22.9.2005   

SL

Uradni list Evropske unije

C 234/46

1.1

EU je od leta 1988 v okviru zaporednih faz programa Mladina za Evropo, programa Evropski prostovoljci za mladino in zdaj potekajočega programa Mladina (ki vključuje akcije svojih predhodnikov) sprožila celo vrsto ukrepov za uresničitev 2. odstavka 149. člena Pogodbe o ES, po katerem je dejavnost Evropske skupnosti namenjena spodbujanju razvoja izmenjave mladih in izmenjave socialnopedagoških svetovalcev.

1.2

Zapored izpeljani, specifični programi s področja mladine so že od vsega začetka deležni visoke stopnje priznanja in močne udeležbe vseh ciljnih skupin, ki so jim namenjeni. Ti programi so državam članicam omogočili, da so uskladile svoja prizadevanja na vseh akcijskih področjih, na katerih se mladim državljanom ponuja možnost, da v okviru izmenjav med sodelujočimi deželami navezujejo stike in nabirajo izkušnje ter spoznanja. Te izmenjave niso povezane ne z delom ne z izobraževanjem.

1.3

S pomenom, ki ga državljanstvu EU dajeta 17. in 22. člen Pogodbe o ES, se bo vloga programa v bližnji prihodnosti še okrepila. V središču je usmerjeno promoviranje aktivnega državljanstva mladih ljudi in krepitev njihovega čuta pripadnosti Evropi.

1.4

Obe prvi fazi programa Mladina za Evropo sta obsegali v glavnem dve vrsti akcij: po eni strani neposredno podporo mladinskih projektov v povezavi z izmenjavo in mobilnostjo mladih med sodelujočimi deželami, po drugi strani pa študijska in izpopolnjevanju namenjena bivanja socialnopedagoških svetovalcev.

V tretji fazi (1995-1999) so bile akcije izmenjav in mobilnosti razširjene na tretje države; nadaljevale so se akcije, namenjene socialnopedagoškim svetovalcem. Poleg tega so bili uvedeni ukrepi, namenjeni pospeševanju aktivnosti za mladino, meddržavnemu sodelovanju na področju mladinske politike, izvajanju informacijskih kampanj za mladino in raziskovanju pojavov, povezanih z mladino.

1.5

S programom Evropski prostovoljci za mladino, ki je potekal od leta 1998 do 2002, je bilo mogoče mladinske pobude razširiti s specifičnimi aktivnostmi prostovoljstva in solidarnosti v okviru politike sodelovanja na področju mladine. Cilj je bil krepiti možnosti soodločanja, podjetnost in lastno pobudo mladih ter jih spoznavati z evropsko idejo.

1.6

Predhodni programi z mladinskega področja so bili vključeni v program Mladina, ki bo potekal do leta 2006; z ozirom na nove izzive so bili dinamizirani in posodobljeni. Poleg nadaljevanja ukrepov mobilnosti in sodelovanja ta program predvideva nadaljnje konkretne ukrepe za pospeševanje inovativnih in kreativnih projektov, nastalih na pobudo mladih.

1.7

V zadnjih letih so Svet in Evropski sveti večkrat in jasno opozorili na to, da je treba zagotoviti kontinuiteto sedanjega programa. Tudi evropski parlament je v razpravi aktivno sodeloval in Komisijo pozval, naj razvije program, ki naj zamenja sedanjega, da bi lahko bili kos vse večjim izzivom v mladinski politiki.

Razen določil v 149. členu Pogodbe o ES je v Ustavni pogodbi za Evropo predvideno, da EU podpira udeležbo mladih v demokratičnem življenju v Evropi.

1.8

Poleg naštetih razlogov (ki že sami zase zadoščajo za upravičenje nadaljevanja ukrepov na mladinskem področju) sta vmesna ocena sedanjega programa kot tudi javna razprava, ki jo je pripravila Komisija, pokazali, da je potrebno nadaljevati s specifičnim programom, ki zagotavlja kontinuiteto akcij in pospešuje evropsko identiteto ter aktivno državljanstvo mladih.

1.9

Vsi ti vidiki so vodili do predstavitve programa Mladina v akciji za obdobje 2007-2013. Evropski ekonomsko-socialni odbor je bil v skladu s 4. odstavkom 149. člena Pogodbe o ES zaprošen za mnenje o zadevnem predlogu Komisije.

2.1

V središču programa so

2.2

Splošni cilji programa, ki ustrezajo ukrepom programa, so:

2.3

Akcije in ukrepi programa, neposredno povezani z vsakim od že navedenih splošnih ciljev, so:

2.4

Program, ki je načrtovan za obdobje 2007-2013 in za katerega naj bi namenili 915 milijonov eurov, je usmerjen k mladim v starosti od 13 do 30 let.

3.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor se je že o prejšnjih programih na mladinskem področju izrazil pozitivno. Prav tako izraža zadovoljstvo z zdajšnjim predlogom Komisije kot s celoto in s tem, da nameravajo z delovanjem ES na tem področju nadaljevati.

Odbor od leta 1986 podpira posebej mladini namenjene ukrepe, ki jih je skušal s kritiko in spodbudami vsebinsko izboljševati. Odbor je doslej sprejel naslednja zadevna mnenja:

3.2

Odbor z zadovoljstvom ugotavlja, da Komisija v celotnem predlogu sprejema priporočila iz mnenja na lastno pobudo o Beli knjigi Mladinska politika  (7). Kot del evropske civilne družbe namerava odbor še naprej delovati kot posrednik med civilno družbo in evropskimi institucijami, tako da svoje izkušnje in strokovno znanje ob vseh akcijah prispeva v korist državljanov EU.

3.3

Ukrepi predhodnih programov na mladinskem področju se izvajajo naprej, kar pomeni, da — ne glede na cilje, ki so v teh programih opredeljeni — še naprej veljajo za koristne in da jih je zato vredno podpirati.

Odbor sicer priznava potrebo po predlogu in vse njegove pozitivne vidike, vendar je mnenja, da gre tu, v celoti vzeto, prej za podaljšanje akcij sedanjega programa kot pa za pobudo z inovativnimi ukrepi, ki bi lahko prispevali k uresničevanju glavnega cilja tega programa — pospeševanju aktivnega državljanstva mladih ljudi in njihovega čuta pripadnosti Evropi. Odbor pa meni tudi, da bi bilo treba te ukrepe, ki so vsekakor inovativni, v okviru nekaterih programskih akcij (recimo podpora projektov participativne demokracije v okviru akcije I) okrepiti. To konkretno velja za ukrepe v zvezi s pripravljanjem pogovorov med nosilci odločanja in mladimi, organiziranjem mladinskih parlamentov ali izvajanjem projektov za pospeševanje aktivnega državljanstva.

Ne glede na ta glavni cilj bi moral biti novi program tudi v sozvočju s konceptom vseživljenjskega učenja na vseh področjih. Neformalne izkušnje izobraževanja, ki so mladim omogočene v okviru programa, bi morale dopolnjevati druge, s posebnimi programi EU podprte oblike šolskega in poklicnega izobraževanja.

3.4

Odbor želi, da bi kot nov ukrep v okvir akcije, imenovane Podpora političnemu sodelovanju, dodali naslednje:

Tematski seminarji, konference, študijski obiski in obiski z namenom, da se ugotovi izvedljivost — če jih organizirajo mladinske organizacije, usmerjene k mladim ljudem glede različnih tem, pomembnih za Evropo.

3.5

Proračun namenja za akcije, ki jih predvideva program, 915 milijonov eurov v obdobju sedmih let. S tem je skoraj dosežen znesek milijarde eurov, ki ga je odbor ocenil kot potrebnega za program Mladina v obdobju 2000-2006 (dejansko bodo sredstva povečana s približno 657 milijonov eurov za program Mladina na 915 milijonov eurov za program Mladina v akciji).

Ob tem pozitivnem dejstvu pa je treba pripomniti dvoje. Prvič: obdobje financiranja programa Mladina je pet let, programa Mladina v akciji pa sedem let. Drugič: ciljno skupino sedanjega programa tvori 50 milijonov, ciljno skupno prihodnjega programa pa 75 milijonov mladih.

To pomeni, da je za vsakega mladega tudi v prihodnje predvidenih 12 eurov in da torej ne bo dosežen znesek 20 eurov, ki ga je odbor priporočil v svojem mnenju o programu Mladina  (8). Tako je treba v celoti vzeto ugotoviti, da ostajajo razpoložljiva finančna sredstva nezadostna.

3.6

Odbor bi rad poudaril eno od priporočil predloga, ki sloni na vmesni oceni programa Mladina. Izrecno izraža zadovoljstvo s tem, da je novi program resda usmerjen k mladim iz povsem različnih okolij, da pa posebno pozornost namenja mladim, ki imajo — v najširšem pomenu besede — manj možnosti. V tem okviru je bistveno, da si prizadevamo za enakomerno porazdeljena sredstva med mladimi ženskami in moškimi. Odbor ponavlja že v svojih prejšnjih mnenjih izraženo podporo tej skupini mladih. Želi natančne informacije o dejanski udeležbi pri programu mladih z najmanj možnostmi.

3.7

Zato — in zaradi priporočil na podlagi vmesne ocene programa Mladina — odbor meni, da je treba odmevnost novega programa Mladina v akciji med širšo javnostjo izboljšati z učinkovito strategijo informiranja. Tako naj bi za program in njegove akcije zvedelo več mladih in organizacij. To kampanjo bi morali nujno voditi v vseh vzgojnoizobraževalnih ustanovah, agencijah za zaposlovanje, društvih in športnih organizacijah ter v vseh ustanovah in organizacijah s pomembnim deležem mladih.

3.8

Promoviranje koncepta državljanstva EU in krepitev čuta pripadnosti vse tesneje prepleteni Evropski uniji: to sta cilja, s katerima odbor izraža zadovoljstvo. K tema ciljema je usmerjeno tudi delovanje EU. Z enim od specifičnih akcijskih področij EU se ukvarja predlog komisije, ki ga obravnavamo v tem mnenju.

V svojem sporočilu Konkretno uresničevanje aktivnega državljanstva: promoviranje evropske kulture in raznoterosti s programi na področju mladine, udeležbe državljanov, kulture in avdiovizualnih medijev  (9) Komisija poudarja, da morajo državljani EU imeti možnost, da čutijo pripadnost Uniji. Komisija pa ugotavlja tudi, da veliko državljanov občuti Unijo kot povsem politično in gospodarsko tvorbo, ki jim je daleč in tuja.

Zato se odbor pridružuje mnenju, da so potrebni tovrstni ukrepi, ki promovirajo to občutje državljanstva EU in pripadnosti EU. Obenem pa morajo institucije in države članice razmišljati tudi o tem, v kolikšni meri so odgovorni za to, da ti cilji niso v celoti doseženi in da del prebivalstva EU gleda na Unijo kot na zvezo držav z različnimi gospodarskimi interesi, ki jih je treba stalno usklajevati.

3.9

Širjenje vrednot, ki temeljijo na strpnosti, solidarnosti, vzajemnem razumevanju in dialogu z drugimi kulturami in med generacijami, je cilj, ki mu je treba slediti in ga uresničevati odločno in brez zadržkov. Odbor zagovarja ukrepe za promoviranje teh vrednot, ki so v predlogu komisije izrecno poimenovane.

Ker je program posebej usmerjen k mladim — še posebej k starostni skupini mladostnikov in mladih odraslih z najmanj možnostmi — odbor meni, da bi morali v predlogu posebej poudariti nekatere enako pomembne vrednote, ki jih v predlogu niso upoštevali. Te vrednote, ki so za razvoj mladih ljudi v polnoletne državljane temeljnega pomena, slonijo na čutu odgovornosti, zadovoljstvu z uspešnostjo v poklicu, spoštovanju pravil sožitja v družbi itd. V razviti družbi, v kateri državljane obveščajo o njihovih pravicah z jasnimi in nedvoumnimi sporočili, je pomembno izkoristiti vsako priložnost za to, da te vrednote posredujemo državljanom, predvsem mladim. Program Mladina v akciji bi lahko bil eno od sredstev za promoviranje teh vrednot.

3.10

Pomen jezikovne raznoterosti v EU je znamenje kulturnega bogastva. Odbor je večkrat opozoril na pomen, ki ga ima učenje jezikov za boljše vzajemno poznavanje in razumevanje državljanov držav članic.

Zato bi moral program Mladi v akciji prispevati tudi k pospeševanju učenja jezikov, ker je učenje jezikov izrecno omenjeno v povezavi s splošnimi in posamičnimi cilji programa.

Odbor zato predlaga, naj bi v 3. odstavku 2. člena poleg kulturne in multikulturne raznoterosti Evrope priznali tudi jezikovno.

Razen tega bi moral biti posamični cilj v 1. odstavku, črka d) 3. člena opredeljen kot sledi: „Razvoj interkulturnega učenja in učenja jezikov pri mladih“.

3.11

Eden od vidikov programa, ki so pomembni za posredovanje vrednot mladim, je akcija Evropski prostovoljci za mladino. Vse odkar so jo leta 1998 začeli izvajati kot specifičen program, je ta akcija dragocen instrument za promoviranje solidarnosti med mladimi in za bogatitev njihovega osebnostnega razvoja. Zato odbor izraža zadovoljstvo nad široko pahljačo posamičnih ukrepov, ki jih akcija obsega. Znova tudi z zadovoljstvom ugotavlja, da je Komisija upoštevala njegova prejšnja priporočila glede te teme.

3.12

Kljub temu pa odbor spričo sorazmerno majhnega števila udeležencev te akcije meni, da je znesek zanjo predvidenih proračunskih sredstev zelo visok. Po informacijah iz posameznih držav članic nosilci ne morejo zadovoljiti zanimanja mladih za prostovoljne akcije. Morda je to posledica zahtev pri vlogah in učinkovitosti akcije. Odbor tudi meni, da akcija 1, Mladina za Evropo, priteguje več udeležencev in ima s tem tudi večji učinek na mlade ljudi z zmanjšanimi možnostmi. Zato bi bilo torej treba po mnenju odbora preučiti, ali rangiranje proračunskih sredstev za posamezne akcije ustreza potrebam. Pri tem je treba upoštevati možnosti za povečanje učinkovitosti posameznih akcij.

3.13

„Mladinska politika bi si morala prizadevati za to, da bi mlade ljudi vključevala v vse faze procesa odločanja, da bi lahko iz prve roke imela korist od njihovih izkušenj in jih spodbujala kot aktivne in odgovorne državljane“: Ta stavek iz priporočil v mnenju na lastno pobudo k Beli knjigi o mladinski politiki  (10) vsebuje obsežno opredelitev ciljev, ki lahko služijo za referenčni okviir za program. Kolikor bolje program dosega cilje, tolikor bolje se dopolnjujeta obe bistveni načeli, na katerih cilji temeljijo: državljanstvo in udeležba.

3.14

Predaja velikega dela aktivnosti programa zunanjim izvajalcem terja dodatne napore za zagotavljanje povezanosti in transparentnosti. Odbor resda zagovarja takšno upravljanje s programom, ki bi bilo državljanom čim bližje, vendar meni, da mora biti Komisija še naprej udeležena v procesu odločanja v zvezi z izborom organizacij, ki so v okviru tega programa upravičene do prejemanja pomoči.

3.15

Perspektiva v veliki meri decentraliziranega izvajanja programa na nacionalni, regionalni in lokalni ravni z obsežnim vključevanjem organizacij in posameznikov bo terjala najvišjo stopnjo doslednosti, transparentnosti in učinkovitosti v javnosti, da bi zagotovili razumno uporabo javnih sredstev.

3.16

V tem procesu izbora organizacij in dodeljevanja sredstev za projekte, ki jih predlagajo, morajo institucije ES in pristojne institucije držav udeleženk paziti na to, da sredstva iz programa Mladina v akciji niso uporabljena za združenja ali organizacije, ki (s svojim delovanjem ali s svojo nedejavnostjo) sprejemajo ali propagirajo ideje nestrpnosti, poveličevanja nasilja, rasizma ali ksenofobije. V ta namen bi morale organizacije, pristojne za izbor in odobritev projektov — tako na ravni ES kot na ravni držav članic — upoštevati predzgodovino takšnih organizacij, da bi jih izključile iz vsakega procesa izbire.

V tem procesu mora biti tudi zagotovljeno, da so pri izbiri organizacij, upravičenih do pomoči, upoštevane le tiste, ki imajo določeno reprezentativnost in številčnost članstva.

3.17

Odbor se strinja z ugotovitvijo Komisije, da dodatna korist predloga izhaja iz njegovega bistva samega, torej iz promoviranja sodelovanja med državami, da bi mladim omogočili transnacionalno mobilnost. Države same tega ne bi mogle doseči. Zato je nujno potrebno, da vse države udeleženke upoštevajo 5. odstavek 6. člena predloga in da storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi odpravili še obstoječe ovire za mobilnost.

O tem vidiku se je odbor večkrat opredelil v svojih mnenjih, ki so obravnavali tako druge faze tega programa kot tudi probleme v zvezi z mobilnostjo (11).

V teh mnenjih je odbor nedvoumno opozoril na potrebo, da bi pospešili vse ukrepe, ki (predvsem mladim) državljanom omogočajo udeležbo v programu. Pri tem dostop do programa ne sme biti odločilno otežkočen z birokratskimi ovirami — ovirami, ki bi jih države članice že zdavnaj morale odstraniti.

3.18

Razširitev starostnih mej za udeležence — torej na 13 let znižana spodnja in na 30 let zvišana zgornja meja — je pomembna izboljšava, ki ustreza prejšnjim priporočilom odbora. Pomeni odprtje programa za veliko skupino prebivalstva s 75 milijoni potencialnih udeležencev. Študija, ki bi omogočila boljšo opredelitev te starostne skupine ( v vsej njeni heterogenosti, vendar hkrati tudi enotnosti, prvič v zgodovini), bi prispevala k boljši podpori programa mladih v EU. Še zlasti, če ta želi slediti priporočilom skupine na visoki ravni o prihodnosti socialnih politik za spremembo pakta med generacijami.

Vendar pa Odbor ponavlja svoje priporočilo, da bi bilo treba starostno mejo za udeležence ukrepov izmenjav znižati na 11 let. Tudi če pripadnikov te starostne skupine še ni mogoče označiti za mladostnike, ni dvoma, da za nekatere vrednote, ki so posredovane zgodaj, obstajajo posebne oblike osvajanja znanja. Ta udeležba bi morala vedno potekati v okviru ustrezno organiziranega programa in nikoli na individualni podlagi.

3.19

15. člen predloga Sklepa predvideva obveznost vmesne in ex-post ocene. Glede vmesne ocene je odbor mnenja, da bi morali biti eden od vidikov, ki bi jih bilo treba ocenjevati, učinki programa v posameznih državah udeleženkah. Potem, ko bi ugotovili te učinke, bi morali biti posebej pozorni na okrepitev informiranja o programu v deželah, v katerih je udeležba v ukrepih Mladina v akciji majhna. Tako naj bi poskušali ohranjati boljšo uravnoteženost sredstev, da ne bi dotekala predvsem strukturno šibkim območjem, ki imajo bogate izkušnje z razvojem takšnih akcij, temveč da bi prispevali k temu, da bi te izkušnje posredovali naprej regijam z manjšo udeležbo v akcijah programov.

3.20

Kot je bilo v tem mnenju že poudarjeno, se z Mladino v akciji nadaljujejo akcije predhodnih akcij s področja mladinske politike. Zato je treba spomniti na to, da morajo biti socialni partnerji udeleženi v pripravi in poznejšem ocenjevanju določenih programskih akcij (predvsem akcij, ki temeljijo na prostovoljnosti), mladinske organizacije pa v njihovi izvedbi. Cilj pri tem je preprečevanje popačenj na trgu zaposlovanja in tudi preprečevanje tega, da bi prostovoljno delo zlorabljali kot nadomestilo za plačano delo (to še posebej velja tudi za kvalificirano delo).

3.21

Odbor poleg tega poudarja potrebo po okrepljenem sodelovanju med socialnimi partnerji in na mladinskem področju delujočimi združenji, kar se tiče ukrepov v podporo mladinskih pobud v okviru akcije Mladina za Evropo. Organizacije, zastopane v odboru, lahko pomembno prispevajo k širjenju iniciativnosti, podjetnosti in ustvarjalnosti med mladimi Evropejci.

3.22

Odbor izraža zadovoljstvo z ukrepi, namenjenimi podpori delovanja mladinskih združenj, kot instrument za krepitev udeležbe mladih v civilni družbi. Zato meni, da podpiranje teh združenj v tistih krajih in med tistimi mladimi, ki jih v obstoječih organizacijah ne upoštevajo v zadostni meri, zasluži posebno pozornost.

Kar se tiče sredstev za financiranje v skladu s finančno preglednico v prilogi predloga, se odbor ne strinja z zmanjšanjem sredstev za organizacije, ki na evropski ravni delujejo na mladinskem področju. Prepričan je, da z ozirom na cilje novega programa sredstva, načrtovana za ta ukrep, ne smejo biti sorazmerno znižana pod raven, predvideno v programu Mladina.

3.23

Odbor izraža zadovoljstvo z novo pobudo šefov držav in vlad Francije, Nemčije, Španije in Švedske za uresničitev Evropskega pakta za mladino v okviru ciljev, začrtanih v lizbonski strategiji, za razvoj novih oblik vključevanja mladih ljudi v politične procese odločanja.

Odbor meni, da bi na ta pakt morali gledati kot na način, s katerim je mogoče doseči napredek na področjih, kot so zaposlovanje, vključevanje družbo in izobraževanje, a tudi na področju mladinske politike EU, pri programu Mladina v akciji in na drugih novih področjih nove agende za evropsko mladinsko politiko.