drugega javnega ali zasebnega organa.
Niti država članica, institucija ali organ Unije niti kateri koli drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na izvršnega direktorja pri opravljanju njegovih nalog.
V skladu s Kadrovskimi predpisi iz člena 68 izvršnega direktorja po prenehanju mandata še vedno zavezuje dolžnost, da v zvezi s sprejemanjem nekaterih imenovanj ali ugodnosti ravna pošteno in diskretno.
Člen 52a
Stroški
Izvršilni direktor obvešča javnost o izvedenih sestankih in prejetih gostoljubnostih. Stroški se javno beležijo v skladu s Kadrovskimi predpisi.
Člen 53
Naloge
POGLAVJE IV
SKUPNA TELESA EVROPSKIH NADZORNIH ORGANOV
ODDELEK 1
Skupni odbor Evropskih nadzornih organov
Člen 54
Ustanovitev
Skupni odbor deluje kot forum, v katerem Organ redno in tesno sodeluje ter zagotavlja medsektorsko usklajenost – ob upoštevanju sektorskih posebnosti – z Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge), zlasti pri:
Člen 55
Sestava
Skupni odbor sprejme in objavi svoj poslovnik. V poslovniku se lahko določijo dodatni udeleženci sej Skupnega odbora.
Skupni odbor se sestaja vsaj enkrat na tri mesece.
Člen 56
Skupna stališča in skupni akti
Organ v okviru svojih nalog iz poglavja II te uredbe in zlasti ob upoštevanju izvajanja Direktive 2002/87/ES po potrebi soglasno sprejema skupna stališča z, kot je to ustrezno, Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge).
Kadar to zahteva pravo Unije, Organ vzporedno z, kot je to ustrezno, Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) sprejema ukrepe iz členov 10 do 16 in odločitve iz členov 17, 18 in 19 te uredbe v zvezi z izvajanjem Direktive 2002/87/ES in katerih koli drugih zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe, ki tudi spadajo na področje pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ali Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge).
Člen 57
Pododbori
ODDELEK 2
Odbor za pritožbe
Člen 58
Sestava in delovanje
Odbor za pritožbe je sestavljen iz šestih članov in šestih namestnikov, ki so cenjeni posamezniki z dokazanim ustreznim znanjem na področju prava Unije ter mednarodnimi strokovnimi izkušnjami na ustrezno visoki ravni s področja bančništva, zavarovalništva, poklicnih pokojnin, trgov vrednostnih papirjev in drugih finančnih storitev, vanj pa niso vključeni osebje, zaposleno v pristojnih organih ali drugih nacionalnih institucijah ali organih ali institucijah ali organih Unije, ki so vključeni v dejavnosti Organa, in člani interesne skupine za bančništvo. Člani in namestniki so državljani države članice in imajo temeljito znanje vsaj dveh uradnih jezikov Unije. Odbor za pritožbe ima zadostno pravno znanje za zagotavljanje strokovnih pravnih nasvetov o zakonitosti, vključno s sorazmernostjo, izvajanja pooblastil Organa.
Odbor za pritožbe imenuje svojega predsednika.
Evropski parlament lahko po prejemu ožjega seznama povabi kandidate za člane in namestnike, naj pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev.
Evropski parlament lahko člane odbora za pritožbe pozove, da pred njim podajo izjavo in odgovorijo na vsa vprašanja njegovih poslancev, kadar koli se to od njih zahteva, pri čemer so izključene izjave, vprašanja ali odgovori, ki se nanašajo na posamezne primere, o katerih je odbor za pritožbe odločil ali jih obravnava.
Člen 59
Neodvisnost in nepristranskost
Zoper sodelovanje člana odbora za pritožbe lahko ugovarja vsaka stranka v pritožbenem postopku na podlagi razlogov iz odstavkov 1 in 2 ali suma, da član deluje pristransko.
Ugovor ne sme temeljiti na državljanstvu članov, nedopusten pa je tudi, če je stranka v pritožbenem postopku opravila neko procesno dejanje, ki ni bilo ugovor zoper člana odbora za pritožbe, čeprav je vedela, da obstaja razlog za tak ugovor.
Odbor za pritožbe odloči o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primerih iz odstavkov 1 in 2, brez sodelovanja zadevnega člana.
Pri takem odločanju zadevnega člana v odboru za pritožbe zamenja njegov namestnik. Če je tudi namestnik v enakem položaju, predsednik imenuje zamenjavo izmed preostalih namestnikov, ki so na voljo.
Člani odbora za pritožbe se zavežejo, da bodo delovali neodvisno in v javnem interesu.
Zato podajo izjavo o zavezah in izjavo o interesih, v katerih je navedeno, da ne obstajajo nobeni interesi, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost, oziroma nobeni neposredni ali posredni interesi, ki bi lahko vplivali na njihovo neodvisnost.
Te izjave se vsako leto objavijo v pisni obliki.
POGLAVJE V
PRAVNA SREDSTVA
Člen 60
Pritožbe
Odbor za pritožbe se glede pritožbe odloči v treh mesecih po tem, ko je bila vložena.
Pritožba, ki je vložena v skladu z odstavkom 1, nima odložilnega učinka.
Vendar lahko odbor za pritožbe odloži izvajanje sporne odločitve, če meni, da to zahtevajo okoliščine.
Člen 60a
Prekoračitev pristojnosti Organa
Vsaka fizična ali pravna oseba lahko Komisiji pošlje obrazložen nasvet, če ta oseba meni, da je Organ prekoračil svoje pristojnosti, vključno kadar ni spoštoval načela sorazmernosti iz člena 1(5), pri ukrepanju v skladu s členoma 16 in 16b ter da to to osebo neposredno in osebno zadeva.
Člen 61
Tožbe pred Sodiščem Evropske unije
POGLAVJE VI
FINANČNE DOLOČBE
Člen 62
Proračun Organa
Prihodki Organa, ki je evropski organ v skladu s členom 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta ( 26 ) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), so zlasti katera koli kombinacija naslednjega:
obvezni prispevki nacionalnih javnih organov, pristojnih za nadzor nad finančnimi institucijami; ki se zagotovijo v skladu s enačbo, ki temelji na ponderiranju glasov iz člena 3(3) Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi. Za namene tega člena se člen 3(3) Protokola (št. 36) o prehodni ureditvi uporablja tudi po roku, določenem v Protokolu, in sicer po 31. oktobru 2014;
subvencija Unije iz splošnega proračuna Evropske unije (oddelek o Komisiji);
kakršne koli pristojbine, plačane Organu v primerih, določenih v ustreznih instrumentih prava Unije;
kakršni koli prostovoljni prispevki držav članic ali opazovalcev;
dogovorjeni stroški za objave, usposabljanje ali druge storitve, ki jih opravlja Organ, kadar jih je posebej zahteval eden ali več pristojnih organov.
Kakršni koli prostovoljni prispevki držav članic ali opazovalcev iz točke (d) prvega pododstavka se ne sprejmejo, če bi takšno sprejetje zbudilo pomisleke o neodvisnosti in nepristranskosti Organa. Ne šteje se, da prostovoljni prispevki, ki pomenijo nadomestilo za stroške naloge, ki jo je pristojni organ prenesel na Organ, zbujajo pomisleke o njegovi neodvisnosti.
Člen 63
Določitev proračuna
Člen 64
Izvrševanje proračuna in nadzor nad njim
Računovodja Organa računovodji Komisije vsako leto do 15. junija pošlje tudi sveženj poročil za namene konsolidacije, in sicer v standardizirani obliki, ki jo določi računovodja Komisije.
Člen 65
Finančna pravila
Finančna pravila, ki se uporabljajo za Organ, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Ta pravila ne smejo odstopati od Delegirane uredbe (EU) 2019/715 ( 27 ), razen če to zahtevajo posebne operativne potrebe za delovanje Organa in samo ob predhodnem soglasju Komisije.
Člen 66
Ukrepi proti goljufijam
POGLAVJE VII
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 67
Privilegiji in imunitete
Za Organ in njegovo osebje se uporablja Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in PDEU.
Člen 68
Osebje
Člen 69
Odgovornost Organa
Člen 70
Obveznost varovanja poslovne skrivnosti
Brez poseganja v primere, ki jih zajema kazensko pravo, se ne smejo nobene zaupne informacije, ki jih med opravljanjem svojih dolžnosti prejmejo osebe iz odstavka 1, razkriti nobeni osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali zbirni obliki, pri čemer ni mogoče določiti posameznih finančnih institucij.
Obveznost iz odstavka 1 tega člena in prvega pododstavka tega odstavka Organu in pristojnim organom ne preprečuje, da te informacije uporabljajo za izvrševanje zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in zlasti pri sodnih postopkih za sprejemanje odločitev.
Enake obveznosti varovanja poslovne skrivnosti veljajo tudi za opazovalce, ki se udeležijo sej upravnega odbora in odbora nadzornikov in sodelujejo v dejavnostih Organa.
Za te informacije veljajo pogoji varovanja poslovne skrivnosti iz odstavkov 1 in 2. Organ v svojem notranjem poslovniku določi praktično ureditev za izvajanje pravil zaupnosti iz odstavkov 1 in 2.
Člen 71
Varstvo podatkov
Ta uredba ne posega v obveznosti držav članic v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 ali obveznosti Organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov na podlagi Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta ( 30 ) pri izpolnjevanju njegovih odgovornosti.
Člen 72
Dostop do dokumentov
Člen 73
Ureditev glede jezika
Člen 74
Sporazum o sedežu
Potrebne določbe glede nastanitve Organa v državi članici, kjer se nahaja njegov sedež, ter opreme, ki jo da na voljo ta država, ter posebna pravila, ki se v tej državi članici uporabljajo za osebje Organa in člane njihovih družin, so opredeljeni v sporazumu o sedežu med Organom in to državo članico, ki sta ga sklenila po pridobitvi soglasja upravnega odbora.
Ta država članica zagotovi najboljše mogoče pogoje za zagotovitev uspešnega delovanja Organa, vključno z večjezičnim šolanjem z evropsko vsebino in ustreznimi prometnimi povezavami.
Člen 75
Sodelovanje tretjih držav
POGLAVJE VIII
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 76
Odnos z Odborom evropskih bančnih nadzornikov
Organ je pravni naslednik Odbora evropskih bančnih nadzornikov (CEBS). Najpozneje na dan ustanovitve Organa se vsa sredstva in obveznosti ter vse že začete dejavnosti CEBS samodejno prenesejo na Organ. CEBS pripravi izjavo, v kateri prikaže končno stanje sredstev in obveznosti na dan prenosa. To izjavo revidirata in odobrita CEBS in Komisija.
Člen 77
Prehodne določbe o osebju
Vsem članom osebja, zaposlenim na podlagi pogodb iz odstavka 1, se zagotovi možnost, da sklenejo pogodbe za začasne uslužbence iz člena 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev za različne razrede, kot so predvideni v kadrovskem načrtu Organa.
Po začetku veljavnosti te uredbe organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, izvede notranji izbirni postopek, omejen na osebje, ki je v pogodbenem razmerju s CEBS ali njegovim sekretariatom, da se preverijo sposobnosti, učinkovitost in integriteta oseb, ki naj bi jih zaposlili. Pri notranjem izbirnem postopku se v celoti upoštevajo spretnosti in izkušnje, ki jih je posameznik pokazal pri svojem delu pred zaposlitvijo.
Člen 78
Nacionalne določbe
Države članice sprejmejo ustrezne določbe, ki zagotavljajo učinkovito uporabo te uredbe.
Člen 79
Spremembe
Sklep št. 716/2009/ES se spremeni tako, da se CEBS odstrani s seznama upravičencev iz oddelka B Priloge k navedenemu sklepu.
Člen 80
Razveljavitev
Sklep Komisije 2009/78/ES o ustanovitvi CEBS se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2011.
Člen 81
Pregled
Komisija do 31. decembra 2021 in nato vsaka tri leta po tem objavi splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri delovanju Organa, in postopkih, določenih v tej uredbi. V tem poročilu je med drugim ocenjeno tudi:
učinkovitost in konvergenca, ki so ju dosegli pristojni organi pri nadzornih praksah;
neodvisnost pristojnih organov in konvergenca standardov na ravni upravljanja podjetij;
nepristranskost, objektivnost in avtonomnost Organa;
delovanje kolegijev nadzornikov;
napredek, dosežen pri konvergenci na področju preprečevanja, upravljanja in saniranja kriz, vključno z mehanizmi financiranja Unije;
vloga Organa v zvezi s sistemskim tveganjem;
uporaba zaščitne klavzule, določene v členu 38;
izvajanje zavezujoče posredniške vloge, določene v členu 19;
delovanje Skupnega odbora;
ovire za bonitetno konsolidacijo ali učinek nanjo v skladu s členom 8.
Poročilo iz odstavka 1 ocenjuje tudi, ali:
je ustrezno nadaljevati ločen nadzor nad bančništvom, zavarovalništvom, poklicnimi pokojninami ter trgi vrednostnih papirjev in finančnimi trgi;
je ustrezno opravljati nadzor nad bonitetnim nadzorom in poslovanjem ločeno ali pa je bolje, če to počne isti nadzornik;
je ustrezno poenostaviti in okrepiti strukturo ESFS, da bi povečali skladnost med makro in mikro ravnmi ter med ESA;
je razvoj ESFS skladen z globalnim razvojem;
je znotraj ESFS dovolj različnosti in odličnosti;
sta odgovornost in preglednost v zvezi z zahtevami za objavo primerni;
sredstva Organa zadostujejo za izvajanje njegovih nalog;
je primerno ohraniti sedež Organa in ali je primerno preseliti vse ESA na en sam sedež, da bi okrepili njihovo medsebojno usklajenost.
Člen 81a
Pregled načina glasovanja
Od dneva, ko število nesodelujočih držav članic doseže štiri, Komisija pregleda delovanje ureditve glasovanja, opisane v členih 41 in 44, pri čemer upošteva vse izkušnje, pridobljene z uporabo te uredbe, ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu.
Člen 82
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2011, razen člena 76 ter člena 77(1) in (2), ki se uporabljata od datuma njenega začetka veljavnosti.
Organ se ustanovi 1. januarja 2011.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
( 1 ) Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L 133, 22.5.2008, str. 66).
( 2 ) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).
( 3 ) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).
( 4 ) Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih jamstva za vloge (UL L 173, 12.6.2014, str. 149).
( 5 ) Direktiva 2014/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (UL L 257, 28.8.2014, str. 214).
( 6 ) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).
( 7 ) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).
( 8 ) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
( 9 ) Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141, 5.6.2015, str. 1).
( 10 ) Uredba (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 48).
( 11 ) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).
( 12 ) Glej stran 48 tega Uradnega lista.
( 13 ) Glej stran 84 tega Uradnega lista.
( 14 ) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).
( 15 ) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).
( 16 ) Direktiva 2014/17/ЕU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34).
( 17 ) Uredba (EU) 2015/751 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o medbančnih provizijah za kartične plačilne transakcije (UL L 123, 19.5.2015, str. 1).
( 18 ) Direktiva 2009/110/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti ter nadzoru skrbnega in varnega poslovanja institucij za izdajo elektronskega denarja ter o spremembah direktiv 2005/60/ES in 2006/48/ES in razveljavitvi Direktive 2000/46/ES (UL L 267, 10.10.2009, str. 7).
( 19 ) Uredba (EU) št. 260/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o uvajanju tehničnih in poslovnih zahtev za kreditne prenose in direktne bremenitve v eurih in o spremembi Uredbe (ES) št. 924/2009 (UL L 94, 30.3.2012, str. 22).
( 20 ) Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).
( 21 ) Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 64).
( 22 ) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
( 23 ) Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).
( 24 ) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).
( 25 ) UL L 56, 4.3.1968, str. 1.
( 26 ) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).
( 27 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2019/715 o okvirni finančni uredbi za organe, ustanovljene na podlagi PDEU in Pogodbe Euratom, iz člena 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 122, 10.5.2019, str. 1).
( 28 ) Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).
( 29 ) Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53).
( 30 ) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
( 31 ) UL 17, 6.10.1958, str. 385.
