15.6.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 169/37

—

ob upoštevanju sporočila Komisije o delovnem programu Komisije za leto 2011 (KOM(2010)0623),

—

ob upoštevanju zadnjega Okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, zlasti njegove Priloge 4,

—

ob upoštevanju člena 110(4) Poslovnika,

A.

ker je bistveno, da se dialog med Evropskim parlamentom in Komisijo začne pravočasno, saj se bo tako mogoče posvetiti opredeljevanju poglavitnih strateških ciljev EU za prihodnje leto in naslednja leta,

B.

ker je za politične prednostne naloge treba zagotoviti ustrezna finančna sredstva,

C.

ker je evropsko politiko in ukrepe ter politiko in ukrepe držav članic v skladu z načelom subsidiarnosti mogoče (in jih je tudi treba) izvajati tako, da se dosežejo oprijemljivi rezultati, s tem pa državljanom pomagati, da lahko predvidijo hitre spremembe v družbi in se nanje odzovejo,

D.

ker bo leto 2011 ključnega pomena za prihodnji uspeh Unije in pomemben izziv za Evropsko komisijo in vso Unijo,

E.

ker finančna kriza še vedno pomembno vpliva na gospodarstva držav članic in bodo potrebne velike spremembe na nacionalni ravni in na ravni EU, ker popolno okrevanje zahteva skupno evropsko strategijo za trajnostno rast in odpiranje novih delovnih mest, podkrepljeno z zadostnimi pooblastili in sredstvi,

1.

ugotavlja, da je ta delovni program prvi, ki bo sprejet v novem programskem ciklu, in poudarja, da je treba obstoječi dialog s Komisijo poglobiti, da bi se izboljšala očitna povezanost med političnimi prednostnimi nalogami in proračunom za njihovo financiranje na ravni EU;

2.

poziva Komisijo, naj se zaveže, da bo program pripravila realno in operativno, saj mora biti učinkovit, bolje prenesen v realno življenje in bolje izvajan kakor v preteklosti; poziva, naj se oblikuje jasnejši časovni načrt predstavitve glavnih predlogov;

3.

poziva Komisijo, naj evropski pravni red čim prej in po jasnem časovnem načrtu prilagodi določbam členov 290 in 291 PDEU;

4.

poziva Komisijo, naj v čim večjem obsegu deluje v skladu s svojimi zakonodajnimi pooblastili in političnimi pristojnostmi; ugotavlja, da Evropska unija ne more učinkovito delovati, dokler Komisija ne opredeli, oblikuje in spodbudi splošnega interesa Unije in državljanov ter učinkovito ne izvaja svoje obveznosti nadzora nad izvrševanjem pogodb in prava EU;

5.

ugotavlja, da dosedanja prizadevanja za rešitev finančne krize in ohranjanje oživljanja evropskega gospodarstva še zdaleč ne dosegajo zahtevane ravni; obžaluje, da delovni program ne vključuje dodatnih ukrepov za ustvarjanje številnejših delovnih mest; zato poziva Komisijo, naj natančno obrazloži, kako bodo njene pobude in predlogi ustrezno pripomogli k reševanju izziva;

6.

meni, da mora EU brez odlašanja načeti vprašanje strukturnih reform, da bi lahko izboljšala svojo konkurenčnost in ponovno zagnala rast; meni tudi, da so osrednji elementi te strategije posodobitev infrastrukture (vključno s širokopasovno), okrepitev prizadevanj na področju raziskav, razvoja in inovacij, politika, ki bo zagotavljala zadostno, gospodarno in čisto energijo, inovacije in razvoj novih tehnologij ter kakovost izobraževanja in usposabljanja;

7.

pozdravlja dejstvo, da je reforma evropskega gospodarskega upravljanja prednostna naloga; opozarja, da če EU ne bo razvila verodostojnega gospodarskega upravljanja, zlasti v euroobmočju, ki bo lahko zagotovilo dobro davčno politiko in ponovno zagnalo rast, bo prihodnost eura ogrožena; vztraja pri tem, da bi taka reforma morala v celoti upoštevati stališče Parlamenta, kakor določa resolucija Parlamenta z dne 20. oktobra 2010, njen namen pa mora biti spodbujanje doseganja gospodarskih in socialnih ciljev Unije, kakor določa člen 3 Lizbonske pogodbe;

8.

ponovno opozarja, da bi morala biti Parlament in Svet kot dve veji proračunske oblasti vedno enako vključena v uporabo evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo; poziva, naj se hitro predstavijo predlogi za spremembo mehanizmov za reševanje krize v stalne mehanizme (npr. Evropski monetarni sklad), naj se strategija EU 2020 popolnoma vključi v dolgoročni makroekonomski okvir, naj se naredijo prvi koraki za vzajemno izdajo dela dolžniških certifikatov ter naj se zato uvedejo obveznice, kakor je Parlament opisal v prejšnjih poročilih, in naj se zagotovi enotno zunanje predstavljanje euroobmočja; namesto temeljitejše spremembe Pogodbe podpira le manjši poseg vanjo, ki bo temu mehanizmu zagotovil ustrezno pravno podlago;

9.

vztraja na tem, da mora Komisija kmalu predlagati revizijo veljavnega finančnega okvira; meni, da mora večletni finančni okvir za obdobje po letu 2013 prav tako odražati povečan obseg teh pristojnosti; poziva Komisijo, naj predloži ambiciozen investicijski predlog, da se dosežejo cilji strategije EU 2020 in ustvarijo delovna mesta, spodbudi rast in zagotovi varnost evropskih državljanov; meni, da bo v tem okviru prožnost bistvenega pomena in da bi proračun EU moral omogočati uporabo alternativnih virov financiranja (namenska poraba, projektne obveznice itd.);

10.

ponovno poudarja, da sprejetje uredbe o večletnem finančnem okviru zahteva odobritev Parlamenta; poziva Komisijo, naj spodbudi čimprejšnje sprejetje medinstitucionalnega sporazuma o vlogi Parlamenta pri pripravi prihodnjega večletnega finančnega okvira in pogajanjih o njem;

11.

poziva Komisijo, naj junija 2011, po sprejetju stališča Parlamenta o novem večletnem finančnem okviru, predloži drzne in inovativne predloge za vsebinsko revizijo sistema lastnih sredstev, da se v zvezi z davčnim bremenom za državljane EU ustvari sistem, ki bo pravičen, jasen, pregleden in nevtralen; močno verjame, da sta večletni finančni okvir in izdaja lastnih sredstev povezana, bi bilo o njih treba odločati istočasno na podlagi odprte medinstitucionalne razprave ob sodelovanju nacionalnih parlamentov, ki je ni več mogoče odložiti;

12.

poudarja, da je kohezijska politika eden izmed najpomembnejših instrumentov EU za odzivanje na gospodarsko krizo, saj spodbuja naložbe v realno gospodarstvo; v zvezi s tem pozdravlja prvo oceno Komisije o izvajanju s kohezijsko politiko povezanih ukrepov v okviru Evropskega načrta za oživitev gospodarstva, v kateri poudarja poglavitno vlogo kohezijske politike v procesu odpravljanja posledic krize; poudarja nedvomno povezavo kohezijske politike z vsemi tremi glavnimi prednostnimi nalogami strategije Evropa 2020, ker omogoča hitrejšo pametno, trajnostno in vključujočo rast in spodbuja skladen razvoj v 271 regijah Unije;

13.

opaža uvedbo „evropskega semestra“; meni, da bi morali imeti odbori Evropskega parlamenta pomembnejšo vlogo, da bodo lahko izkazali svojo strokovnost s pripravo letnih poročil o napredku pri doseganju pomembnih ciljev, čemur bodo sledile (skupne) resolucije političnih skupin;

14.

obžaluje, da predlogi za evropski semester in upravljalni sveženj dajejo malo možnosti za evropski demokratični nadzor, ter vztraja pri veliki vključenosti Parlamenta v obe področji;

15.

poziva Komisijo, naj čim prej predloži predloge za prenovo direktive o zlorabi trga in direktive o trgih in finančnih instrumentih; ugotavlja, da mora Komisija upoštevati morebiten skupni učinek predlogov, ki jih uvaja, da zagotovi, da bodo povečali stabilnost, preglednost in odgovornost finančnega sektorja ter njegovo sposobnost, da pripomore k realnemu gospodarstvu, kar zadeva rast in delovna mesta;

16.

poziva, naj bo zakonodajna pobuda o reševanju krize v bančnem sektorju usklajena s pravili o konkurenci, da se ustvari celosten okvir za obvladovanje kriznih razmer, ki bi vključeval zasebne in javne subjekte ter zaščitil davkoplačevalce; meni, da bi morala revizija uredbe o bonitetnih agencijah obravnavati pomanjkanje konkurence v tem sektorju, in poziva Komisijo, naj se odzove na nedavno zahtevo Parlamenta, da preuči možnosti za ustanovitev neodvisne evropske bonitetne agencije in za večjo vključenost neodvisnih javnih subjektov v izdajanje bonitetnih ocen;

17.

poziva Komisijo, naj predstavi celovit akcijski načrt, ki bo vseboval časovni razpored in cilje, za vzpostavitev enotnega trga za spletne vsebine in storitve v interesu odprte in uspešne digitalne družbe, in za premostitev digitalnega razkoraka;

18.

poudarja, da so digitalna agenda in naložbe v informacijske in komunikacijske tehnologije ključnega pomena za dolgoročno konkurenčnost Evrope, zato poziva države članice in Komisijo, naj še naprej uvajajo nove generacije omrežij na trg in dostop njih z nenehno liberalizacijo notranjega trga komunikacij, da se spodbudijo inovacije v EU;

19.

močno spodbuja Komisijo, naj v osmem okvirnem programu po vmesnem pregledu pospešuje znanje in inovacije, in ponovno opozarja, kako pomembno je, da bi imel Parlament pred sprejetjem osmega okvirnega programa leta 2012 možnost predstaviti svoje prednostne naloge;

20.

pozdravlja želje Komisije v zvezi z Unijo inovacij, ki bo vključevala revizijo državne pomoči za razvoj in raziskave, inovacijske okvire ter večjo vlogo EIB in kapitala za nova podjetja, ki obetajo veliko rast; priznava tudi vlogo, ki jo lahko imajo javna naročila pri spodbujanju inovacij;

21.

poziva Komisijo, naj v svojih programih za raziskave in razvoj zmanjša birokracijo in poveča sodelovanje inovativnih podjetij v projektih; meni, da bi Komisija morala še bolj spodbujati javno-zasebna partnerstva za pospeševanje evropskih raziskav, razvoja in inovacij;

22.

poudarja, da je treba prednostno obravnavati nove večletne programe za čas po letu 2013 na področju izobraževanja, kulture, avdiovizualnih vsebin, mladine in državljanstva, ki naj bi bili predstavljeni v letu 2011; meni, da bi se morali dejavnosti in ukrepi, sprejeti v teh programih, odzivati na potrebe evropskih državljanov ter temeljiti na ustreznem in učinkovitem proračunskem okviru; meni, da pobuda „Mladi na potezi“ poudarja pomembnost navedenih programov;

23.

poudarja strateški pomen vodilne pobude o učinkovitosti virov in Komisijo poziva, naj hitro pripravi ambiciozen predlog za izpolnitev zavezujočih ciljev in konkretnih mejnikov v okviru evropskega semestra o usklajevanju politike EU 2020; poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo za dodatno zmanjšanje emisij v EU;

24.

meni, da je treba dati prednost pravilnemu in funkcionalnemu izvajanju obstoječih zakonodajnih instrumentov, kot je tretji energetski paket, ter v celoti podpira strategijo za leto 2050, pametna omrežja in pobude za zanesljivost oskrbe;

25.

poudarja, da so za trajnostno gospodarsko rast enako bistveni zanesljiva, nepretrgana oskrba z energijo, spoštovanje pogodbenih obveznosti, poštena tržna cena in preprečevanje odvisnosti od premajhnega števila proizvajalcev;

26.

meni, da bi morali sporočilu o novi industrijski politiki za Evropo slediti učinkoviti ukrepi, zlasti da se doseže zaželeni prehod na nizkoogljično in trajnostno gospodarstvo in da se zagotovi uresničitev cilja 20-odstotne energetske učinkovitosti EU;

27.

poudarja, da sta blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje podnebnim spremembam visoko prednostni nalogi, ki bosta pripomogli tudi h konkurenčnosti evropske industrije ter malih in srednjih podjetij;

28.

pozdravlja glavne prednostne naloge glede objave bele knjige in poziva Komisijo, naj pospeši priprave za revizijo smernic TEN-T in posodobljenih finančnih mehanizmov v skladu s strategijo Evropa 2020 ter za pregled proračuna EU;

29.

že od začetka vztraja, da mora proces reforme skupne kmetijske pripeljati do močne, pravične, resnično skupne in večnamenske politike, ki bo izpolnjevala pričakovanja potrošnikov in proizvajalcev, učinkovito zagotavljala „javne dobrine“, zlasti prehransko varnost, ter ki bo jamčila prehrambeno samozadostnost EU;

30.

opozarja, da je v svoji resoluciji z dne 8. julija 2010 o prihodnosti skupne kmetijske politike po letu 2013 vztrajal, da bi bilo treba zneske, namenjene SKP v proračunskem letu 2013, ohraniti vsaj na isti ravni tudi v naslednjem finančnem programskem obdobju;

31.

zahteva, da se uvoz kmetijskih proizvodov iz tretjih držav v EU dovoli samo, če so bili ti proizvedeni na način, skladen z evropskimi standardi varstva potrošnikov, dobrega počutja živali, varstva okolja in v skladu z minimalnimi socialnimi standardi; vztraja, da sklepanje dvostranskih in večstranskih trgovinskih sporazumov ne sme škodovati kmetijskim proizvajalcem EU;

32.

poziva Komisijo, naj glede na ugotovitve poročila Računskega sodišča o reformi trga sladkorja ponovno preuči svoje postopke presoje vplivov in zagotovi, da bo pri pripravi vseh ocen uporabila najboljše in pravočasne informacije, saj bo to izjemno pomembno pri ocenjevanju vpliva prihodnjih dvostranskih trgovinskih sporazumov na poglavitne sektorje gospodarstva EU;

33.

pozdravlja prihodnje predloge Komisije za izvajanje celostne pomorske politike, kot so predlog o okviru za prostorsko načrtovanje morskega okolja, sporočilo o trajnostni rasti v obalnih območjih in v pomorskem sektorju, kot tudi sporočilo o povezovanju pomorskega nadzora; vendar poudarja, da morajo biti finančna sredstva za izvajanje celostne pomorske politike zagotovljena v proračunu Unije s sorazmernimi prispevki vseh sektorjev, ki jih ta politika zadeva;

34.

meni, da je vključujočo rast možno zgraditi le na temelju enakega obravnavanja vseh delavcev na delovnem mestu in enakih možnosti za vsa podjetja; meni, da bi delovni program Komisije moral vključevati predloge za zagotovitev spoštovanja teh načel, in vztraja, da mora zakonodajni predlog o izvrševanju direktive o napotitivi delavcev, kakor je predviden v sporočilu o aktu o enotnem trgu, pojasniti izvrševanje temeljnih socialnih pravic;

35.

poziva, naj Komisija predstavi predlog o finančni udeležbi zaposlenih pri dobičku družbe;

36.

v svojih poročilih o novem znanju in spretnostih in novih delovnih mestih ter o platformi za boj proti revščini poziva Komisijo, naj upošteva specifične težave, s katerimi se spopadajo ženske, zlasti naj spodbuja enakost na delovnem mestu kot sredstvo za boj proti revščini ter naj ženske spodbuja k podjetništvu z ukrepi na osnovi praktičnih zgledov;

37.

je trdno prepričan, da je zapolnitev vrzeli med spoloma glede plačila je še vedno resničen izziv, ki ga je treba premagati, in ponovno poudarja zahtevo Komisiji iz resolucije iz leta 2008, naj Parlamentu predloži zakonodajni predlog o reviziji obstoječe zakonodaje v zvezi z izvrševanjem načela enakega plačila za moške in ženske, ob upoštevanju priporočil iz priloge resolucije iz leta 2008;

38.

poziva Komisijo, naj na področju upokojevanja upošteva stališča socialnih partnerjev in zagotovi, da bo bela knjiga odražala pričakovanja obeh socialnih partnerjev in vključevala okrepitev prvega stebra;

39.

pozdravlja prenovo delovnega portala mreže EURES (Evropski zavodi za zaposlovanje) za boljši dostop mladih delavcev do informacij in nasvetov, vendar obžaluje dejstvo, da je bil predlog odložen na leto 2012, mladi pa informacije potrebujejo že danes;

40.

poziva k večji učinkovitosti in uspešnosti dveh osrednjih agencij EU za usposabljanje – Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) in Evropske ustanove za usposabljanje (ETF);

41.

močno podpira večje povezovanje trga, usmerjeno k odpravljanjem trdovratnih vrzeli, kot je že ugotovil profesor Monti, in k povečanju zaupanja evropskih državljanov, delavcev, malih podjetij in potrošnikov; pozdravlja objavo akta o enotnem trgu in meni, da bi morali biti predlogi ambicioznejši in konkretnejši; poziva Komisijo, naj čim prej predstavi jasne prednostne naloge in zakonodajne predloge;

42.

poziva k posodobitvi zakonodajnega okvira javnih naročil EU z uskladitvijo direktiv in sporazuma o vladnih naročilih ter poziva k jasnejšemu časovnemu načrtu za prihodnje leto;

43.

poziva Komisijo, naj zagotovi dosledno približevanje pravnega instrumenta o evropskem pogodbenem pravu in direktive o pravicah potrošnikov; meni, da je treba še v letu 2011 – ne v letu 2014, kot je bilo prvotno predvideno – nujno in celovito obravnavati jasno strategijo Komisije za potrošniško politiko;

44.

podpira revizijo direktive o potovalnih paketih in direktive o splošni varnosti proizvodov, osredotočeno na tržni nadzor;

45.

poudarja, da je potreben učinkovit pravni okvir za varnost proizvodov v EU; podpira pregled direktive o splošni varnosti proizvodov, ki zahteva vzpostavitev jasnejšega časovnega razporeda, v skladu s pregledom novega zakonodajnega okvira; poziva Komisijo, naj pregleda sistem označevanja z oznako CE, da se omogoči, da bi potrošniki oznako CE jemalio kot oznako za varnost;

46.

poudarja, da so civilnopravne pobude ključne za oživitev enotnega trga; podpira ukrepe Komisije v zvezi s civilnim pravom ter poziva, naj bodo instrumenti civilnega prava bolj v skladu z e-pravosodjem;

47.

poziva h končni rešitvi težav, povezanih z vzpostavitvijo evropskega patenta, in Komisijo poziva, naj po potrebi predloži predlog za okrepljeno sodelovanje;

48.

močno obžaluje, da v zvezi s kabotažo ni zakonodajnih pobud in da se je dostop do železniškega trga zavlekel v leto 2012, vključno z odprtjem trga za notranje potnike; ponovno poudarja trdno prepričanje Parlamenta, da je treba ohraniti in razvijati politiko celovitih pravic potnikov v Evropi;

49.

izraža globoko zaskrbljenost, ker ni konkretnih predlogov o temeljnih pravicah ali za horizontalno direktivo o nediskriminaciji in ker se vprašanje nediskriminacije sploh ne omenja; poziva Komisijo, naj hitro ukrepa in deblokira direktivo o nediskriminaciji;

50.

poziva k predstavitvi predloga za sporočilo o okrepljeni solidarnosti znotraj EU na področju azila, vendar obžaluje, da ni zakonodajnih predlogov o azilu, saj da bi Unija leta 2012 že morala imeti skupno azilno politiko;

51.

poziva k predlogom o migracijah; opozarja, da bo pravilno delovanje predlaganega sistema vstopa/izstopa odvisno od uspeha sistema VIS in sistema SIS II, čeprav slednji še ne deluje v celoti;

52.

po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe poudarja potrebo po ambiciozni politiki o temeljnih pravicah in čim učinkovitejšem uresničevanju temeljnih pravic, ki jih zagotavlja Listina; poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost vseh pravnih pobud s temeljnimi pravicami in naj zagotovi, da bodo države članice pri izvajanju prava Unije spoštovale Listino EU o temeljnih pravicah; poziva k okrepitvi zmogljivosti za spremljanje kršitev Listine o temeljnih pravicah ter za uporabo mehanizmov, ki jih omogoča Pogodba, za boj proti takim kršitvam;

53.

poudarja, da je treba v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu v celoti spoštovati pravice in svoboščine državljanov EU ter da sta zaščita podatkov in pravica do pravnih sredstev bistveni za oblikovanje verodostojne in učinkovite varnostne politike; meni, da je treba zaradi čedalje večjega števila kaznivih dejanj oblikovati več načrtov Skupnosti za boj proti organiziranemu kriminalu in za spletno varnost;

54.

pozdravlja predlog o pravicah žrtev kaznivih dejanj, zlasti pravico do pravne pomoči, vendar obžaluje, da je to edini predvideni ukrep; poziva k jasnemu časovnemu razporedu za ostale ukrepe iz časovnega načrta procesnih pravic;

55.

pozdravlja dejstvo, da bo leta 2011 začel veljati nov celostni pravni okvir za varstvo osebnih podatkov v EU; poudarja, da bo skrbno preučil vse predloge, vključno s sistemoma EU o letalskih potnikih in programom za sledenje financiranja terorizma, da zagotovi, da bodo skladni s temeljnimi pravicami;

56.

pozdravlja predloge o civilnem pravu, vendar poziva Komisijo, naj za dosego skupnih standardov za državljane EU v vseh državah članicah poskuša pospešiti spremembo pravnega reda na področju civilnega in kazenskega prava ter o tem poroča Parlamentu;

57.

podpira pobude, namenjene usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, med drugim tudi s pomočjo ukrepov, povezanih z minimalnim dopustom za nego in varstvo za otroka in spodbujanjem prožnih delovnih ureditev za ženske in moške ter pomočjo skrbnikom, da bodo lažje usklajevali delo in skrbništvo;

58.

obžaluje, da Komisija zamuja s pripravo zakonodajnih predlogov za „lizbonizacijo“ veljavnega pravnega reda pri policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah, ki je prednostna naloga na področju državljanskih svoboščin, pravosodja in notranjih zadev;

59.

meni, da je po sprejetju Lizbonske pogodbe nujna revizija pravnega okvira, ter obžaluje, da je ta sprememba predlagana šele za obdobje 2012–2013; vztraja, da morajo biti vse agencije na področju pravosodja in notranjih zadev učinkovite in – kar je najpomembnejše – odgovorne;

60.

poudarja, da je zavzemanje za človekove pravice po svetu glavni cilj Evropske unije na svetovnem prizorišču ter da lahko boljši trgovinski odnosi in okrepljena razvojna pomoč prispevajo k napredku na tem področju;

61.

poziva Komisijo, naj ohrani zagon v procesu širitve;

62.

poudarja, da bi bile dobrodošle nove pobude o naslednjih temah:

63.

meni, da mora EU podpirati mlade demokracije v Evropi in poglabljati odnose s partnericami, če želi učinkovito širiti svoje vrednote in načela ter prispevati k politični stabilnosti in gospodarskemu razvoju v svoji soseščini; poziva Komisijo, naj dokonča pregled evropske sosedske politike, da bi se zagotovila boljša skladnost med cilji politike in finančnimi instrumenti; meni, da bi bilo treba v odnosih s sosednjimi državami povečati pogojenost pomoči s človekovimi pravicami in demokracijo;

64.

poziva Komisijo, naj več pozornosti nameni prehranski varnosti po vsej Afriki; poudarja potrebo po trajnostni okrepitvi kmetijskega sektorja v Afriki; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj revnim v Afriki zagotovi boljši dostop do kreditnih in finančnih storitev; poziva Komisijo, naj spodbuja ukrepe za povečanje trgovine znotraj afriške celine, vključno z nadgrajenimi svežnji podpore za regionalne gospodarske skupnosti, in za izboljšanje infrastrukture po vsej afriški celini;

65.

poziva Komisijo, naj do leta 2015 pripravlja letna poročila o napredku EU pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja, naj uvede ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bodo države članice izpolnile svojo obveznost in vsaj 0,7 % BND namenile za uradno razvojno pomoč, in naj spremlja izpolnjevanje te obveznosti;

66.

poudarja, da se je treba v okviru sedanjih pogajanj o sporazumih o gospodarskem partnerstvu ponovno osredotočiti na razvojno razsežnost;

67.

poziva Komisijo, naj se dejavno zavzema za dosego vidnega napredka pri pogajanjih s STO, da bi se krog pogajanj iz Dohe čim prej sklenil; vztraja pri tem, da je zelo pomembno okrepiti veljavne dvostranske in regionalne sporazume o prosti trgovini in skleniti nove, vendar je treba to obravnavati kot dopolnilno strategijo, ne pa kot alternativo večstranskemu okviru;

68.

opozarja, da mora multilateralizem ostati glavna prednostna naloga EU, in zahteva, da je treba na sedanjih in prihodnjih trgovinskih pogajanjih spoštovati načelo posebne in diferencirane obravnave držav v razvoju; trdno verjame, da potrebujemo učinkovit in reformiran večstranski trgovinski okvir za izgradnjo bolj uravnoteženega in pravičnejšega gospodarskega sistema, kot del novega svetovnega upravljanja, ki bo služilo razvoju in izkoreninjanju revščine;

69.

poudarja, da je treba uvoženo blago iz tretjih držav dati na trg EU le, če je v skladu z evropskimi standardi za varstvo potrošnikov; meni, da bi morala Komisija pri mednarodnih pogajanjih vztrajati pri tem, da morajo trgovinski partnerji upoštevati evropske okoljske, socialne in delovne standarde;

70.

poziva k vključitvi klavzule o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v vse mednarodne trgovinske sporazume, ki jih podpiše EU; meni, da mora to vključevati tudi poročanje in preglednost za korporacije ter postopek skrbnega pregleda za podjetja in skupine podjetij, preiskave v primeru dokazanih kršitev zavez k družbeni odgovornosti gospodarskih družb ter boljši dostop do sodišč za žrtve ravnanja gospodarskih družb;

71.

poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajno pobudo, podobno novemu zakonu ZDA o „krvavih rudninah“, za večjo preglednost in boljše upravljanje rudarstva v državah v razvoju; poziva Komisijo, naj pospeši boj proti korupciji v teh državah, saj korupcija slabi človekove pravice in dobro upravljanje;

72.

poziva Komisijo, naj hitro predloži predloge za spremembo pravne ureditve urada OLAF;

73.

poudarja, da bi morala Komisija bolj odkrito prispevati k pozitivni naravnanosti do izjav o državnem upravljanju, ki so jih podpisali finančni ministri; poudarja, da bi morala Komisija od držav članic zahtevati, naj izdajo izjave o državnem upravljanju; zahteva uvedbo izčrpnih in uporabnikom prijaznih spletnih podatkovnih zbirk;

74.

zato poziva k sistematičnim, rednim in neodvisnim ocenam programov EU – tako na področju notranjih politik kot razvojne pomoči – s katerimi bi zagotovili želene rezultate na stroškovno učinkovit način, da bi:

75.

je trdno prepričan, da sta pravilen in pravočasen prenos ter izvajanje evropskih direktiv posebej pomembna za odpravo nezaupanja državljanov v delovanje EU; meni, da je pri tem potrebno učinkovito sodelovanje med Komisijo in državami članicami;

76.

poziva k poenostavitvi zakonodaje EU in poudarja, da je treba pred sprejetjem zakonodaje opraviti nepristransko in učinkovito presojo vplivov, pri tem pa upoštevati tudi izvajanje; odločno podpira nenehna prizadevanja Komisije v zvezi s projektom pametne pravne ureditve;

77.

pozdravlja dejstvo, da bo Komisija v presojah vpliva posvetila več pozornosti vidiku konkurenčnosti, ter poudarja, da je treba vrednotiti kumulativni učinek na konkurenčnost kombiniranih delov zakonodaje (t.i. pregledi ustreznosti – fitness checks);

78.

naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.