13.5.2014

SL

Uradni list Evropske unije

L 138/5

---

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 480/2014

z dne 3. marca 2014

o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (1), zlasti členov 22(7), 37(13), 38(4), 40(4), 41(3), 42(1), 42(6), 61(3), 68(1), 101, 125(8), 125(9), 127(7), 127(8) in 144(6) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba (EU) št. 1303/2013 v drugem delu vsebuje splošne določbe, ki se uporabljajo za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR), ki zdaj delujejo na podlagi skupnega okvira (v nadaljnjem besedilu: evropski strukturni in investicijski skladi ali skladi ESI). Tretji del navedene uredbe vsebuje splošne določbe, ki se uporabljajo za ESRR, ESS in Kohezijski sklad, ne pa tudi za EKSRP in ESPR, medtem ko četrti del vsebuje splošne določbe, ki se uporabljajo za ESRR, ESS, Kohezijski sklad in ESPR, ne pa tudi za EKSRP. Ta uredba zato vsebuje določbe, ki se uporabljajo za vse sklade ESI, pa tudi določbe, ki se uporabljajo samo za ESRR in Kohezijski sklad ali pa za ESRR, ESS, Kohezijski sklad in ESPR.

(2)	Določiti je treba podrobna pravila o merilih za določitev stopnje finančnega popravka, ki ga lahko uporabi Komisija na podlagi okvira uspešnosti za vsako prednostno nalogo iz programov, ki jih podpirajo skladi ESI.

(3)

Takšni finančni popravki se lahko uporabijo le, če je hkrati izpolnjenih več pogojev. Stopnja finančnega popravka bi morala biti določena na podlagi pavšalnih stopenj, povezanih s koeficientom, ki se izračuna z upoštevanjem ravni fizičnega zaključka in finančne absorpcije. Zunanje dejavnike, ki prispevajo k resnemu nedoseganju ciljev iz okvira uspešnosti, ki jih je treba doseči do leta 2023, in niso dejavniki, ki izključujejo finančni popravek, bi bilo treba obravnavati za vsak primer posebej in bi lahko utemeljevali nižjo stopnjo popravka, kot bi se sicer uporabila na podlagi koeficienta.

(4)	V določbah o merilih za določitev stopnje finančnega popravka, ki se uporabi na podlagi okvira uspešnosti, bi bilo treba posebna sredstva za pobudo za zaposlovanje mladih obravnavati ločeno.

(5)	Določbe o nakupu zemljišč s podporo iz finančnih instrumentov bi bilo treba pojasniti s posebnimi pravili.

(6)	Z vidika skladnega okvira se zahteva, da je kombiniranje nepovratnih sredstev za tehnično pomoč in finančnega instrumenta v okviru ene same operacije možno le za namene tehnične priprave predvidene naložbe v korist končnega prejemnika.

(7)

Opredeliti bi bilo treba merila za izbiro organov, ki se jim zaupa izvajanje finančnih instrumentov, ter njihovo vlogo, pristojnost in odgovornosti, da se zagotovi, da imajo ti organi ustrezne zmogljivosti za kar najbolj učinkovito izvajanje finančnih instrumentov v skladu s cilji in prednostnimi nalogami skladov ESI.

(8)	Za dobro finančno upravljanje finančnih instrumentov, s katerimi se zagotavljajo jamstva, bi morali prispevki iz programov temeljiti na preudarni predhodni oceni tveganj ob upoštevanju ustreznega multiplikacijskega razmerja.

(9)	Za zagotovitev, da se finančni instrumenti izvajajo v skladu s pravom, ki se uporablja, so potrebne posebne določbe glede njihovega upravljanja in nadzora, vključno z revizijo.

(10)	Za zagotovitev dobrega finančnega upravljanja prispevkov iz programa, ki se namenijo finančnim instrumentom, bi moral biti vsak umik takšnih prispevkov ustrezno upoštevan v zadevnih vlogah za plačilo.

(11)	Za zagotovitev, da se upravičene kapitalizirane subvencionirane obrestne mere in subvencionirane provizije za jamstvo izračunavajo na usklajen način, bi bilo treba določiti posebna pravila za njihov izračun.

(12)

Da bi se spodbudila hitra in učinkovita razpoložljivost sredstev v realnem gospodarstvu in dobro finančno upravljanje, ob tem pa zagotovilo razumno nadomestilo za organe, ki izvajajo finančne instrumente, bi bilo treba določiti merila za izračun stroškov upravljanja in provizij za upravljanje na podlagi uspešnosti, veljavne pragove ter pravila za povračilo kapitaliziranih stroškov upravljanja in provizij za upravljanje za instrumente, ki temeljijo na lastniškem kapitalu, in mikrokredite.

(13)	V skladu z načelom dobrega finančnega upravljanja bi bilo treba pri izračunu javnega prispevka upoštevati prihodke, ki jih ustvarijo operacije.

(14)

Določiti je treba metodo za izračun diskontiranega neto prihodka operacije, pri čemer se upoštevajo referenčna obdobja, ki se uporabljajo za sektor posamezne operacije, običajno pričakovana donosnost zadevne vrste naložbe, uporaba načela „onesnaževalec plača“ ter po potrebi vidiki pravičnosti v povezavi s sorazmerno blaginjo zadevne države članice ali regije.

(15)	Referenčna obdobja za sektorje bi bilo treba določiti na podlagi zabeleženih in shranjenih zgodovinskih podatkov za projekte iz programskega obdobja 2007–2013, ki ustvarjajo prihodke.

(16)	Določiti je treba stroške in prihodke, ki se upoštevajo pri izračunu diskontiranih neto prihodkov, ter pogoje za določitev preostale vrednosti in finančne diskontne stopnje.

(17)

Štiriodstotna diskontna stopnja, ki se predlaga kot okvirna referenčna vrednost, bi morala temeljiti na trenutnem dolgoročnem donosu mednarodnega portfelja naložb, ki se izračuna kot povprečni triodstotni donos sredstev, prilagojen navzgor za 1 %, kar predstavlja odstotek, za katerega se je povprečna dolgoročna donosnost državnih obveznic na območju Unije zmanjšala, odkar je bila določena finančna diskontna stopnja za programsko obdobje 2007–2013.

(18)

V skladu z načelom „onesnaževalec plača“ nosi okoljske stroške onesnaževanja in stroške preventivnih ukrepov povzročitelj onesnaževanja okolja, sistemi zaračunavanja okoljskih dajatev pa upoštevajo vse stroške okoljskih storitev, vključno s stroški kapitala, okoljske stroške onesnaževanja in stroške izvedenih preventivnih ukrepov ter stroške, povezane s pomanjkanjem virov.

(19)	Za zmanjšanje administrativnega bremena bi morali imeti upravičenci možnost, da za izračun posrednih stroškov uporabijo obstoječe metode in ustrezne stopnje, ki se uporabljajo v okviru drugih politik Unije, če gre za podobno vrsto operacije in upravičenca.

(20)

Da bi se zagotovila primerljivost operacij, ki jih podpirajo skladi ESI in pri katerih se lahko uporabi pavšalna stopnja za posredne stroške, ki se že uporablja v okviru drugih politik Unije, ter operacij, ki se financirajo v okviru teh drugih politik, je treba opredeliti kategorije intervencij in prednostne naložbe ali ukrepe, v katere spadajo.

(21)	Določiti bi bilo treba metodologijo za izvedbo pregleda kakovosti velikih projektov. Pregled kakovosti, ki ga opravijo neodvisni strokovnjaki, je nujen, kadar država članica Komisiji predloži veliki projekt na podlagi postopka priglasitve v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013.

(22)	Če država članica uporabi postopek priglasitve, bi se morala odločiti, ali naj veliki projekt ocenijo neodvisni strokovnjaki ob tehnični podpori Komisije ali, v soglasju s Komisijo, drugi neodvisni strokovnjaki.

(23)

Zmogljivost, kompetentnost in nepristranskost neodvisnih strokovnjakov, ki izvedejo pregled kakovosti velikega projekta, so med glavnimi dejavniki za kakovost in zanesljivost rezultata pregleda. Zato bi bilo treba v zvezi z neodvisnimi strokovnjaki določiti nekatere zahteve, s katerimi bi se zagotovilo, da je njihovo delo pri pregledu kakovosti zanesljivo in kakovostno. Te zahteve bi morali izpolnjevati vsi neodvisni strokovnjaki, ne glede na to, ali se njihovo delo podpira s tehnično pomočjo na pobudo Komisije ali pa ga podpira država članica. Država članica bi morala biti tista, ki preveri, da neodvisni strokovnjaki izpolnjujejo zahteve, preden Komisijo zaprosi za soglasje glede izbire neodvisnih strokovnjakov.

(24)

Ker se lahko Komisiji s postopkom priglasitve predložijo samo veliki projekti, ki so jih neodvisni zunanji strokovnjaki ocenili pozitivno, je treba v ta namen določiti jasna merila. Poleg tega je treba določiti faze postopka pregleda in parametre za oceno kakovosti, ki se bodo uporabljali med pregledom, da bodo pregledi kakovosti vseh velikih projektov temeljili na istem metodološkem pristopu in se izvajali na način, ki prispeva k boljši kakovosti velikih projektov, za katere se opravi tak pregled.

(25)

Organ upravljanja mora v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 uvesti sistem za beleženje in hrambo podatkov v računalniški obliki o vsaki operaciji, potrebnih za spremljanje, vrednotenje, finančno upravljanje, preverjanje in revizijo, vključno s podatki o posameznih udeležencih. Zato je treba določiti seznam s podatki, ki se v tem sistemu beležijo in hranijo.

(26)

Nekateri podatki so relevantni samo za določene vrste operacij ali za določene sklade ESI, zato bi bilo treba področje uporabe zahtev v zvezi s podatki podrobneje opredeliti. Uredba (EU) št. 1303/2013 in Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2) določata posebne zahteve za beleženje in hrambo podatkov o posameznih udeležencih operacij, sofinanciranih iz ESS, ki jih je treba upoštevati.

(27)

Seznam podatkov bi moral upoštevati zahteve glede poročanja iz Uredbe (EU) št. 1303/2013 in uredb za posamezne sklade, da bodo podatki, ki so potrebni za finančno upravljanje in spremljanje, vključno s podatki za pripravo vlog za plačilo, računovodskih izkazov ter poročil o izvajanju, za vsako operacijo na voljo v takšni obliki, da jih bo mogoče brez težav agregirati in uskladiti. Pri tem seznamu bi bilo treba upoštevati, da so za učinkovito finančno upravljanje operacij in izpolnitev zahteve glede objave osnovnih informacij o operacijah potrebni nekateri temeljni podatki o operacijah v elektronski obliki. Za učinkovito načrtovanje in izvedbo preverjanj ter revizijskega dela so potrebni tudi nekateri drugi podatki.

(28)

Seznam podatkov, ki jih je treba beležiti in hraniti, ne bi smel posegati v tehnične značilnosti ali strukturo računalniških sistemov, ki jih uvedejo organi upravljanja, niti vnaprej določati formata zabeleženih in hranjenih podatkov, če niso v tej uredbi izrecno navedeni. Prav tako ne bi smel vplivati na načine vnašanja ali generiranja podatkov znotraj sistema; v nekaterih primerih bo za podatke s seznama lahko potreben vnos več vrednosti. Vendar pa je treba določiti nekatera pravila glede značaja teh podatkov, da bo organ upravljanja lahko izpolnjeval svoje obveznosti glede spremljanja, vrednotenja, finančnega upravljanja, preverjanja in revizije, tudi kadar se v ta namen zahteva obdelava podatkov o posameznih udeležencih.

(29)	Da bi se izdatki v okviru operativnih programov lahko preverjali in revidirali, je treba določiti merila, ki jih mora izpolnjevati revizijska sled, da se lahko šteje za ustrezno.

(30)

V zvezi z revizijskim delom, ki se opravlja v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013, je treba določiti, da bi morale Komisija in države članice preprečiti vsakršno nedovoljeno razkritje osebnih podatkov ali dostop do njih ter opredeliti namene, za katere lahko Komisija in države članice takšne podatke obdelujejo.

(31)	Za izvajanje revizij operacij je pristojen revizijski organ. Da bi bila obseg in učinkovitost takšnih revizij ustrezna in da bi se revizije v vseh državah članicah izvajale po enakih standardih, je treba določiti pogoje, ki bi jih morale te revizije izpolnjevati.

(32)

Podrobno je treba določiti podlago za izbiro operacij, ki bodo revidirane, revizijski organ pa bi jo moral upoštevati pri določitvi ali odobritvi metode vzorčenja, vključno z določitvijo vzorčne enote, nekaterih tehničnih meril, ki se bodo uporabljala za vzorec, ter po potrebi dejavnikov, ki se bodo upoštevali pri dodatnih vzorcih.

(33)

Revizijski organ bi moral pripraviti revizijsko mnenje, ki zajema računovodske izkaze iz Uredbe (EU) št. 1303/2013. Za zagotovitev, da sta obseg in vsebina revizij računovodskih izkazov ustrezna in da se revizije v vseh državah članicah izvajajo po enakih standardih, je treba določiti pogoje, ki bi jih morale te revizije izpolnjevati.

(34)

Za zagotovitev pravne varnosti in enake obravnave vseh držav članic pri izvedbi finančnih popravkov ob spoštovanju načela sorazmernosti je treba določiti merila za ugotavljanje resnih pomanjkljivosti v uspešnem delovanju sistemov upravljanja in nadzora, skupaj z opredelitvijo glavnih vrst takšnih pomanjkljivosti, merila za določitev stopnje finančnega popravka, ki se uporabi, in merila za uporabo pavšalnih stopenj ali ekstrapoliranih finančnih popravkov.

(35)	Da bi se omogočila takojšnja uporaba ukrepov iz te uredbe, bi morala uredba začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vsebuje naslednje določbe, ki dopolnjujejo Uredbo (EU) št. 1303/2013:

(a)

določbe, ki dopolnjujejo drugi del navedene uredbe v zvezi z ESRR, ESS, Kohezijskim skladom, EKSRP in ESPR (v nadaljnjem besedilu: skladi ESI) glede: (i) meril za določitev stopnje finančnega popravka, ki se uporabi na podlagi okvira uspešnosti; (ii) pravil o finančnih instrumentih v zvezi z: — dodatnimi posebnimi pravili glede nakupa zemljišč ter kombiniranja tehnične pomoči in finančnih instrumentov, — dodatnimi posebnimi pravili glede vloge, obveznosti in odgovornosti organov, ki izvajajo finančne instrumente, z njimi povezanih meril za izbiro in produktov, ki se lahko zagotovijo s finančnimi instrumenti, — pravili glede upravljanja in nadzora nekaterih finančnih instrumentov, vključno s pregledi, ki jih opravljata organ upravljanja in revizijski organ, ureditvami glede vodenja dokazil, elementi, ki jih dokazila podpirajo, ter ureditvami upravljanja, nadzora in revizije, — pravili glede ustavitve plačil finančnim instrumentom ter za posledične prilagoditve vlog za plačilo, — posebnimi pravili glede vzpostavitve sistema kapitalizacije letnih obrokov za subvencionirane obrestne mere in subvencionirane provizije za jamstvo, — posebnimi pravili glede meril za izračun stroškov upravljanja in provizij za upravljanje na podlagi uspešnosti in veljavnih pragov ter pravili za povračilo kapitaliziranih stroškov upravljanja in provizij za upravljanje za instrumente, ki temeljijo na lastniškem kapitalu, in mikrokredite; (iii) metode za izračun diskontiranega neto prihodka operacij, ki ustvarjajo neto prihodek po zaključku; (iv) pavšalne stopnje za posredne stroške in s tem povezanih metod, ki se že uporabljajo v okviru drugih politik Unije;

(b)	določbe, ki dopolnjujejo tretji del navedene uredbe v zvezi z ESRR in Kohezijskim skladom glede metodologije, ki se uporabi pri pregledu kakovosti velikih projektov;

(c)

določbe, ki dopolnjujejo četrti del navedene uredbe v zvezi z ESRR, ESS, Kohezijskim skladom in ESPR glede: (i) pravil o informacijah v zvezi s podatki, ki se beležijo in hranijo v računalniški obliki v okviru sistema spremljanja, ki ga vzpostavi organ upravljanja; (ii) podrobnih minimalnih zahtev za revizijsko sled v zvezi z vodenjem računovodskih evidenc ter hrambo dokazil na ravni organa za potrjevanje, organa upravljanja, posredniških organov in upravičencev; (iii) področja uporabe in vsebine revizij operacij in računovodskih izkazov ter metodologije za izbiro vzorca operacij; (iv) podrobnih pravil o uporabi podatkov, zbranih med revizijami, ki jih izvedejo uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije; (v) podrobnih pravil o merilih za ugotavljanje resnih pomanjkljivosti v uspešnem delovanju sistemov upravljanja in nadzora, vključno z glavnimi vrstami takšnih pomanjkljivosti, ter o merilih za določitev stopnje finančnega popravka, ki se uporabi, in merilih za uporabo pavšalnih stopenj ali ekstrapoliranih finančnih popravkov.

POGLAVJE II

DOLOČBE, KI DOPOLNJUJEJO DRUGI DEL UREDBE (EU) ŠT. 1303/2013 V ZVEZI S SKLADI ESI

ODDELEK I

Merila za določitev stopnje finančnega popravka, ki se uporabi na podlagi okvira uspešnosti

(četrti pododstavek člena 22(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Člen 2

Določitev stopnje finančnega popravka

(četrti pododstavek člena 22(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Stopnja finančnega popravka, ki ga Komisija uporabi v skladu s členom 22(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013, je pavšalna stopnja, določena na podlagi razmerja med povprečjem končnih stopenj realizacije za vse kazalnike učinka in ključne faze izvajanja iz okvira uspešnosti ter končno stopnjo realizacije za finančni kazalnik iz navedenega okvira uspešnosti (t. i. koeficient realizacije/absorpcije).

2.   Koeficient realizacije/absorpcije se izračuna na naslednji način:

(a)	končna dosežena vrednost vsakega kazalnika učinka in ključne faze izvajanja iz okvira uspešnosti v zvezi s posamezno prednostno nalogo se deli z ustrezno ciljno vrednostjo, rezultat pa je končna stopnja realizacije, izražena v odstotku cilja;

(b)	določi se povprečje končnih stopenj realizacije za vse kazalnike učinka in ključne faze izvajanja, izbrane za okvir uspešnosti v zvezi s posamezno prednostno nalogo. V ta namen se končna stopnja realizacije, ki je višja od 100 %, zaokroži na 100 %;

(c)

končna dosežena vrednost za finančni kazalnik, izbran za okvir uspešnosti v zvezi s posamezno prednostno nalogo, se deli z ustrezno ciljno vrednostjo, rezultat pa je končna stopnja realizacije, izražena v odstotku cilja. V ta namen se končna stopnja realizacije, ki je višja od 100 %, zaokroži na 100 %;

(d)	povprečje končnih stopenj realizacije za vse kazalnike učinka in ključne faze izvajanja, izbrane za okvir uspešnosti v zvezi s posamezno prednostno nalogo, se deli s končno stopnjo realizacije za finančni kazalnik, izbran za okvir uspešnosti v zvezi s posamezno prednostno nalogo.

3.   Če se prednostna naloga navezuje na več kot en sklad ESI ali več kot eno kategorijo regije, se koeficient realizacije/absorpcije izračuna za vsak sklad ESI in/ali vsako kategorijo regije posebej.

Člen 3

Stopnja finančnega popravka

(četrti pododstavek člena 22(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Stopnja finančnega popravka se določi na naslednji način:

(a)	za koeficient realizacije/absorpcije, nižji od 65 %, vendar ne nižji od 60 %, se uporabi 5-odstotna pavšalna stopnja;

(b)	za koeficient realizacije/absorpcije, nižji od 60 %, vendar ne nižji od 50 %, se uporabi 10-odstotna pavšalna stopnja;

(c)	za koeficient realizacije/absorpcije, nižji od 50 %, se uporabi 25-odstotna pavšalna stopnja.

2.   Pavšalna stopnja se uporabi za prispevek iz sklada ESI na podlagi izdatkov, ki jih v okviru zadevne prednostne naloge, ki izpolnjuje pogoje iz prvega pododstavka člena 22(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013, prijavi država članica, po tem, ko so že bili uporabljeni morebitni drugi finančni popravki.

Za prednostne naloge, ki se navezujejo na več kot en sklad ESI ali na več kot eno kategorijo regije, se pavšalna stopnja uporabi za vsak sklad ESI in/ali vsako kategorijo regije.

3.   Zunanji dejavniki, ki prispevajo k resnemu nedoseganju ciljev, razen tistih iz tretjega pododstavka člena 22(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013, se obravnavajo za vsak primer posebej. Pavšalni popravek iz odstavka 1 se lahko zmanjša za do 50 %, pri čemer se upošteva, v kolikšnem obsegu ti dejavniki prispevajo k resnemu nedoseganju ciljev.

4.   Če je uporaba pavšalne stopnje, določene na podlagi odstavka 1, nesorazmerna, se višina popravka zmanjša.

ODDELEK II

Finančni instrumenti

Člen 4

Posebna pravila o nakupu zemljišč

(Člen 37(13) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Finančni instrumenti, ki se financirajo iz ESRR, Kohezijskega sklada in EKSRP, lahko podpirajo naložbe, ki vključujejo nakup nepozidanega in pozidanega zemljišča, za znesek, ki ne presega 10 % prispevka iz programa, plačanega končnemu prejemniku. Pri jamstvih se ta odstotek uporabi za znesek posojila ali drugih instrumentov delitve tveganja.

2.   Kadar se s finančnimi instrumenti zagotavlja podpora končnim prejemnikom v zvezi z naložbami v infrastrukturo s ciljem, da se podprejo dejavnosti urbanega razvoja in urbane regeneracije, je prag iz odstavka 1 določen na 20 %.

3.   V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih lahko organ upravljanja pri operacijah v zvezi z ohranjanjem okolja odstopa od pragov iz odstavkov 1 in 2.

Člen 5

Kombinacija tehnične pomoči in finančnih instrumentov

(Člen 37(13) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Nepovratna sredstva za tehnično pomoč je mogoče na podlagi člena 37(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013 kombinirati s finančnimi instrumenti v okviru ene same operacije samo za namen tehnične priprave predvidene naložbe v korist končnega prejemnika, ki bo podprt s to operacijo.

Člen 6

Posebna pravila glede vloge, obveznosti in odgovornosti organov, ki izvajajo finančne instrumente

(tretji pododstavek člena 38(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Organi, ki izvajajo finančne instrumente, opravljajo svoje dolžnosti v skladu s pravom, ki se uporablja, ter ravnajo s strokovno odgovornostjo, učinkovitostjo, preglednostjo in skrbnostjo, ki se pričakuje od strokovnega subjekta z izkušnjami pri izvajanju finančnih instrumentov. Zagotovijo, da:

(a)	se pri izbiri končnih prejemnikov podpore iz finančnih instrumentov ustrezno upoštevata narava finančnega instrumenta in potencialna ekonomska vzdržnost naložbenih projektov, ki bodo financirani. Izbira temelji na preglednih in objektivnih merilih ter ne povzroča navzkrižja interesov;

(b)

se končne prejemnike v skladu z zahtevami iz člena 115 Uredbe (EU) št. 1303/2013 za ESRR, ESS in Kohezijski sklad, člena 66(1)(c)(i) Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (3) za EKSRP in v skladu z bodočim pravnim aktom Unije o določitvi pogojev za finančno podporo za pomorsko in ribiško politiko za programsko obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: uredba o ESPR) obvesti o možnosti financiranja v okviru programov, ki jih sofinancirajo skladi ESI;

(c)	je s finančnimi instrumenti zagotovljena podpora sorazmerna in ima kar najmanjši učinek izkrivljanja za konkurenco;

(d)

je preferenčno plačilo zasebnim vlagateljem ali javnim vlagateljem, ki delujejo po načelu vlagatelja v tržnem gospodarstvu, določeno v členu 37(2)(c) in členu 44(1)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013, sorazmerno s tveganji, ki jih ti vlagatelji nosijo, in omejeno na potrebni minimum, da se takšni vlagatelji privabijo, kar se zagotovi z ustreznimi pogoji in postopkovnimi jamstvi.

2.   Ker neposredna finančna odgovornost organa upravljanja v razmerju do organov, ki izvajajo finančne instrumente, ali končnih prejemnikov, pa tudi njegova odgovornost glede morebitnih drugih dolgov ali obveznosti iz naslova finančnega instrumenta, ne sme presegati zneska, ki ga je organ upravljanja odobril za finančni instrument v skladu z ustreznim sporazumom o financiranju, organi, ki izvajajo finančne instrumente, zagotovijo, da zoper organ upravljanja ni mogoče uveljavljati zahtevkov nad zneskom, ki ga je odobril za finančni instrument.

3.   Organi, ki izvajajo finančne instrumente, so odgovorni za povračilo prispevkov iz programa, na katere so vplivale nepravilnosti, skupaj z obrestmi in drugimi dobički, ki jih ustvarijo ti prispevki.

Vendar pa organi, ki izvajajo finančne instrumente, niso odgovorni za povračilo zneskov iz prvega pododstavka, če za posamezno nepravilnost dokažejo, da so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	nepravilnost je nastala na ravni končnih prejemnikov oz. pri skladu skladov na ravni finančnih posrednikov ali končnih prejemnikov;

(b)	organi, ki izvajajo finančne instrumente, so izpolnili zahteve iz odstavka 1 tega člena v zvezi s prispevki iz programa, na katere je vplivala nepravilnost;

(c)	zneskov, na katere je vplivala nepravilnost, ni bilo mogoče izterjati, čeprav so organi, ki izvajajo finančne instrumente, s primerno skrbnostjo izčrpali vsa pravna sredstva in pogodbene ukrepe, ki so jim na voljo.

Člen 7

Merila za izbiro organov, ki izvajajo finančne instrumente

(tretji pododstavek člena 38(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Organ upravljanja se pri izbiri organa iz člena 38(4)(a) ter člena 38(4)(b)(ii) in (b)(iii) Uredbe (EU) št. 1303/2013, ki bo izvajal finančni instrument, prepriča, da zadevni organ izpolnjuje naslednje minimalne zahteve:

(a)	pooblastilo po pravu Unije in nacionalnem pravu za izvajanje zadevnih nalog;

(b)	primerna ekonomska in finančna vzdržnost;

(c)	primerna zmogljivost za izvajanje finančnega instrumenta, vključno z organizacijsko strukturo in upravljavskim okvirom, ki organu upravljanja ponuja potrebno zagotovilo;

(d)	obstoj uspešnega in učinkovitega sistema notranjega nadzora;

(e)	uporaba računovodskega sistema, ki pravočasno zagotavlja točne, popolne in zanesljive informacije;

(f)	pristanek na revizijo s strani revizijskih organov države članice, Komisije in Evropskega računskega sodišča.

2.   Organ upravljanja pri izbiri organa iz odstavka 1 ustrezno upošteva naravo finančnega instrumenta, ki se bo izvajal, izkušnje zadevnega organa pri izvajanju podobnih finančnih instrumentov, strokovno znanje in izkušnje predlaganih članov ekipe ter operativno in finančno zmogljivost zadevnega organa. Izbira temelji na preglednih in objektivnih merilih ter ne povzroča navzkrižja interesov. Uporabijo se vsaj naslednja merila za izbiro:

(a)	zanesljivost in verodostojnost metodologije za opredelitev in oceno finančnih posrednikov oziroma končnih prejemnikov;

(b)	raven stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, povezanih z izvajanjem finančnega instrumenta, ter predlagana metodologija za njihov izračun;

(c)	pogoji v zvezi s podporo, ki se zagotavlja končnim prejemnikom, vključno z oblikovanjem cen;

(d)	sposobnost mobilizacije dodatnih sredstev za naložbe v korist končnih prejemnikov poleg prispevkov programa;

(e)	dokazana dodatna dejavnost v primerjavi z obstoječo dejavnostjo;

(f)	če organ, ki izvaja finančni instrument, temu instrumentu nameni lastna finančna sredstva ali nosi del tveganja, predlagani ukrepi za usklajevanje interesov in omejitev mogočega navzkrižja interesov.

3.   Če organ, ki izvaja sklad skladov, vključno z EIB, za izvajanje nalog pooblasti finančnega posrednika, zagotovi, da so v zvezi s tem finančnim posrednikom izpolnjeni zahteve in merila iz odstavkov 1 in 2.

Člen 8

Posebna pravila o jamstvih, ki se zagotovijo prek finančnih instrumentov

(tretji pododstavek člena 38(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Če se s finančnimi instrumenti zagotovijo jamstva, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:

(a)

doseženo je ustrezno multiplikacijsko razmerje med zneskom prispevka iz programa, določenega za kritje pričakovanih in nepričakovanih izgub iz naslova novih posojil ali drugih instrumentov delitve tveganja, ki jih bodo krila jamstva, ter vrednostjo ustreznih izplačanih novih posojil ali drugih instrumentov delitve tveganja;

(b)

multiplikacijsko razmerje je določeno na podlagi preudarne predhodne ocene tveganj za posamezni ponujeni jamstveni produkt, pri čemer se upoštevajo posebni tržni pogoji, naložbena strategija finančnega instrumenta ter načeli gospodarnosti in učinkovitosti. Predhodna ocena tveganj se lahko ponovno pregleda, če to utemeljuje razvoj tržnih pogojev;

(c)	navedena predhodna ocena tveganj se upošteva pri prispevku iz programa, ki se nameni za morebitna izplačila jamstev;

(d)	če finančni posrednik ali subjekt, ki ima koristi od jamstev, končnim prejemnikom ni izplačal načrtovanega zneska novih posojil ali drugih instrumentov delitve tveganj, se upravičeni izdatki sorazmerno zmanjšajo.

Člen 9

Upravljanje in nadzor finančnih instrumentov, oblikovanih na nacionalni, regionalni, transnacionalni ali čezmejni ravni

(Člen 40(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Pri operacijah, ki v skladu s členom 38(1)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013 vključujejo podporo iz programov za finančne instrumente, oblikovane na nacionalni, regionalni, transnacionalni ali čezmejni ravni, organ upravljanja poskrbi, da:

(a)	je operacija med ocenjevanjem in izbiro operacije kot tudi med oblikovanjem in izvajanjem finančnega instrumenta skladna s pravom, ki se uporablja, zadevnim programom in zadevnim sporazumom o financiranju;

(b)	sporazumi o financiranju vsebujejo določbe o zahtevah glede revizije in o revizijski sledi v skladu s točko 1(e) Priloge IV k Uredbi (EU) št. 1303/2013;

(c)	se preverjanja upravljanja izvajajo v celotnem programskem obdobju ter med oblikovanjem in izvajanjem finančnih instrumentov v skladu s členom 125(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede ESRR, ESS, Kohezijskega sklada in ESPR ter v skladu s členom 58(1) in (2) Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede EKSRP;

(d)

dokazila o izdatkih, ki se prijavijo kot upravičeni: (i) v zvezi s posamezno operacijo hrani organ upravljanja, finančni posrednik ali, če se finančni instrument izvaja prek sklada skladov, organ, ki izvaja sklad skladov, da se zagotovijo dokazi o namenski rabi sredstev in spoštovanju prava, ki se uporablja, ter izpolnjevanju meril in pogojev za financiranje v okviru ustreznih programov; (ii) so na voljo, da se lahko preverita zakonitost in pravilnost izdatkov, prijavljenih Komisiji;

(e)

dokazila, ki omogočajo preverjanje spoštovanja prava Unije in nacionalnega prava ter izpolnjevanja pogojev za financiranje vključujejo vsaj: (i) dokumentacijo v zvezi z oblikovanjem finančnega instrumenta; (ii) dokumentacijo, iz katere so razvidni zneski prispevkov v finančni instrument iz vsakega programa in v okviru vsake prednostne osi, upravičeni izdatki v okviru programov, obresti in drugi dobički, ki jih ustvarja podpora iz skladov ESI v skladu s členom 43 Uredbe (EU) št. 1303/2013, ter ponovna uporaba virov, ki se lahko pripišejo skladom ESI v skladu s členom 44 navedene uredbe; (iii) dokumentacijo o načinu delovanja finančnega instrumenta, vključno v zvezi s spremljanjem, poročanjem in preverjanji; (iv) dokumentacijo, ki dokazuje skladnost s členi 43, 44 in 45 Uredbe (EU) št. 1303/2013; (v) dokumentacijo v zvezi z izstopi prispevkov programa ter likvidacijo finančnega instrumenta; (vi) dokumentacijo v zvezi s stroški upravljanja in provizijami za upravljanje; (vii) obrazce vlog ali enakovredne dokumente, ki jih skupaj z dokazili predložijo končni prejemniki, vključno s poslovnimi načrti in, če je ustrezno, zaključnimi računi iz prejšnjih let; (viii) kontrolne sezname in poročila organov, ki izvajajo finančni instrument, če so na voljo; (ix) izjave, predložene v zvezi s pomočjo de minimis, če je to ustrezno; (x) podpisane sporazume v zvezi s podporo, ki se zagotavlja prek finančnega instrumenta, vključno z lastniškim kapitalom, posojili, jamstvi ali drugimi oblikami naložb v korist končnih prejemnikov; (xi) dokazila o namenski porabi podpore, zagotovljene prek finančnega instrumenta; (xii) evidenco o gibanjih kapitala med organom upravljanja in finančnim instrumentom ter v okviru finančnega instrumenta na vseh ravneh do končnih prejemnikov, in pri jamstvih dokazilo, da so bila posojila izplačana; (xiii) ločene evidence ali računovodske kode za plačane prispevke iz programa ali jamstva, ki se s finančnim instrumentom odobrijo v korist končnega prejemnika.

2.   Pri operacijah, ki vključujejo podporo iz programov za finančne instrumente v okviru ESRR, ESS, Kohezijskega sklada in ESPR, revizijski organi zagotovijo, da so finančni instrumenti predmet revizije v celotnem programskem obdobju vse do zaključka, tako v okviru revizij sistemov kot v okviru revizij operacij v skladu s členom 127(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Pri operacijah, ki vključujejo podporo iz programov za finančne instrumente v okviru EKSRP, revizijski organi zagotovijo, da so finančni instrumenti predmet revizije v celotnem programskem obdobju vse do zaključka, tako v okviru revizij sistemov kot v okviru revizij operacij v skladu s členom 59 Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

3.   Kadar finančne instrumente izvaja EIB v skladu s členom 38(4)(b)(i) Uredbe (EU) št. 1303/2013:

(a)	organ upravljanja pooblasti podjetje, ki deluje v skladu s splošnim okvirom, kot ga določi Komisija, da v zvezi z operacijo izvede preverjanja na kraju samem v smislu člena 125(5)(b) Uredbe (EU) št. 2013/2013;

(b)	revizijski organ pooblasti podjetje, ki deluje v skladu s splošnim okvirom, kot ga določi Komisija, za izvajanje revizij operacije.

Revizijski organ pripravi revizijsko mnenje na podlagi informacij, ki mu jih zagotovi pooblaščeno podjetje.

4.   Če Komisija ne določi splošnega okvira iz odstavka 3, ji organ upravljanja v predhodno odobritev predloži metodologijo, ki jo predlaga za izvajanje preverjanj na kraju samem, revizijski organ pa metodologijo za izvajanje revizij.

Člen 10

Pravila o ustavitvi plačil finančnim instrumentom ter posledične prilagoditve vlog za plačilo

(Člen 41(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Države članice in organi upravljanja lahko prispevke iz programov, namenjene finančnim instrumentom iz točke (a) člena 38(1) in finančnim instrumentom iz točke (b) člena 38(1), ki se izvajajo v skladu s točkama (a) in (b) člena 38(4) Uredbe (EU) št. 1303/2013, ustavijo le, če prispevki še niso bili vključeni v vlogo za plačilo v skladu s členom 41 navedene uredbe. Vendar pa se prispevki za finančne instrumente, ki se podpirajo iz ESRR, ESS, Kohezijskega sklada in ESPR, lahko umaknejo tudi, če se naslednja vloga za plačilo spremeni tako, da se ustrezni izdatki umaknejo ali nadomestijo.

Člen 11

Sistem kapitalizacije letnih obrokov za subvencionirane obrestne mere in subvencionirane provizije za jamstvo

(tretji pododstavek člena 42(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Kapitalizirane subvencionirane obrestne mere in subvencionirane provizije za jamstvo iz člena 42(1)(c) Uredbe (EU) št. 1303/2013 se izračunajo ob koncu obdobja upravičenosti kot vsota diskontiranih plačilnih obveznosti za namene in obdobja, določena v navedenem členu, in v skladu z zadevnimi sporazumi o financiranju.

2.   Vsa sredstva, ki so na depozitnem računu po izteku obdobja iz člena 42(1)(c) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ali, zaradi nepričakovane likvidacije finančnega instrumenta, pred iztekom tega obdobja, se porabijo v skladu s členom 45 navedene uredbe.

Člen 12

Merila za izračun stroškov upravljanja in pristojbin za upravljanje na podlagi uspešnosti

(Člen 42(6) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Organ upravljanja izračuna stroške upravljanja in provizije za upravljanje, ki se lahko prijavijo kot upravičeni izdatki v skladu s členom 42(1)(d) Uredbe (EU) št. 1303/2013, na osnovi naslednjih meril, ki temeljijo na uspešnosti, v skladu s členom 42(5) navedene uredbe:

(a)	izplačila prispevkov programa iz skladov ESI;

(b)	sredstva, vrnjena iz naslova naložb ali zaradi sprostitve sredstev, odobrenih za pogodbe o jamstvih;

(c)	kakovost ukrepov, ki spremljajo naložbo ter se izvedejo pred odločitvijo o naložbi in po njej, da se poveča njen učinek, ter

(d)	prispevek finančnega instrumenta k ciljem in rezultatom programa.

2.   Organ upravljanja obvesti odbor za spremljanje, ustanovljen na podlagi člena 47 Uredbe (EU) št. 1303/2013, o določbah v zvezi z izračunom na podlagi uspešnosti za nastale stroške upravljanja ali provizije za upravljanje finančnega instrumenta. Odbor za spremljanje je letno obveščen o stroških upravljanja in provizijah za upravljanje, ki so bili dejansko plačani v predhodnem koledarskem letu.

Člen 13

Pragovi za stroške upravljanja in provizije za upravljanje

(Člen 42(5) in (6) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Stroški upravljanja in provizije za upravljanje, ki jih organ, ki izvaja sklad skladov, lahko prijavi kot upravičene izdatke v skladu s členom 42(1)(d) Uredbe (EU) št. 1303/2013, ne presegajo seštevka:

(a)

v prvih 12 mesecih po podpisu sporazuma o financiranju: 3 % prispevkov iz programa, plačanih v sklad skladov, v naslednjih 12 mesecih 1 %, vsako nadaljnje leto pa 0,5 %, izračunano po načelu časovne porazdelitve od datuma dejanskega plačila v sklad skladov do izteka obdobja upravičenosti, vračila organu upravljanja ali datuma likvidacije, pri čemer se upošteva zgodnejši datum, in

(b)	letno 0,5 % prispevkov iz programa, plačanih iz sklada skladov finančnim posrednikom, izračunano po načelu časovne porazdelitve od datuma dejanskega plačila iz sklada skladov do vračila vanj, izteka obdobja upravičenosti ali datuma likvidacije, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.

2.   Stroški upravljanja in provizije za upravljanje, ki jih organi, ki izvajajo finančne instrumente za zagotavljanje lastniškega kapitala, posojil, jamstev in mikrokreditov, tudi v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi, subvencioniranimi obrestnimi merami ali subvencioniranimi provizijami za jamstvo v skladu s členom 37(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013, lahko prijavijo kot upravičene izdatke v skladu s členom 42(1)(d) navedene uredbe, ne presegajo seštevka:

(a)

osnovnega nadomestila, ki se izračuna na naslednji način: (i) za finančni instrument, ki zagotavlja lastniški kapital, prvih 24 mesecev po podpisu sporazuma o financiranju letno 2,5 % prispevkov iz programa, odobrenih za finančni instrument na podlagi zadevnega sporazuma o financiranju, nato pa letno 1 %, izračunano po načelu časovne porazdelitve od datuma podpisa zadevnega sporazuma o financiranju do izteka obdobja upravičenosti, vračila prispevkov organu upravljanja ali skladu skladov ali datuma likvidacije, pri čemer se upošteva zgodnejši datum;; (ii) za finančni instrument v vseh drugih primerih letno 0,5 % prispevkov iz programa, plačanih finančnemu instrumentu, izračunano po načelu časovne porazdelitve od trenutka dejanskega plačila finančnemu instrumentu do izteka obdobja upravičenosti, vračila organu upravljanja ali skladu skladov ali datuma likvidacije, pri čemer se upošteva zgodnejši datum, in

(b)

nadomestila, ki temelji na uspešnosti in se izračuna na naslednji način: (i) za finančni instrument, ki zagotavlja lastniški kapital: letno 2,5 % prispevkov iz programa, ki se v smislu člena 42(1)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013 plačajo končnim prejemnikom v obliki lastniškega kapitala, in reinvestiranih sredstev, ki se lahko pripišejo prispevkom iz programa, ki še morajo biti vrnjeni finančnemu instrumentu, izračunano po načelu časovne porazdelitve od datuma plačila končnemu prejemniku do vračila naložbe, zaključka postopka izterjave v primeru odpisa ali do izteka obdobja upravičenosti, pri čemer se upošteva zgodnejši datum; (ii) za finančni instrument, ki zagotavlja posojila: letno 1 % prispevkov iz programa, ki se v smislu člena 42(1)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013 plačajo končnim prejemnikom v obliki posojil, in reinvestiranih sredstev, ki se lahko pripišejo prispevkom iz programa, ki še morajo biti vrnjeni finančnemu instrumentu, izračunano po načelu časovne porazdelitve od datuma plačila končnemu prejemniku do vračila naložbe, zaključka postopka izterjave v primeru neodplačevanja ali izteka obdobja upravičenosti, pri čemer se upošteva zgodnejši datum; (iii) za finančni instrument, ki zagotavlja jamstva: letno 1,5 % prispevkov iz programa, ki so v smislu člena 42(1)(b) Uredbe (EU) št. 1303/2013 odobreni za tekoče pogodbe o jamstvu, in iz ponovno uporabljenih sredstev, ki se lahko pripišejo prispevkom iz programa, izračunano po načelu časovne porazdelitve od datuma odobritve sredstev do izteka pogodbe o jamstvu, zaključka postopka izterjave v primeru neodplačevanja ali izteka obdobja upravičenosti, pri čemer se upošteva zgodnejši datum; (iv) za finančni instrument, ki zagotavlja mikrokredite: letno 1,5 % prispevkov iz programa, ki se v smislu člena 42(1)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013 plačajo končnim prejemnikom v obliki mikrokreditov, in reinvestiranih sredstev, ki se lahko pripišejo prispevkom iz programa, ki še morajo biti vrnjeni finančnemu instrumentu, izračunano po načelu časovne porazdelitve od datuma plačila končnemu prejemniku do vračila naložbe, zaključka postopka izterjave v primeru neodplačevanja ali izteka obdobja upravičenosti, pri čemer se upošteva zgodnejši datum; (v) za finančni instrument, ki zagotavlja nepovratna sredstva, subvencionirane obrestne mere ali subvencionirane provizije za jamstvo v skladu s členom 37(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013: letno 0,5 % zneska nepovratnih sredstev, ki se v smislu člena 42(1)(a) navedene uredbe plačajo v korist končnih prejemnikov.

Določbe tega odstavka se uporabljajo za organ, ki izvaja finančni instrument, ki zagotavlja jamstva, tudi če ta isti organ izvaja sklad skladov, s pridržkom določb odstavka 4.

3.   Skupni znesek stroškov upravljanja in provizij za upravljanje v obdobju upravičenosti iz člena 65(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ne presega naslednjih pragov:

(a)	za sklad skladov: 7 % skupnega zneska prispevkov iz programa, plačanih skladu skladov;

(b)	za finančni instrument, ki zagotavlja lastniški kapital: 20 % skupnega zneska prispevkov iz programa, plačanih finančnemu instrumentu;

(c)	za finančni instrument, ki zagotavlja posojila: 8 % skupnega zneska prispevkov iz programa, plačanih finančnemu instrumentu;

(d)	za finančni instrument, ki zagotavlja jamstva: 10 % skupnega zneska prispevkov iz programa, plačanih finančnemu instrumentu;

(e)	za finančni instrument, ki zagotavlja mikrokredite: 10 % skupnega zneska prispevkov iz programa, plačanih finančnemu instrumentu;

(f)	za finančni instrument, ki zagotavlja nepovratna sredstva, subvencionirane obrestne mere ali subvencionirane provizije za jamstvo v skladu s členom 37(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013: 6 % skupnega zneska prispevkov iz programa, plačanih finančnemu instrumentu.

4.   Kadar isti organ izvaja sklad skladov in hkrati finančni instrument, se niti zneski upravičenih stroškov upravljanja in provizij za upravljanje na podlagi odstavkov 1 in 2 niti pragovi iz odstavka 3 ne kumulirajo za iste prispevke iz programa ali ista reinvestirana sredstva, ki se lahko pripišejo prispevkom iz programa.

5.   Če večino kapitala, vloženega v finančne posrednike, ki zagotavljajo lastniški kapital, zagotovijo zasebni vlagatelji ali javni vlagatelji, ki delujejo po načelu vlagatelja v tržnem gospodarstvu, in se prispevki iz programa zagotavljajo pari passu z zasebnimi vlagatelji, so stroški upravljanja in provizij za upravljanje skladni s tržnimi pogoji ter ne presegajo stroškov in provizij, ki bi jih plačali zasebni vlagatelji.

6.   Pragovi iz odstavkov 1, 2 in 3 se lahko presežejo, če stroške upravljanja ali provizije za upravljanje zaračuna organ, ki izvaja finančni instrument, vključno z organom, ki izvaja sklad skladov, kadar je to ustrezno, če je bil izbran na podlagi konkurenčnega razpisnega postopka v skladu s pravili, ki se uporabljajo, in se je v okviru tega postopka pokazala potreba po višjih stroških upravljanja in provizij za upravljanje.

Člen 14

Povračilo kapitaliziranih stroškov upravljanja in provizij za upravljanje za instrumente, ki temeljijo na lastniškem kapitalu, in mikrokredite

(člen 42(6) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Kapitalizirani stroški upravljanja in provizije za upravljanje, ki jih je treba povrniti kot upravičene izdatke v skladu s členom 42(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013, se izračunajo ob koncu obdobja upravičenosti kot vsota diskontiranih stroškov upravljanja in provizij za upravljanje, ki jih je treba plačati po obdobju upravičenosti za obdobje iz člena 42(2) navedene uredbe ter v skladu z ustreznimi sporazumi o financiranju.

2.   Kapitalizirani stroški upravljanja in provizije za upravljanje, ki jih je treba po obdobju upravičenosti plačati za finančne instrumente, ki zagotavljajo mikrokredite, letno ne presegajo 1 % prispevkov iz programa, ki se končnim prejemnikom v smislu člena 42(1)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013 izplačajo v obliki posojil, ki jih je treba še vrniti v finančni instrument; ta znesek se izračuna po načelu časovne porazdelitve od konca obdobja upravičenosti do vračila naložbe ali do zaključka postopka izterjave v primeru neodplačevanja ali obdobja iz člena 42(2) navedene uredbe, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.

3.   Kapitalizirani stroški upravljanja in provizije za upravljanje, ki jih je treba plačati po obdobju upravičenosti pri finančnih instrumentih, ki zagotavljajo lastniški kapital, letno ne presegajo 1,5 % prispevkov iz programa, ki se končnim prejemnikom v smislu člena 42(1)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013 izplačajo v obliki lastniškega kapitala, ki jih je treba še vrniti v finančni instrument; ta znesek se izračuna po načelu časovne porazdelitve od konca obdobja upravičenosti do vračila naložbe ali do zaključka postopka izterjave v primeru neodplačevanja ali obdobja iz člena 42(2) navedene uredbe, pri čemer se upošteva zgodnejši datum.

4.   Morebitna sredstva na depozitnem računu po obdobju iz člena 42(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ali zaradi nepričakovane likvidacije finančnega instrumenta pred zaključkom navedenega obdobja se uporabijo v skladu s členom 45 navedene uredbe.

ODDELEK III

Metoda za izračun diskontiranega neto prihodka operacij, ki ustvarjajo neto prihodek

Člen 15

Metoda za izračun diskontiranega neto prihodka

(sedmi pododstavek člena 61(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Za namene uporabe metode iz točke (b) prvega pododstavka člena 61(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013 se diskontirani neto prihodek operacij izračuna tako, da se od diskontiranega prihodka odštejejo diskontirani stroški in po potrebi prišteje preostala vrednost naložbe.

2.   Diskontirani neto prihodek operacije se izračuna za določeno referenčno obdobje, ki se uporablja za sektor operacije, kot je določen v Prilogi I. Referenčno obdobje zajema obdobje izvajanja operacije.

3.   Prihodki in stroški se izračunajo po t. i. metodi prirasta, ki temelji na primerjavi prihodkov in stroškov v scenariju nove naložbe s prihodki in stroški v scenariju brez nove naložbe.

Kadar operacija zajema nova sredstva, so prihodki in stroški prihodki in stroški nove naložbe.

4.   Kadar davek na dodano vrednost ni upravičeni strošek v skladu s členom 69(3)(c) Uredbe (EU) št. 1303/2013, izračun diskontiranega neto prihodka temelji na vrednostih brez davka na dodano vrednost.

Člen 16

Določitev dohodkov

(sedmi pododstavek člena 61(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Za izračun diskontiranega neto prihodka se prihodki določijo, kot sledi:

(a)	kadar je primerno, se uporabnine določijo po načelu „onesnaževalec plača“, po potrebi pa se upošteva vidik cenovne dostopnosti;

(b)	prihodek ne vključuje prenosov iz nacionalnih ali regionalnih proračunov ali nacionalnih javnih sistemov zavarovanja;

(c)	kadar se z operacijo dodajajo nova sredstva v dopolnilo obstoječi storitvi ali infrastrukturi, se upoštevajo prispevki novih uporabnikov in dodatni prispevki obstoječih uporabnikov nove ali razširjene storitve ali infrastrukture.

Člen 17

Določitev stroškov

(sedmi pododstavek člena 61(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Pri izračunu diskontiranega neto prihodka se upoštevajo naslednji stroški, ki nastanejo v referenčnem obdobju iz člena 15(2):

(a)	stroški nadomestitve opreme s kratko življenjsko dobo za zagotovitev tehničnega delovanja operacije;

(b)	fiksni operativni stroški, vključno s stroški vzdrževanja, na primer stroški osebja, vzdrževanja in popravil, splošnega upravljanja in administracije ter zavarovanja;

(c)	variabilni obratovalni stroški, vključno s stroški vzdrževanja, kot so potrošnja surovin, energije in drugega potrošnega materiala ter stroški vzdrževanja in popravil, če so ti potrebni za podaljšanje življenjske dobe operacije.

Člen 18

Preostala vrednost naložbe

(sedmi pododstavek člena 61(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Pri sredstvih operacije s pričakovano življenjsko dobo, ki presega referenčno obdobje iz člena 15(2), se njihova preostala vrednost določi z izračunom neto sedanje vrednosti denarnih tokov v preostalih letih trajanja operacije. V ustrezno utemeljenih okoliščinah se lahko za izračun preostale vrednosti uporabijo druge metode.

2.   Preostala vrednost naložbe se vključi v izračun diskontiranega neto prihodka operacije, le če prihodki presegajo stroške iz člena 17.

Člen 19

Diskontiranje denarnih tokov

(sedmi pododstavek člena 61(3) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Pri izračunu stroškov in prihodkov se upoštevajo samo denarni tokovi, ki jih izplača ali prejme operacija. Denarni tokovi se določijo za vsako leto, v katerem jih izplača ali prejme operacija v referenčnem obdobju iz člena 15(2).

2.   Nedenarne računovodske postavke, kot so amortizacija, rezerve za prihodnje stroške nadomestila in rezerve za nepredvidene dogodke, se izločijo iz izračuna.

3.   Denarni tokovi se diskontirajo na sedanjo vrednost z realno finančno diskontno stopnjo v višini 4 % kot okvirno referenčno vrednostjo za operacije javnih naložb, sofinancirane iz skladov ESI.

4.   Države članice lahko uporabijo finančno diskontno stopnjo, ki ni 4 %, če takšno referenčno vrednost utemeljijo ter zagotovijo njeno enotno uporabo za podobne operacije v istem sektorju.

5.   Vrednosti, ki niso 4 %, se lahko utemeljijo na podlagi:

(a)	posebnih makroekonomskih razmer v državi članici ter mednarodnih makroekonomskih trendov in konjunkture ali

(b)	vrste vlagatelja ali strukture izvajanja, kot so javno-zasebna partnerstva, ali

(c)	vrste zadevnega sektorja.

6.   Za določitev specifičnih finančnih diskontnih stopenj države članice ocenijo povprečni dolgoročni donos alternativne in netvegane naložbene košarice na nacionalni ali mednarodni ravni, ki je zanje najbolj relevantna. Upravičencem se zagotovijo informacije o različnih finančnih diskontnih stopnjah.

ODDELEK IV

Opredelitev pavšalnih stopenj za posredne stroške in povezanih metod, ki se uporabljajo v okviru drugih politik Unije

Člen 20

Financiranje na podlagi pavšalnih stopenj za posredne stroške na podlagi Uredbe (EU) št. 1290/2013

(drugi pododstavek člena 68(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Posredni stroški se lahko izračunajo na podlagi pavšalne stopnje, določene v skladu s členom 29(1) Uredbe (EU) št. 1290/2013 za naslednje vrste operacij ali projektov, ki so del operacij:

(a)

operacije, ki jih podpira ESRR v okviru področnih oznak intervencije 056, 057 ali 060–065, kot so določene v tabeli 1 Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 215/2014 (5), ter se izvajajo v okviru ene od prednostnih naložb iz člena 5(1)(a) in (b), (2)(b), (3)(a) in (c) ter (4)(f) Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6);

(b)	operacije, ki jih podpira ESS v okviru področne oznake intervencije 04, kot je določena v tabeli 6 Priloge k Izvedbeni uredbi (EU) št. 215/2014, ter prispevajo h krepitvi raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij v skladu s členom 3(2)(c) Uredbe (EU) št. 1304/2013;

(c)

operacije, ki jih podpira EKSRP v skladu s členi 17, 26 ali 35 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ter prispevajo k prednostni nalogi Unije iz člena 5(1) navedene uredbe. Kadar se operacija načrtuje v skladu s členoma 17 in 26 Uredbe (EU) št. 1305/2013, se upoštevajo samo operacije, ki jih izvaja operativna skupina evropskega partnerstva za inovacije in se financirajo v skladu s členom 35(1)(c) navedene uredbe;

(d)	operacije, ki jih podpira ESPR in se načrtujejo v skladu s členi 28, 37 ali 41(5) bodočega pravnega akta Unije o določitvi pogojev za finančno podporo za pomorsko in ribiško politiko za programsko obdobje 2014–2020.

Člen 21

Financiranje na podlagi pavšalnih stopenj za posredne stroške na podlagi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012

(drugi pododstavek člena 68(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

Posredni stroški se lahko izračunajo na podlagi pavšalne stopnje, določene v skladu s členom 124(4) Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (7), za naslednje vrste operacij ali projektov, ki so del operacij:

(a)	operacije, ki jih podpira ESRR v okviru področnih oznak intervencije 085, 086 ali 087, kot so opredeljene v tabeli 1 Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 215/2014, ter se izvajajo v okviru ene od prednostnih naložb iz člena 5(5)(a) in (6)(d) Uredbe (EU) št. 1301/2013;

(b)

operacije, ki jih podpira ESS v okviru področne oznake intervencije 01, kot je opredeljena v tabeli 6 Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 215/2014, ter prispevajo k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, ki je odporno na podnebne spremembe, gospodarno z viri in okoljsko vzdržno, v skladu s členom 3(2)(a) Uredbe (EU) št. 1304/2013;

(c)	operacije, ki jih podpira EKSRP v skladu s členoma 17 in 25 Uredbe (EU) št. 1305/2013 ter prispevajo k prednostni nalogi Unije iz člena 5(4) in (5) navedene uredbe;

(d)	operacije, ki jih podpira ESPR in se načrtujejo v skladu s členom 36, členom 38, členom 39(1), členom 46(1)(e) in (i), členom 54 ter členom 79c(1)(b) bodočega pravnega akta Unije o določitvi pogojev za finančno podporo za pomorsko in ribiško politiko za programsko obdobje 2014–2020.

POGLAVJE III

DOLOČBE, KI DOPOLNJUJEJO TRETJI DEL UREDBE (EU) ŠT. 1303/2013 V ZVEZI Z ESRR IN KOHEZIJSKIM SKLADOM GLEDE METODOLOGIJE ZA IZVAJANJE PREGLEDA KAKOVOSTI VELIKIH PROJEKTOV

Člen 22

Zahteve za neodvisne strokovnjake, ki opravijo pregled kakovosti

(četrti odstavek člena 101 Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Pregled kakovosti velikih projektov iz tretjega odstavka člena 101 Uredbe (EU) št. 1303/2013 opravijo neodvisni strokovnjaki, ki:

(a)	imajo obsežne tehnične izkušnje v zvezi z vsemi stopnjami cikla projekta;

(b)	imajo obsežne mednarodne izkušnje v zadevnih naložbenih področjih;

(c)	imajo obsežno strokovno znanje na področju analize in ocene družbeno-gospodarskih koristi;

(d)	imajo obsežno znanje in izkušnje na področju zadevnega prava Unije ter politik in postopkov;

(e)	so neodvisni od vseh organov, neposredno ali posredno vključenih v postopke odobritve, izvajanja ali delovanja velikega projekta;

(f)	so brez navzkrižja interesov na kateri koli ravni v zvezi z velikim projektom;

(g)	nimajo komercialnega interesa v zvezi z velikim projektom;

(h)	imajo potrebna jezikovna znanja.

2.   Kadar država članica za opravljanje teh nalog predlaga neodvisne strokovnjake, ki se jim ne zagotavlja tehnična podpora na pobudo Komisije iz člena 58 Uredbe (EU) št. 1303/2013, v skladu s tretjim odstavkom člena 101 navedene uredbe Komisiji predloži zahtevek za pridobitev soglasja. To soglasje temelji na dokumentih, ki dokazujejo, da strokovnjaki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1 tega člena.

Komisija državo članico v treh mesecih od predložitve zahtevka obvesti, ali se strinja s predlogom v zvezi z neodvisnimi strokovnjaki.

Člen 23

Pregled kakovosti velikih projektov

(četrti odstavek člena 101 Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Neodvisni strokovnjaki izvedejo oceno na podlagi informacij iz točk (a) do (i) prvega odstavka člena 101 Uredbe (EU) št. 1303/2013. Neodvisni strokovnjaki lahko zahtevajo dodatne elemente v zvezi s temi informacijami, ki so po njihovem mnenju potrebni za pregled kakovosti.

Država članica se z neodvisnimi strokovnjaki lahko dogovori, da se to delo dopolni z ogledi na terenu.

Neodvisni strokovnjaki se lahko po dogovoru z državami članicami za izvedbo ocene s Komisijo posvetujejo o relevantnih vprašanjih glede državne pomoči.

2.   Neodvisni strokovnjaki pri pregledu kakovosti sprejmejo naslednje ukrepe:

(a)	preverijo, ali je operacija veliki projekt v smislu člena 100 Uredbe (EU) št. 1303/2013, ali veliki projekt ni končana operacija v smislu člena 2(14) in člena 65(6) navedene uredbe ter ali je veliki projekt vključen v ustrezen operativni program;

(b)	preverijo popolnost, doslednost in točnost informacij iz točk (a) do (i) prvega pododstavka člena 101 Uredbe (EU) št. 1303/2013, predloženih v obliki iz petega odstavka člena 101 Uredbe (EU) št. 1303/2013;

(c)	ocenijo kakovost velikega projekta na podlagi meril iz Priloge II k tej uredbi;

(d)	pripravijo poročilo o neodvisnem pregledu kakovosti (v nadaljnjem besedilu: poročilo) v obliki iz tretjega pododstavka člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013. Neodvisni strokovnjaki v poročilu nedvoumno navedejo in utemeljijo svoje ugotovitve v zvezi z elementi iz tega odstavka.

3.   Veliki projekt se pri pregledu kakovosti oceni pozitivno v smislu člena 102(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013, če neodvisni strokovnjaki ugotovijo, da so izpolnjena vsa merila iz Priloge II k tej uredbi.

POGLAVJE IV

DOLOČBE, KI DOPOLNJUJEJO ČETRTI DEL UREDBE (EU) ŠT. 1303/2013 V ZVEZI Z ESRR, ESS, KOHEZIJSKIM SKLADOM IN ESPR

ODDELEK I

Podatki, ki se beležijo in hranijo v računalniški obliki

Člen 24

Podatki, ki se beležijo in hranijo v računalniški obliki

(člen 125(8) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Informacije o podatkih, ki jih je treba beležiti in hraniti v računalniški obliki za vsako operacijo v sistemu spremljanja, vzpostavljenega v skladu s členom 125(2)(d) Uredbe (EU) št. 1303/2013, so določene v Prilogi III k tej uredbi.

2.   Podatki se beležijo in hranijo za vsako operacijo, vključno s podatki o posameznih udeležencih, če je to primerno, da se omogoči njihova agregacija, kadar je to potrebno za namene spremljanja, ocenjevanja, finančnega upravljanja, preverjanja in revizije. Možna mora biti tudi agregacija takih podatkov za celotno programsko obdobje. Za ESS se podatki beležijo in hranijo tako, da se organom upravljanja omogoči izvajanje nalog v zvezi s spremljanjem in ocenjevanjem v skladu z zahtevami iz člena 56 Uredbe (EU) št. 1303/2013, členov 5 in 19 Uredbe (EU) št. 1304/2013 ter prilog I in II k navedeni uredbi.

3.   Kadar operacija prejema podporo iz več kot enega operativnega programa, prednostne naloge ali sklada ali v okviru več kot ene kategorije regij, se informacije iz polj 23–113 Priloge III beležijo tako, da se omogoči razčlenitev podatkov po operativnem programu, prednostni nalogi, skladu ali kategoriji regij. Poleg tega mora biti podatke za kazalnike iz polj 31–40 Priloge III mogoče razčleniti po prednostni naložbi in spolu, kadar je to primerno.

ODDELEK II

Revizijska sled in uporaba podatkov, zbranih med revizijami

Člen 25

Podrobne minimalne zahteve za revizijsko sled

(člen 125(9) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Podrobne minimalne zahteve za revizijsko sled v zvezi z računovodsko evidenco, ki jo je treba voditi, in dokazili, ki jih je treba hraniti, so naslednje:

(a)	na podlagi revizijske sledi je mogoče preveriti, ali so bila uporabljena merila za izbor, ki jih je za operativni program določil odbor za spremljanje;

(b)

v zvezi z nepovratnimi sredstvi in vračljivo podporo iz člena 67(1)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013 revizijska sled pri operacijah, sofinanciranih v okviru operativnega programa, omogoča uskladitev skupnih zneskov, ki so bili potrjeni Komisiji, s podrobno računovodsko evidenco in dokazili, ki jih hranijo organ za potrjevanje, organ upravljanja, posredniški organi in upravičenci;

(c)

v zvezi z nepovratnimi sredstvi in vračljivo podporo iz člena 67(1)(b) in (c) in člena 109 Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter člena 14(1) Uredbe (EU) št. 1304/2013 revizijska sled pri operacijah, sofinanciranih v okviru operativnega programa, omogoča uskladitev skupnih zneskov, ki so bili potrjeni Komisiji, s podrobnimi podatki, ki se nanašajo na učinke ali rezultate, in dokazili, ki jih hranijo organ za potrjevanje, organ upravljanja, posredniški organi in upravičenci, po potrebi vključno z dokumenti o metodi za določitev standardnih stroškov na enoto in pavšalnih zneskov;

(d)

v zvezi s stroški, določenimi v skladu s členoma 67(1)(d) in 68(1)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013 revizijska sled potrjuje in utemeljuje metodo izračuna, kadar je to primerno, in podlago, na kateri so bile določene pavšalne stopnje, ter upravičene neposredne stroške ali stroške, prijavljene v okviru drugih izbranih kategorij, za katere se uporablja pavšalna stopnja;

(e)	v zvezi s stroški, določenimi v skladu s členom 68(1)(b) in (c) Uredbe (EU) št. 1303/2013, členom 14(2) Uredbe (EU) št. 1304/2013 in členom 20 Uredbe (EU) št. 1299/2013, revizijska sled omogoča utemeljitev upravičenih neposrednih stroškov, za katere se uporablja pavšalna stopnja;

(f)	revizijska sled omogoča preverjanje plačila javnega prispevka upravičencu;

(g)	za vsako operacijo, če je primerno, revizijska sled vključuje tehnične specifikacije in finančni načrt, dokumente o odobritvi nepovratnih sredstev, dokumente v zvezi s postopki javnih naročil, poročila upravičenca ter poročila o opravljenih preverjanjih in revizijah;

(h)	revizijska sled vključuje informacije o preverjanju upravljanja in revizijah, opravljenih v zvezi z operacijo;

(i)	brez poseganja v člen 19(3) ter prilogi I in II k Uredbi (EU) št. 1304/2013 revizijska sled omogoča uskladitev podatkov v zvezi s kazalniki učinka operacije s cilji, sporočenimi podatki in rezultati programa;

(j)	pri finančnih instrumentih revizijska sled zajema dokazila iz člena 9(1)(e) te uredbe.

Pri stroških iz točk (c) in (d) je mogoče na podlagi revizijske sledi preveriti, ali je metoda izračuna, ki jo je uporabil organ upravljanja, skladna s členom 67(5) in členom 68(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter členom 14(3) Uredbe (EU) št. 1304/2013.

2.   Organ upravljanja zagotovi razpoložljivost evidence o imenu in lokaciji organov, ki hranijo vsa potrebna dokazila za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, ki izpolnjuje vse minimalne zahteve iz odstavka 1.

Člen 26

Uporaba podatkov, ki jih pri revizijah zberejo uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije

(člen 127(8) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Komisija sprejme vse potrebne ukrepe, da prepreči kakršno koli nedovoljeno razkritje ali dostop do podatkov, ki jih zbere pri revizijah.

2.   Komisija uporablja podatke, zbrane pri revizijah, izključno za izvajanje pristojnosti v skladu s členom 75 Uredbe (EU) št. 1303/2013. Evropsko računsko sodišče in Evropski urad za boj proti goljufijam imata dostop do zbranih podatkov.

3.   Zbrani podatki se v skladu z veljavnimi pravili brez izrecnega soglasja države članice, ki je predložila podatke, ne pošiljajo drugim osebam razen osebam v državah članicah ali v institucijah Unije, katerih dolžnosti zahtevajo, da imajo dostop do njih.

Oddelek III

Področje uporabe in vsebina revizij operacij in računovodskih izkazov ter metodologija za izbor vzorca operacij

Člen 27

Revizije operacij

(člen 127(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Revizije operacij se za vsako obračunsko leto izvedejo na vzorcu operacij, izbranem po metodi, ki jo določi ali potrdi revizijski organ v skladu s členom 28 te uredbe.

2.   Revizije operacij se izvedejo na podlagi dokazil, ki tvorijo revizijsko sled; preverita se zakonitost in pravilnost izdatkov, prijavljenih Komisiji, vključno z naslednjim:

(a)

ali je bila operacija izbrana v skladu z merili za izbor, ki se uporabljajo za operativni program, ali ni bila fizično zaključena ali v celoti izvedena, še preden je upravičenec vložil vlogo za financiranje v okviru operativnega programa, ter ali se izvaja v skladu s sklepom o odobritvi ter v času revizije izpolnjuje vse veljavne pogoje v zvezi s svojo funkcionalnostjo, uporabo in cilji, ki jih je treba doseči;

(b)	ali izdatki, prijavljeni Komisiji, ustrezajo računovodski evidenci in potrebna dokazila izkazujejo ustrezno revizijsko sled v skladu s členom 25 te uredbe;

(c)

pri izdatkih, prijavljenih Komisiji in določenih v skladu s členom 67(1)(b) in (c) in členom 109 Uredbe (EU) št. 1303/2013 ter členom 14(1) Uredbe (EU) št. 1304/2013, ali so bili doseženi učinki in rezultati, ki so podlaga za izplačila upravičencu, ali so podatki o udeležencih ali druga evidenca učinkov in rezultatov v skladu z informacijami, predloženimi Komisiji, ter ali potrebna dokazila izkazujejo ustrezno revizijsko sled v skladu s členom 25 te uredbe.

Pri reviziji se preveri tudi, ali je bil javni prispevek upravičencu izplačan v skladu s členom 132(1) Uredbe (EU) št. 3013/2013.

3.   Revizije operacij po potrebi vključujejo preverjanje fizičnega izvajanja operacij na kraju samem.

4.   Pri reviziji operacij se preverita točnost in popolnost ustreznih izdatkov, ki jih je organ za potrjevanje zabeležil v svoj računovodski sistem, ter usklajenost revizijske sledi na vseh ravneh.

5.   Kadar se ugotovljene težave zdijo sistematične in tako pomenijo tveganje za druge operacije v okviru operativnega programa, revizijski organ zagotovi dodatna preverjanja, po potrebi tudi z dodatnimi revizijami, da se opredeli obseg takih težav, in priporoči potrebne popravne ukrepe.

6.   Pri poročanju Komisiji o letni pokritosti za revidirani znesek izdatkov veljajo samo izdatki, ki spadajo v področje uporabe revizije, opravljene v skladu z odstavkom 1. V ta namen se uporabi vzorec poročila o nadzoru iz člena 127(6) Uredbe (EU) št. 1303/2013.

Člen 28

Metodologija za izbor vzorca operacij

(člen 127(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Revizijski organ določi metodo za izbor vzorca (v nadaljnjem besedilu: metoda vzorčenja) v skladu z zahtevami iz tega člena ob upoštevanju mednarodno priznanih revizijskih standardov, kot so INTOSAI, IFAC ali IIA.

2.   Poleg pojasnil, navedenih v revizijski strategiji, revizijski organ vodi evidenco dokumentacije in strokovne presoje, uporabljene za določitev metod vzorčenja, ki zajemajo faze načrtovanja, izbora, preskušanja in vrednotenja, da se dokaže primernost izbrane metode.

3.   Vzorec mora biti reprezentativen za populacijo, iz katere se izbere, in revizijskemu organu omogočiti pripravo zanesljivega revizijskega mnenja v skladu s členom 127(5)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013. Navedena populacija zajema izdatke operativnega programa ali skupine operativnih programov, zajetih v skupnem sistemu upravljanja in nadzora, ki so vključeni v vloge za plačila, predložene Komisiji v skladu s členom 131 Uredbe (EU) št. 1303/2013 za določeno obračunsko leto. Vzorec se lahko izbere med obračunskim letom ali po njem.

4.   Za namen uporabe člena 127(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 je metoda vzorčenja statistična, če zagotavlja:

(i)	naključni izbor vzorčnih enot;

(ii)	uporabo teorijo verjetnosti za vrednotenje vzorčnih rezultatov, vključno z merjenjem in nadzorom tveganja pri vzorčenju ter načrtovane in dosežene natančnosti.

5.   Metoda vzorčenja zagotavlja naključen izbor vsake vzorčne enote v populaciji, in sicer tako da se enote, ki sestavljajo vzorec, izberejo na podlagi naključnih številk, določenih za vsako enoto populacije, ali s sistematskim izborom z uporabo naključnega izhodišča in sistematskega pravila za izbor dodatnih enot.

6.   Vzorčno enoto določi revizijski organ na podlagi strokovne presoje. Vzorčna enota je lahko operacija, projekt, ki je del operacije, ali zahtevek upravičenca za izplačilo. V poročilo o nadzoru se vključijo informacije o določeni vrsti vzorčne enote in strokovni presoji, uporabljeni v ta namen.

7.   Če skupni izdatki vzorčne enote za obračunsko leto ustrezajo negativnemu znesku, se ta izključi iz populacije iz odstavka 3 in revidira ločeno. Revizijski organ lahko izbere vzorec tudi iz te ločene populacije.

8.   Kadar se uporabljajo pogoji za sorazmerni nadzor iz člena 148(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013, lahko revizijski organ enote iz navedenega člena izključi iz populacije, na kateri se izvaja vzorčenje. Če je bila zadevna operacija že izbrana v vzorec, jo revizijski organ nadomesti z ustreznim naključnim izborom.

9.   Predmet revizije so vsi izdatki v vzorcu, prijavljeni Komisiji.

Kadar izbrane vzorčne enote vključujejo veliko zahtevkov za plačilo ali računov, jih revizijski organ lahko revidira z izborom manjšega vzorca, pri čemer izbere zahtevke za plačilo ali račune na podlagi istih parametrov vzorčenja, ki se uporabljajo za izbor vzorčnih enot glavnega vzorca.

V tem primeru se ustrezna velikost vzorca izračuna znotraj vsake vzorčne enote, ki jo je treba revidirati, v vsakem primeru pa ta za vsako vzorčno enoto ne sme biti manjša od 30 zahtevkov za plačilo ali računov.

10.   Revizijski organ lahko razsloji populacijo, tako da jo razdeli na podpopulacije, od katerih je vsaka skupina vzorčnih enot s podobnimi značilnostmi, zlasti v smislu tveganja ali pričakovane stopnje napake, ali kadar populacija vključuje operacije, ki zajemajo finančne prispevke iz operativnega programa za finančne instrumente ali druge postavke visoke vrednosti.

11.   Revizijski organ oceni zanesljivost sistema kot visoko, povprečno ali nizko ter pri določitvi tehničnih parametrov vzorčenja upošteva rezultate revizij sistemov, da se tako na podlagi revizij sistemov in operacij doseže visoka skupna stopnja zagotovila. Če se sistem oceni kot sistem z visoko zanesljivostjo, stopnja zanesljivosti za vzorčenje operacij ne sme biti manjša od 60 %. Če je sistem ocenjen kot sistem z nizko zanesljivostjo, stopnja zanesljivosti za vzorčenje operacij ne sme biti manjša od 90 %. Najvišja raven pomembnosti znaša 2 % izdatkov iz odstavka 3.

12.   Kadar se ugotovijo nepravilnosti ali tveganje nepravilnosti, revizijski organ na podlagi strokovne presoje odloči, ali je treba revidirati dopolnilni vzorec dodatnih operacij ali delov operacij, ki niso bili revidirani v naključnem vzorcu, da se upoštevajo ugotovljeni posebni dejavniki tveganja.

13.   Revizijski organ rezultate revizij dopolnilnega vzorca analizira ločeno, na podlagi navedenih rezultatov sprejme ugotovitve in jih sporoči Komisiji v letnem poročilu o nadzoru. Nepravilnosti, odkrite v dopolnilnem vzorcu, se ne vključijo v izračun napovedane naključne napake naključnega vzorca.

14.   Revizijski organ na podlagi rezultatov revizij operacij v okviru priprave revizijskega mnenja in poročila o nadzoru iz člena 127(5)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013, izračuna skupno stopnjo napake, ki je vsota napovedanih naključnih napak in, če je primerno, sistemskih napak in nepopravljenih izjemnih napak, deljena s populacijo.

Člen 29

Revizije računovodskih izkazov

(člen 127(7) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Revizijski organ opravi revizije računovodskih izkazov iz člena 137(1) Uredbe (EU) št. 1303/2013 za vsako obračunsko leto.

2.   Revizija računovodskih izkazov zagotovi razumno zagotovilo popolnosti, točnosti in resničnosti zneskov, prikazanih v računovodskih izkazih.

3.   Za namene odstavkov 1 in 2 revizijski organ upošteva zlasti rezultate revizij sistema, opravljenih pri organu za potrjevanje, in rezultate revizij operacij.

4.   Revizija sistema vključuje preverjanje zanesljivosti računovodskega sistema organa za potrjevanje ter, na podlagi vzorca, točnosti izdatkov za umaknjene in izterjane zneske, kakor so bili zabeleženi v računovodskem sistemu organa za potrjevanje.

5.   Za pripravo revizijskega mnenja ter da bi lahko presodil, ali računovodski izkazi dajejo resnično in pošteno sliko, revizijski organ preveri, ali so vsi elementi, ki se zahtevajo v členu 137 Uredbe (EU) št. 1303/2013, pravilno vključeni v računovodske izkaze in ustrezajo računovodski evidenci, ki jo vodijo vsi ustrezni organi in upravičenci. Revizijski organ na podlagi računovodskih izkazov, ki mu jih predloži organ za potrjevanje, zlasti preveri, ali:

(a)

skupni znesek upravičenih izdatkov, prijavljenih v skladu s členom 137(1)(a) Uredbe (EU) št. 1303/2013, ustreza izdatkom in pripadajočemu javnemu prispevku iz vlog za plačila, predloženih Komisiji za zadevno obračunsko leto, v primeru razlik pa tudi, ali računovodski izkazi vsebujejo ustrezna pojasnila za uskladitvene zneske;

(b)

zneski, ki so bili umaknjeni in izterjani med obračunskim letom, zneski, ki jih je treba izterjati na koncu obračunskega leta, izterjave, ki se izvedejo v skladu s členom 71 Uredbe (EU) št. 1303/2013, ter neizterljivi zneski, prikazani v računovodskih izkazih, ustrezajo zneskom v računovodskih sistemih organa za potrjevanje in temeljijo na odločitvah pristojnega organa upravljanja ali organa za potrjevanje;

(c)	so bili izdatki v skladu s členom 137(2) Uredbe (EU) št. 1303/2013 po potrebi izključeni iz računovodskih izkazov in ali so bili vsi potrebni popravki upoštevani v računovodskih izkazih za zadevno obračunsko leto;

(d)	se prispevki programa, izplačani finančnim instrumentom, in predhodna plačila državne pomoči, izplačane upravičencem, ujemajo z informacijami, ki so na voljo pri organu upravljanja in organu za potrjevanje.

Preverjanja iz točk (b), (c) in (d) se lahko izvedejo na podlagi vzorca.

ODDELEK IV

Finančni popravki Komisije pri sistemskih pomanjkljivostih

Člen 30

Merila za določitev resnih pomanjkljivosti v uspešnem delovanju sistemov upravljanja in nadzora

(člen 144(6) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Komisija svojo oceno uspešnega delovanja sistema upravljanja in nadzora utemelji na podlagi rezultatov vseh razpoložljivih revizij sistemov, vključno s preizkusi kontrol, in revizij operacij.

Ocena zajema notranji nadzor programa, dejavnosti upravljanja, nadzora in spremljanja, ki jih izvajata organ upravljanja in organ za potrjevanje, in nadzorne dejavnosti revizijskega organa ter temelji na preverjanju skladnosti s ključnimi zahtevami iz tabele 1 Priloge IV.

Izpolnjevanje teh ključnih zahtev se oceni na podlagi kategorij iz tabele 2 Priloge IV.

2.   Za resno pomanjkljivost v učinkovitem delovanju sistema upravljanja in nadzora gre, če se za katero koli od ključnih zahtev iz točk 2, 4, 5, 13, 15, 16 in 18 tabele 1 Priloge IV ali za dve ali več druge ključne zahteve iz tabele 1 Priloge IV oceni, da spadajo v kategorijo 3 ali 4 iz tabele 2 Priloge IV.

Člen 31

Merila za uporabo pavšalnih stopenj ali ekstrapoliranih finančnih popravkov ter merila za določitev stopnje finančnega popravka

(člen 144(6) Uredbe (EU) št. 1303/2013)

1.   Kadar Komisija ugotovi eno ali več resnih pomanjkljivosti v delovanju sistema upravljanja in nadzora, se za ves operativni program ali njegov del uporabijo finančni popravki.

Kadar Komisija ugotovi sistemske nepravilnosti v reprezentativnem vzorcu operacij, se ne glede na prvi pododstavek za ves operativni program ali njegov del uporabijo ekstrapolirani finančni popravki, s čimer se omogoči natančnejša količinska opredelitev tveganja za proračun Unije. V tem primeru se za določitev finančnega popravka rezultati pregleda reprezentativnega vzorca ekstrapolirajo na preostalo populacijo, iz katere je bil izbran vzorec.

2.   Stopnja pavšalnega popravka se določi ob upoštevanju naslednjih elementov:

(a)	relativnega pomena resne pomanjkljivosti ali resnih pomanjkljivosti v okviru sistema upravljanja in nadzora kot celote;

(b)	pogostosti in obsega resne pomanjkljivosti ali resnih pomanjkljivosti;

(c)	stopnje tveganja izgube za proračun Unije.

3.   Ob upoštevanju teh elementov se stopnja finančnega popravka določi, kot sledi:

(a)	kadar je resna pomanjkljivost ali so resne pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora tako temeljne, pogoste ali razširjene, da pomenijo popolno odpoved sistema ter ogrožajo zakonitost in pravilnost vseh zadevnih izdatkov, se uporabi pavšalna stopnja 100 %;

(b)	kadar je resna pomanjkljivost ali so resne pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora tako pogoste in razširjene, da pomenijo zelo resno odpoved sistema ter ogrožajo zakonitost in pravilnost zelo velikega deleža zadevnih izdatkov, se uporabi pavšalna stopnja 25 %;

(c)	kadar do resne pomanjkljivosti ali resnih pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora pride zaradi nepopolnega, nepravilnega ali nerednega delovanja sistema, ki ogroža zakonitost in pravilnost velikega deleža zadevnih izdatkov, se uporabi pavšalna stopnja 10 %;

(d)	kadar do resne pomanjkljivosti ali resnih pomanjkljivosti v sistemu upravljanja in nadzora pride zaradi nedoslednega delovanja sistema, ki ogroža zakonitost in pravilnost znatnega deleža zadevnih izdatkov, se uporabi pavšalna stopnja 5 %.

4.   Če bi bila uporaba pavšalne stopnje iz odstavka 3 nesorazmerna, se stopnja popravka zmanjša.

5.   Če po uporabi finančnega popravka v obračunskem letu pristojni organi ne sprejmejo ustreznih popravnih ukrepov in se v naslednjem obračunskem letu ugotovi ista resna pomanjkljivost ali resne pomanjkljivosti, se lahko stopnja popravka poviša na stopnjo, ki ne presega stopnje naslednje višje kategorije.

Člen 32

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Kar zadeva informacije o podatkih iz Priloge III, ki se beležijo in hranijo, se člen 24 uporablja od 1. decembra 2014, razen podatkovnih polj od 23 do 40, od 71 do 78 in od 91 do 105. V zvezi s temi polji iz Priloge III se člen 24 uporablja od 1. julija 2015.

---

(1)  UL L 347, 20.12.2013, str. 320.

(2)  Uredba (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 470).

(3)  Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L 347, 20.12.2013, str. 487).

(4)  Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L 347, 20.12.2013, str. 549).

(5)  Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 215/2014 z dne 7. marca 2014 o določitvi pravil za izvajanje Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo v zvezi z metodologijami za določitev podpore ciljem na področju podnebnih sprememb, določitvijo mejnikov in ciljnih vrednosti v okviru uspešnosti ter nomenklaturo kategorij ukrepov za strukturne in investicijske sklade

(6)  Uredba (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 289).

(7)  Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).

---

---

---

---

---