31.7.2014   

SL

Uradni list Evropske unije

L 227/1

(1)

Uredba (EU) št. 1305/2013 določa splošna pravila, ki urejajo podporo Unije za razvoj podeželja, ki se financira iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: EKSRP), s čimer dopolnjuje skupne določbe za evropske strukturne in investicijske sklade, ki so določene v drugem delu Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (2). Določiti bi bilo treba dodatna pravila.

(2)

Države članice bi morale za mlade kmete vzpostaviti in uporabljati posebne pogoje za dostop do podpore, če ti pri vzpostavitvi kmetijskega gospodarstva niso njegov edini nosilec. Za zagotovitev enake obravnave upravičencev ne glede na njihovo pravno obliko, na podlagi katere so se odločili vzpostaviti kmetijsko gospodarstvo, bi bilo treba zagotoviti, da so pogoji, v skladu s katerimi se lahko pravna oseba ali druga oblika partnerstva šteje za „mladega kmeta“, enakovredni tistim, ki veljajo za fizične osebe. Zagotoviti bi bilo treba dovolj dolgo prehodno obdobje, da lahko mladi kmetje pridobijo potrebne kvalifikacije.

(3)

Države članice bi morale za zagotovitev, da so programi izmenjave za kmetije in gozdove ter obiski kmetij in gozdov, ki jih podpira EKSRP, jasno opredeljeni in razmejeni v povezavi s podobnimi dejavnostmi v okviru drugih programov Unije, pri čemer je treba hkrati upoštevati še raznolikost nacionalnih razmer, v svojih programih za razvoj podeželja določiti trajanje in vsebino takih programov in obiskov. Navedena vsebina bi se morala osredotočati na nekatera področja, ki so tesno povezana z doseganjem prednostnih nalog Unije za razvoj podeželja.

(4)

Določiti bi bilo treba pravila, ki opredeljujejo značilnosti skupin proizvajalcev in vrst dejavnosti, ki bi lahko dobile podporo v okviru pospeševanja prodaje iz ukrepa sheme kakovosti, določajo pogoje za preprečevanje izkrivljanja konkurence in diskriminacije nekaterih proizvodov ter izključujejo imena blagovnih znamk iz podpore.

(5)

Poslovni načrti iz člena 19(4) Uredbe (EU) št. 1305/2013 bi morali zagotavljati dovolj določb, ki so potrebne za oceno doseganja ciljev izbrane dejavnosti, pri čemer je treba hkrati ustrezno upoštevati še načelo sorazmernosti. Za zagotovitev enake obravnave upravičencev v vsej Uniji in olajšanje spremljanja bi bilo treba kot merilo, ki je namenjeno določitvi pragov iz člena 19(4) navedene uredbe, določiti proizvodni potencial kmetijskega gospodarstva.

(6)

Določiti bi bilo treba minimalne okoljske zahteve, ki se morajo upoštevati pri pogozdovanju kmetijskih površin, s čimer bi preprečili neustrezno pogozdovanje občutljivih habitatov, vključno z območji kmetijstva visoke naravne vrednosti, in zagotovili upoštevanje potrebe po odpornosti na vremenske spremembe. Pogozdovanje bi moralo biti na območjih, ki so določena kot Natura 2000, v skladu s cilji upravljanja za zadevna območja. Posebna pozornost bi morala biti namenjena specifičnim okoljskim potrebam določenih območij, kot je preprečevanje erozije tal. Zagotoviti bi bilo treba strožja pravila za dejavnosti pogozdovanja, zaradi katerih nastajajo večji gozdovi, da bi se upošteval obsežen vpliv navedenih dejavnosti na ekosisteme in zagotovilo, da so skladna s cilji strategije za zeleno infrastrukturo (3) in nove gozdarske strategije EU (4).

(7)

Pogoji, ki veljajo za obveznosti glede ekstenzifikacije živinoreje, za rejo lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, in za ohranitev rastlinskih genskih virov, ki jim grozi genska erozija, bi morali zagotavljati, da so obveznosti opredeljene v skladu s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja, zlasti s potrebo po varovanju krajine in njenih značilnosti, naravnih virov, vključno z vodo, tal in genske raznovrstnosti.

(8)

Opredeliti bi bilo treba dejavnosti, ki so upravičene do podpore za ohranitev, trajnostno rabo in razvoj genskih virov v kmetijstvu ter ohranitev in spodbujanje genskih virov v gozdarstvu.

(9)

Za izključitev dvojnega financiranja kmetijskih praks, ki so koristne za podnebje in okolje, ter enakovrednih praks iz člena 43 Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (5), preprečitev izkrivljanja konkurence med kmeti ter zagotovitev dobrega finančnega poslovodenja sredstev EKSRP bi bilo treba zagotoviti, da se dodatni stroški in izpad prihodka zaradi navedenih praks odštejejo od zadevnih plačil.

(10)

Opredeliti bi bilo treba področja, na katerih so bile sprejete zaveze glede dobrobiti živali za zagotovitev posodobljenih standardov načinov vzreje. Pri tem bi bilo treba preprečiti, da se navedene zaveze glede dobrobiti živali ne prekrivajo s standardnimi načini kmetovanja, zlasti s cepljenjem za preprečevanje bolezni.

(11)

Določiti bi bilo treba kratke oskrbovalne verige in lokalne trge, v zvezi s katerimi je mogoče dodeliti podporo. Za zagotovitev jasne razmejitve med obema bi bilo treba kot merilo, ki določa kratke dobavne verige, uporabiti število posrednikov, medtem ko bi morala biti oddaljenost od kmetije v kilometrih, ob upoštevanju posebnih geografskih značilnosti zadevnega območja, merilo, ki določa lokalne trge, razen če ni na voljo prepričljivo nadomestno merilo. Sodelovanje med majhnimi gospodarskimi subjekti bi se moralo zelo osredotočati na premagovanje splošnih pomanjkljivosti, ki jih povzroča razdrobljenost na podeželju. Zato bi moralo biti omejeno na mikropodjetja in fizične osebe, ki bodo ob vložitvi vloge za podporo šele ustanovile mikropodjetje. Za zagotovitev skladnega pristopa pri izvajanju ukrepa sodelovanja bi bilo treba v okviru tega ukrepa podpreti samo dejavnosti pospeševanja prodaje v zvezi s kratkimi oskrbovalnimi verigami in lokalnimi trgi.

(12)

Za zagotovitev, da se prispevki v zvezi z obrestmi komercialnih posojil, ki jih najamejo vzajemni skladi iz člena 38(3)(b) in člena 39(4)(b) Uredbe (EU) št. 1305/2013, ohranjajo na ustrezni ravni, bi moralo komercialno posojilo trajati najmanj eno leto in največ pet let.

(13)

Za zagotovitev učinkovite porabe sredstev EKSRP bi bilo treba iz podpore izključiti nekatere vrste izdatkov, povezanih z zakupnimi pogodbami, kot so marža najemodajalca, splošni stroški financiranja, režijski stroški in stroški zavarovanja. Da bi države članice upoštevale različne finančne pogoje in pogoje razvoja v kmetijskem sektorju v državah članicah, hkrati pa zagotavljale dobro finančno poslovodenje sredstev EKSRP, bi bilo treba od njih zahtevati, da v svojih programih za razvoj podeželja opredelijo pogoje, na podlagi katerih je lahko rabljena oprema upravičena do podpore. V skladu s prednostnimi nalogami Unije za razvoj podeželja bi morale samo naložbe v obnovljive vire energije z visoko stopnjo energetske učinkovitosti in visoko okoljsko učinkovitostjo prejeti podporo EKSRP. Države članice bi morale v ta namen vzpostaviti minimalna merila za energetsko učinkovitost. Države članice bi morale zagotoviti, da so merila trajnosti, ki se uporabljajo za bioenergijo, izpolnjena. Države članice bi morale tudi podpirati prehod iz biogoriv prve generacije k biogorivom druge generacije in spodbujati večjo proizvodnjo naprednih biogoriv, ki omogočajo velik prihranek toplogrednih plinov z nizkim tveganjem povzročanja posrednih sprememb v rabi zemljišč in ne tekmujejo neposredno za kmetijska zemljišča, ki so namenjena pridelavi hrane in krme.

(14)

Določiti bi bilo treba pogoje, ki veljajo za pretvorbo ali prilagoditev obveznosti na podlagi ukrepov iz členov 28, 29, 33 in 34 Uredbe (EU) št. 1305/2013, in opredeliti primere, v katerih se ne zahteva vračilo pomoči. Zagotoviti bi bilo treba, da je pretvorba ali prilagoditev obveznosti mogoča samo, kadar so okoljski cilji obveznosti zaščiteni ali okrepljeni.

(15)

Sprejeti bi bilo treba določbe za prehod s podpore za razvoj podeželja na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (6) ali v primeru Hrvaške na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 (7) na podporo na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013. Ob upoštevanju dejstva, da so bile z Uredbo (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (8) že uvedene številne določbe za razvoj podeželja, bi morala ta uredba določati pogoje, na podlagi katerih so izdatki v zvezi z ukrepi iz členov 52 in 63 Uredbe (ES) št. 1698/2005 upravičeni glede na Uredbo (EU) št. 1305/2013. Ta uredba bi morala tudi prilagoditi roke za predložitev naknadnih vrednotenj programov in njihovih povzetkov, da bi se upoštevale prehodne določbe v zvezi z izvajanjem programov za programsko obdobje 2007–2013 v letu 2014, ki jih uvaja člen 1 Uredbe (EU) št. 1310/2013.

(16)

Ker Uredba (EU) št. 1305/2013 nadomešča Uredbo (ES) št. 1698/2005, je primerno razveljaviti izvedbena pravila Uredbe (ES) št. 1698/2005, ki jih določa Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 (9). Uredbo (ES) št. 1974/2006 bi bilo zato treba razveljaviti.

(17)

Ob upoštevanju dejstva, da se bo programsko obdobje 2014–2020 v času objave te uredbe v Uradnemu listu Evropske unije že začelo, bi morala biti zamuda, s katero bo ta začela veljati, čim krajša. Zato bi morala Uredba začeti veljati na dan objave in se začeti uporabljati prvi dan programskega obdobja 2014–2020, tj. 1. januarja 2014 –

1.

določbe, ki dopolnjujejo Uredbo (EU) št. 1305/2013 v zvezi z:

2.

posebna prehodna pravila, ki določajo pogoje, na podlagi katerih je lahko podpora, ki jo je Komisija odobrila na podlagi Uredbe (ES) št. 1698/2005 ali v primeru Hrvaške na podlagi Uredbe (ES) št. 1085/2006, vključena v podporo na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013, vključno s tehnično pomočjo v primeru Hrvaške.

(a)

zasnovane so za to, da potrošnike spodbudijo k nakupu proizvodov, ki so vključeni v shemo kakovosti kmetijskih proizvodov, bombaža ali živil, kot je to določeno v členu 16(1) Uredbe (EU) št. 1305/2013, pri čemer sodelovanje v njej zagotavlja podporo na podlagi programa za razvoj podeželja, in

(b)

opozarjajo na posebne lastnosti ali prednosti zadevnih proizvodov, zlasti na kakovost, posebne načine proizvodnje, visoke standarde dobrobiti živali in spoštovanje okolja v povezavi z zadevno shemo kakovosti.

(a)

v primeru zagonske pomoči mladim kmetom:

(b)

v primeru zagonske pomoči za nekmetijske dejavnosti na podeželju:

(c)

v primeru zagonske pomoči za razvoj malih kmetij:

(a)

izbira vrst, ki bodo zasajene, območij in načinov, ki se bodo uporabljali, preprečuje neustrezno pogozdovanje občutljivih habitatov, kot so šotna območja in mokrišča, ter negativne učinke na območjih z visoko ekološko vrednostjo, vključno z območji kmetijstva visoke naravne vrednosti. Na območjih, ki so določena kot Natura 2000 v skladu Direktivo Sveta 92/43/EGS (15) in Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (16), je dovoljeno samo pogozdovanje, ki je v skladu s cilji upravljanja zadevnih območij in ki so ga odobrili pristojni organi države članice, ki so pristojni za izvajanje Nature 2000;

(b)

pri izbiri vrst, sort, ekotipov in izvora dreves je treba upoštevati potrebo po odpornosti na podnebne spremembe in naravne nesreče ter biotsko, pedološko in hidrološko stanje zadevnega območja ter tudi morebitni invazivni značaj vrst v lokalnih razmerah, kot jih opredelijo države članice. Upravičenec mora zaščititi gozd in skrbeti zanj vsaj v obdobju, za katero se izplača premija za izpad prihodka in ohranjanje kmetijstva. To po potrebi vključuje urejanje, redčenje in pašo za prihodnjo rast gozda ter nadzorovanje vegetacije z rastlinami z neolesenelim steblom in preprečevanje kopičenja podrastja, ki lahko hitro zagori. Države članice v zvezi s hitro rastočimi vrstami opredelijo najkrajše in najdaljše obdobje pred posekom. Najkrajše obdobje ne sme biti krajše od osmih let, najdaljše pa ne daljše od 20 let;

(c)

kadar zaradi težkih okoljskih ali podnebnih razmer, vključno z degradacijo okolja, ni mogoče pričakovati, da bo zasaditev trajnih drevesnih vrst omogočila nastanek gozdne podlage, kot je opredeljeno v veljavni nacionalni zakonodaji, lahko države članice upravičencem omogočijo, da pokritost vzpostavijo in ohranjajo z drugo vrsto olesenelega rastlinja. Upravičenci zagotovijo enako stopnjo varstva in zaščite, kot velja za gozdove;

(d)

v primeru dejavnosti pogozdovanja, zaradi katerih nastajajo gozdovi, ki po velikosti presegajo določeno mejno vrednost, ki jo morajo države članice še določiti, te dejavnosti vključujejo:

(a)

upravlja in ohranja se celotna pašna površina kmetijskega gospodarstva, tako da ne pride niti do prevelike niti do premajhne izrabe;

(b)

gostota populacije rejnih živali se opredeli ob upoštevanju vse pašne živine na kmetiji ali, v primeru obveznosti omejevanja spiranja hranil, vseh živali na kmetiji, ki so pomembne za zadevno obveznost.

(a)

rejo domačih živali lokalnih pasem, ki so gensko prilagojene eni ali več tradicionalnim vzrejnim namestitvam ali okoljem v državi in ki jim grozi prenehanje reje, ali

(b)

ohranjanje rastlinskih genskih virov, ki so naravno prilagojeni lokalnim in regionalnim razmeram ter ki jim grozi genska erozija.

(a)

govedo;

(b)

ovce;

(c)

koze;

(d)

kopitarji;

(e)

prašiči;

(f)

ptice.

(a)

na nacionalni ravni je navedeno število zadevnih plemenskih samic;

(b)

navedeno število in status ogroženosti navedenih pasem je potrdil zadevni uradno priznani znanstveni organ;

(c)

zadevni uradno priznani tehnični organ vodi in posodablja vzrejno rodovniško ali rejsko knjigo;

(d)

zadevni organ ima potrebne spretnosti in znanje za ugotavljanje ogroženih živalskih pasem.

(a)

„ohranjanje in situ“ v kmetijstvu pomeni ohranjanje genskega materiala v ekosistemih in naravnih habitatih ter ohranjanje in obnavljanje za preživetje sposobnih populacij vrst ali divjih pasem v njihovem naravnem okolju, v primeru udomačenih živalskih pasem ali gojenih rastlinskih vrst pa v okolju kmetije, kjer so razvile svoje razločevalne značilnosti;

(b)

„ohranjanje in situ“ v gozdarstvu pomeni ohranjanje genskega materiala v ekosistemih in naravnih habitatih ter ohranjanje in obnavljanje za preživetje sposobnih vrst v njihovem naravnem okolju;

(c)

„ohranjanje na kmetijskem ali gozdarskem gospodarstvu“ pomeni ohranjanje in razvoj in situ na ravni kmetijskega ali gozdarskega gospodarstva;

(d)

„ohranjanje ex situ“ pomeni ohranjanje genskega materiala za kmetijstvo ali gozdarstvo zunaj njegovega naravnega habitata;

(e)

„zbiranje ex situ“ pomeni zbiranje genskega materiala za kmetijstvo ali gozdarstvo, ki se ohranja zunaj njegovega naravnega habitata.

(a)

ciljno usmerjene dejavnosti: dejavnosti, ki podpirajo ohranjanje in situ ter ex situ, opis značilnosti, zbiranje in uporabo genskih virov v kmetijstvu in gozdarstvu, vključno s spletnimi inventarji genskih virov, ki so trenutno ohranjeni in situ, vključno z ohranjanjem na kmetijskem ali gozdarskem gospodarstvu, ter zbirk ex situ in zbirk podatkov;

(b)

usklajene dejavnosti: dejavnosti, ki podpirajo izmenjavo informacij za ohranjanje, opis značilnosti, zbiranje in uporabo genskih virov v kmetijstvu ali gozdarstvu Unije med pristojnimi organizacijami v državah članicah;

(c)

spremljajoče dejavnosti: dejavnosti informiranja, razširjanja informacij in svetovanja, ki vključujejo nevladne organizacije in druge ustrezne deležnike, tečaji usposabljanja in priprava tehničnih poročil.

(a)

voda, krma in oskrba živali v skladu z naravnimi potrebami živinoreje;

(b)

pogoji bivanja, kot so večje prostorske zmogljivosti, talne površine, materiali za obogatitev, naravna svetloba;

(c)

možnost izhoda iz zaprtih prostorov;

(d)

prakse, ki se izogibajo pohabljanju in/ali kastraciji živali ali, v posebnih primerih, kadar je pohabljenje ali kastracija živali neizogibna, določajo uporabo anestetikov, analgetikov in protivnetnih zdravil ali imunokastracijo.

(a)

program za razvoj podeželja določa velikost območja s premerom v kilometrih okrog kmetije izvora proizvoda, znotraj katerega morajo potekati dejavnosti predelave in prodaje končnemu potrošniku, ali

(b)

program za razvoj podeželja določa prepričljivo nadomestno opredelitev.

(a)

pri zakupu se drugi stroški, povezani z zakupno pogodbo, kot so marža najemodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in zavarovalne takse, ne štejejo za upravičene izdatke;

(b)

države članice v svojih programih za razvoj podeželja določijo pogoje, na podlagi katerih se lahko nakup rabljene opreme šteje za upravičen izdatek;

(c)

države članice zahtevajo skladnost z minimalnimi standardi za energetsko učinkovitost za podprte naložbe v infrastrukturo za obnovljive vire energije, ki porabljajo ali ustvarjajo energijo, kadar takšni standardi obstajajo na nacionalni ravni;

(d)

naložbe v obrate, katerih osnovni cilj je proizvajanje električne energije iz biomase, niso upravičene do podpore, razen če se pri tem ne porabi najmanjši delež toplotne energije, o čemer se dogovorijo države članice;

(e)

države članice določijo mejne vrednosti za največjo količino žita in drugih poljščin, bogatih s škrobom, sladkorja ter oljnic, ki se uporabljajo za proizvajanje bioenergije, vključno z biogorivi, za različne vrste obratov. Podpora projektom bioenergije se omeji na bioenergijo, ki izpolnjuje veljavna trajnostna merila iz zakonodaje Unije, vključno v členu 17(2) do (6) Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18). V zvezi s tem se splošno oceno vključi v strateško okoljsko presojo programa za razvoj podeželja.

(a)

če je pretvorba nedvomno koristna za okolje ali dobrobit živali;

(b)

če se obstoječa obveznost znatno okrepi;

(c)

če odobreni program za razvoj podeželja vključuje zadevne obveznosti.

(a)

če sledi okoljskemu cilju iz obveznosti;

(b)

če je upravičena glede na vrsto obveznosti, dolžino preostalega obdobja in velikost dodatne površine;

(c)

če ne ovira učinkovitosti pregledov za zagotavljanje izpolnjevanja pogojev za odobritev podpore.

(a)

med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2015, če so bila finančna sredstva za zadevni ukrep iz zadevnega programa, sprejetega v skladu z Uredbo (ES) št. 1698/2005, že porabljena;

(b)

po 31. decembru 2015.

(a)

če so takšni odhodki določeni v zadevnem programu za razvoj podeželja za programsko obdobje 2014–2020;

(b)

če se uporablja stopnja prispevka EKSRP za zadevni ukrep na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013, določena v Prilogi I k tej uredbi;

(c)

če države članice zagotovijo, da so zadevne prehodne dejavnosti jasno opredeljene v njihovih sistemih upravljanja in nadzora.

(a)

med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2016, če so bila finančna sredstva za zadevni ukrep iz zadevnega programa, sprejetega v skladu z Uredbo (ES) št. 718/2007, že porabljena;

(b)

po 31. decembru 2016.

(a)

če so takšni odhodki določeni v programu za razvoj podeželja za programsko obdobje 2014–2020;

(b)

če se uporablja stopnja prispevka EKSRP za zadevni ukrep na podlagi Uredbe (EU) št. 1305/2013, določena v Prilogi II k tej uredbi;

(c)

če Hrvaška zagotovi, da so zadevne prehodne dejavnosti jasno opredeljene v njenih sistemih upravljanja in nadzora.