52011IP0103

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52011IP0103 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52011IP0103

Help

Sprememba Pogodbe o delovanju Evropske unije glede mehanizma za stabilnost za države članice, katerih valuta je euro * Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. marca 2011 o osnutku sklepa Evropskega sveta o spremembi člena 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede mehanizma za stabilnost za države članice, katerih valuta je euro (00033/2010 – C7-0014/2011 – 2010/0821(NLE))
PRILOGA I K RESOLUCIJI
PRILOGA II K RESOLUCIJI
PRILOGA III K RESOLUCIJI

UL C 247E, 17.8.2012, p. 22–36 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Date of document:: 23/03/2011; datum glasovanja

Author:: Evropski parlament, Odbor za ekonomske in monetarne zadeve, Odbor za ustavne zadeve
Form:: Resolucija
Addressee:: Evropska komisija, Svet Evropske unije
Parliamentary term:: Sedmo zakonodajno obdobje
Additional information:: NLE 2010/0821

Procedure number:

2010/0821/NLE

Link

European Parliament - Legislative observatory

Legal basis:

Link

Select all documents mentioning this document

Earlier related instruments:

52011DC0070 EP Opinion predlog spremembe

Instruments cited:

Link

EUROVOC descriptor:

Subject matter:

HTML

PDF

Official Journal

17.8.2012

Uradni list Evropske unije

CE 247/22

Sreda, 23. marec 2011
Sprememba Pogodbe o delovanju Evropske unije glede mehanizma za stabilnost za države članice, katerih valuta je euro *

P7_TA(2011)0103

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. marca 2011 o osnutku sklepa Evropskega sveta o spremembi člena 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede mehanizma za stabilnost za države članice, katerih valuta je euro (00033/2010 – C7-0014/2011 – 2010/0821(NLE))

2012/C 247 E/08

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 48(6) in člena 48(2) Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

—	ob upoštevanju končnega poročila projektne skupine Evropskega sveta o krepitvi gospodarskega upravljanja v EU,

—	ob upoštevanju osnutka sklepa Evropskega sveta o spremembi člena 136 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki je bil 16. decembra 2010 predložen Evropskemu svetu (00033/2010 – C7-0014/2011),

—	ob upoštevanju pisem predsednikov Evropskega sveta in Euroskupine ter komisarja, odgovornega za monetarne zadeve, priloženih k tej resoluciji,

—	ob upoštevanju člena 74b Poslovnika,

—	ob upoštevanju pisma Odbora za proračun z dne 18. februarja 2011 Odboru za ustavne zadeve,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve in mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0052/2011),

A.	ker člen 3(4) PEU določa: „Unija vzpostavi ekonomsko in monetarno unijo, katere valuta je euro“,

B.	ker Združeno kraljestvo ni prevzelo skupne valute,

C.	ker je v skladu s členom 3(1) PDEU „monetarna politika držav članic, katerih valuta je euro“ v izključni pristojnosti Unije,

D.	ker člen 5(1) PDEU določa: „Države članice usklajujejo svoje ekonomske politike znotraj Unije“, posebne določbe pa se uporabljajo za države članice, katerih valuta je euro,

E.	ker bi lahko osnutek sklepa Evropskega sveta, če bo sprejet, pripeljal do vzpostavitve mehanizma, ki bo popolnoma zunaj sfere Unije in kjer institucije Unije ne bodo imele nobene vloge,

F.	ker bi bilo treba v celoti zagotoviti in stalno jamčiti sodelovanje institucij Unije v evropskem mehanizmu za stabilnost in ker bi bilo treba vzpostaviti povezavo za morebiten poseg proračuna Unije v sistem jamstva,

ker bi bilo treba preučiti vse možnosti, da se evropski mehanizem za stabilnost polno vključi v institucionalni okvir Unije in se vanj vključijo države, ki imajo drugo valuto kot euro; ker to lahko pomeni uporabo člena 20 PEU o okrepljenem sodelovanju, če je to primerno za skladnost ekonomske politike Unije,

H.	ker je priporočljivo, da bi Komisija predlagala pravila za delovanje evropskega mehanizma za stabilnost, ki bi vsebovala ustrezne določbe o reviziji, odgovornosti in preglednosti,

I.	ker bi evropski mehanizem za stabilnost morali spremljati krepitev preventivnega in korektivnega dela pakta stabilnosti in rasti ter ukrepi v zvezi s srednje- in dolgoročno konkurenčnostjo in z reševanjem makroekonomskih neravnovesij med državami članicami,

J.	ker bi morala Unija kot dopolnilo k mehanizmu za stabilnost spodbujati konsolidacijo trga euroobveznic,

K.	ker bi morala Komisija pripraviti predloge za zakonodajo in po potrebi spremembo Pogodbe, da bi se srednjeročno oblikoval sistem gospodarskega upravljanja za Unijo, zlasti pa za euroobmočje, kar bi povečalo kohezijo in konkurenčnost gospodarstva in stabiliziralo finančni sistem,

L.	ker člen 48(6) PEU Evropskemu svetu omogoča, da po posvetovanju s Parlamentom sprejme sklep, s katerim bodo spremenjene določbe tretjega dela PDEU ali njihov del, ne da bi to vplivalo na ravnovesje pristojnosti med Unijo in državami članicami,

M.	ker bi bilo treba za vsako povečanje ali zmanjšanje pristojnosti Unije sprožiti redni postopek za spremembo pogodb,

N.	ker bi bilo treba vsako nadaljnjo spremembo PDEU izpeljati z rednim postopkom spremembe,

O.	ker predlagani sklep lahko začne veljati, ko ga države članice potrdijo v skladu s svojimi ustavnimi pravili,

1.	poudarja, da je monetarna politika držav članic, katerih valuta je euro, v izključni pristojnosti Unije, od Maastrichtske pogodbe dalje pa tudi politika Skupnosti;

2.	poudarja pomen eura za evropski politični in gospodarski projekt ter poudarja pomen obveze, ki so jo vse države članice prevzele za stabilnost euroobmočja, opozarja pa tudi na odgovornost in solidarnost, ki so ju pokazale;

poudarja, da je evropski mehanizem za stabilnost sestavni del globalnega svežnja ukrepov za opredelitev novega okvira, okrepitev proračunske discipline in uskladitev gospodarskih in finančnih politik držav članic, ki bi moral obsegati spodbujanje skupnega odgovora Evropske unije na izzive rasti, s čimer bi hkrati rešili gospodarska in družbena neravnovesja in izboljšali konkurenčnost;

4.	ugotavlja, da Svet ni izkoristil vsej možnosti, ki jih ponujajo Pogodbe, da bi popolnoma uveljavil pakt stabilnosti in rasti in izboljšal gospodarsko usklajenost na ravni Evropske unije;

meni, da je bistveno, da se presežejo začasni ukrepi za stabilizacijo euroobmočja, in da bi morala Unija okrepiti svoje gospodarsko upravljanje, vključno s politikami in instrumenti za spodbujanje trajnostne rasti v državah članicah; meni, da so krepitev pakta stabilnosti in rasti, evropski semester, strategija EU 2020 in sprememba člena 136 PDEU o evropskem mehanizmu za stabilnost le prvi korak v tej smeri;

6.	poudarja, da evropski mehanizem za stabilnost in strogi pogoji, ki jih obsega, vključujejo vse države članice, katerih valuta je euro, tudi male države, katerih gospodarstvo se mogoče ne zdi tako zelo „nujno potrebno“ za ohranjanje euroobmočja kot celote;

opozarja, da namera o vzpostavitvi trajnega mehanizma za stabilnost izven institucionalnega okvira EU lahko ogrozi celovitost sistema, ki temelji na Pogodbah; meni, da mora biti Komisija članica upravnega odbora tega mehanizma, ne le opazovalka; meni tudi, da bi morala biti v tem kontekstu Komisija upravičena do sprejemanja ustreznih pobud za doseganje – ob privolitvi držav članic, ki jih to zadeva – ciljev evropskega mehanizma za stabilnost; poudarja, da morajo države članice v vsakem primeru spoštovati pravo Unije in posebne pravice institucij, ki so tam določene;

poudarja, da mora vzpostavitev in delovanje stalnega mehanizma za stabilnost v celoti upoštevati temeljna načela demokratičnega odločanja, kot so preglednost, parlamentarni nadzor in demokratična odgovornost; poudarja, da bi morale v evropskem mehanizmu za stabilnost tesno sodelovati institucije in organi Unije, ki so pristojni za monetarna vprašanja – Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Evropska investicijska banka; poudarja, da mehanizem ne sme privesti do novega modela evropskega upravljanja, ki ne bo ustrezal doseženim demokratičnim standardom v Uniji;

obžaluje, da Evropski svet pri vzpostavitvi stalnega mehanizma za stabilnost ni raziskal vseh možnosti iz Pogodb; zlasti meni, da bi bilo v okviru sedanjih pristojnosti Unije v zvezi z ekonomsko in monetarno unijo (člen 3(4) PEU) in monetarno politiko držav članic, katerih valuta je euro (člen 3(1)(c) PDEU), primerno uporabiti pristojnosti, ki jih ima Svet po členu 136 PDEU, oziroma uporabiti člen 352 PDEU v povezavi s členoma 133 in 136 PDEU;

10.

poziva Komisijo, naj poišče še druge mehanizme za zagotavljanje finančne stabilnosti in trajnostne in ustrezne gospodarske rasti v euroobmočju ter pripravi potrebne zakonodajne predloge; poudarja, da bi moral evropski mehanizem za stabilnost vključevati ukrepe, ki se uporabljajo za varovanje finančne, gospodarske in družbene stabilnosti pred tveganji, vključno z učinkovito regulacijo finančnih trgov, revizijo pakta stabilnosti in rasti, boljšim gospodarskim usklajevanjem, uvedbo instrumentov za manjša makroekonomska neravnovesja v euroobmočju in ukrepi, usmerjenimi v ekološko obnovo;

11.

meni tudi, da bi bilo treba vzpostavitev in delovanje stalnega mehanizma za stabilnost približati okviru Evropske unije, tudi po analogiji z uporabo institucionalnega mehanizma za okrepljeno sodelovanje kot sredstvom za vključevanje institucij Unije na vseh stopnjah in za spodbujanje k sodelovanju v evropskem mehanizmu za stabilnost tistih držav članic, ki za valuto še nimajo eura;

12.

ugotavlja, da so predsedniki držav in vlad euroobmočja ob upoštevanju razprav v Parlamentu na svojem srečanju, ki je potekalo v okviru pakta za euro 11. marca 2011, sklenili, da bi Komisija morala imeti pomembno osrednjo vlogo pri nadzorovanju izvrševanja obveznosti, zlasti da se zagotovi, da so ukrepi skladni s predpisi EU in s sodelovanjem Parlamenta, ter da jih podpirajo; ugotavlja, da so pri preučevanju splošnih značilnosti evropskega mehanizma za stabilnost sklenili, da bo pomoč državam članicam, katerih valuta je euro, temeljila na strogem programu gospodarskega in fiskalnega prilagajanja in nepopustljivi analizi vzdržnosti zadolževanja, ki bi jo izpeljala Komisija in Mednarodni denarni sklad (MDS) v povezavi z ECB;

13.

je seznanjen s pozitivnimi znaki iz pisem predsednikov Evropskega sveta in Euroskupine ter komisarja, odgovornega za monetarne zadeve; ugotavlja, da:

—	politični pogoji, ki bodo določeni v okviru programa povečanega nadzora ali makroekonomskega prilagajanja, bodo opredeljeni z uredbo, ki jo bo predlagala Komisija v skladu s členom 136 PDEU, da se zagotovi skladnost z okvirom EU za večstranski nadzor;

—

bo dostop do finančne pomoči v okviru evropskega mehanizma za stabilnost omogočen na podlagi stroge analize vzdržnosti javnega zadolževanja, ki jo bosta opravila Komisija in MDS v povezavi z ECB; naloženi bodo tudi strogi pogoji v okviru programa makroekonomskega prilagajanja, sorazmerno s tem, kako huda bodo neravnovesja zadevne države članice;

—

bo svet guvernerjev evropskega mehanizma za stabilnost na podlagi ocene finančnih potreb države članice prejemnice, ki jo bosta opravila Komisija in MDS v povezavi z ECB, pooblastil Komisijo, naj se skupaj z MDS in ob sodelovanju ECB z zadevno državo članico pogaja o programu makroekonomskega prilagajanja;

—	Komisija bo Svetu predlagala sklep, ki bo podprl makroekonomski program, ter bo, ko bo sklep sprejet, v imenu držav članic, katerih valuta je euro, podpisala memorandum o soglasju;

—	politični pogoji, ki bodo določeni v okviru programa povečanega nadzora ali makroekonomskega prilagajanja, bodo usklajeni z okvirom nadzora Evropske unije in bodo morali zagotavljati spoštovanje postopkov EU;

—	finančna pomoč bo nastopila na zahtevo države članice, zatem ko bo Komisija v povezavi z ECB ocenila morebitno tveganje za euroobmočje kot celoto;

—	Komisija bo skupaj z MDS in v povezavi z ECB odgovorna za nadzorovanje spoštovanja političnih pogojev in bo poročala Svetu in svetu guvernerjev;

—	Svet bo na predlog Komisije in po razpravi v svetu guvernerjev sprejel sklep o izvrševanju nadzora po izvedbi programa;

—	Svet in Komisija bosta redno obveščala Parlament o vzpostavitvi in delovanju evropskega mehanizma za stabilnost, ki bo tako lahko ustrezno nadzoroval njegove dejavnosti;

—	Sodišče Evropske unije bo v skladu s členom 273 PDEU pristojno za odločanje o vsakem sporu.

14.

podpira osnutek sklepa Evropskega sveta, ne glede na svoj pridržek, da bi bilo bolje, če bi osnutek bil takšen, kakor je predlagan v Prilogi I k tej resoluciji; soglaša s stališčem, ki ga je izrazila ECB v svojem mnenju in ki podpira poseganje po metodi Unije, kar bi v ustreznem trenutku v prihodnosti omogočilo, da evropski mehanizem za stabilnost postane mehanizem Unije; poziva Evropski svet, naj zagotovi, da:

—	se uredba v zvezi s političnimi pogoji sprejme po rednem zakonodajnem postopku Unije;

—	bo vsaki državi članici, katere valuta je euro in ki prispeva v stalni mehanizem za stabilnost, omogočeno dostopanje do njega, ne glede na njeno velikost.

15.	poudarja, da bi moral prihodnji stalni mehanizem za stabilnost izkoristiti zmogljivosti institucij Unije, saj bi tako onemogočili vzpostavljanje dvojnih struktur, ki bi se izkazale kot škodljive za evropsko združevanje;

16.

se zavzema, da bi bili posojilni pogoji, ki bi se uporabljali za vračanje sredstev v stalni mehanizem za stabilnost, če bi bil ta aktiviran, podobni tistim, ki se uporabljajo za aranžma za odpravljanje težav v plačilni bilanci in makrofinančno pomoč, instrumente, ki jih uporablja Komisija, to je strogo točno vračanje brez preseganja stroškov izposoje; meni tudi, da bi morale biti obrestne mere, ki bi se uporabljale v stalnem mehanizmu za stabilnost, ponujene pod ugodnimi pogoji;

17.

vztraja pri tem, da mora Parlament pregledovati, ali države članice spoštujejo gospodarske smernice Komisije in pogoje, ki jih nalaga evropski mehanizem za stabilnost, in poudarja, da morajo pri tem v skladu z njihovimi proračunskimi in nadzornimi pravicami na vseh stopnjah sodelovati nacionalni parlamenti, zlasti v kontekstu evropskega semestra, da se poveča preglednost, strinjanje in odgovornost za vsako sprejeto odločitev;

18.	podpira namero Komisije, da „zagotovi skladnost med prihodnjimi mehanizmi in gospodarskim upravljanjem Unije zlasti v euroobmočju, hkrati pa spoštuje pristojnosti, ki jo Uniji in njenim institucijam podeljuje Pogodba“;

19.

poudarja, da osnutek sklepa Evropskega sveta, kakor je spremenjen, ne bi povečal pristojnosti Unije, zato bi ostal v okviru poenostavljenega postopka za spremembo pogodb; nasprotno ugotavlja, da ta sklep ne more zmanjšati pristojnosti institucij Unije na področju ekonomske in monetarne politike ter monetarne politike držav članic, katerih valuta je euro, in v nobenem primeru ne more posegati v pravilno uporabo prava Unije, zlasti členov 122 in 143 PDEU, ter pravnega reda Unije;

20.	potrjuje, da je uporaba člena 48(6) PEU izjemen postopek in opozarja na pravico Parlamenta po členu 48(3) PEU, da skliče konvencijo za preoblikovanje institucij, postopkov in politik, ki sestavljajo gospodarsko upravljanje Unije;

21.	naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji in Evropski centralni banki kot mnenje Evropskega parlamenta v skladu z drugim pododstavkom člena 48(6) PEU.

Sreda, 23. marec 2011
PRILOGA I K RESOLUCIJI

Predlog spremembe k členu 1 osnutka sklepa Evropskega sveta

V členu 136(1) PDEU se dodajo naslednji pododstavki :

„ Na priporočilo Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom lahko države članice, katerih valuta je euro, vzpostavijo mehanizem za stabilnost za zaščito finančne stabilnosti euroobmočja kot celote, ki se uporabi le v nujnih primerih. Odobritev kakršnekoli potrebne finančne pomoči v okviru mehanizma bo izpeljana na podlagi predloga Komisije in bo strogo pogojena v skladu z načeli in cilji Unije, kot to določata Pogodba o Evropski uniji in ta pogodba .

Načela in pravila za finančno pomoč v okviru mehanizma in nadzor nad njim se določijo z uredbo, ki se sprejme po rednem zakonodajnem postopku. “.

Člen 136(2) se spremeni:

„ 2. Pri glasovanju o ukrepih iz točk (a) in (b) odstavka 1 lahko sodelujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro.

Kvalificirana večina teh članov se določi v skladu s členom 238(3)(a).

V zvezi z ukrepi iz tretjega pododstavka odstavka 1 lahko pri glasovanju sodelujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo države članice, ki sodelujejo v mehanizmu. “.

Sreda, 23. marec 2011
PRILOGA II K RESOLUCIJI

V Bruslju, 22. marca 2011

Spoštovana g. Brok in g. Gualtieri!

Potem ko ste se z mano in člani mojega kabineta večkrat sestali ter razpravljali o predlogih sprememb k členu 136 Pogodbe v zvezi z mehanizmom za stabilnost za države članice, katerih valuta je evro, vam v prilogi pošiljam dokument, ki smo ga pripravili v mojem kabinetu. V njem smo preučili vaše pomisleke in odgovorili nanje.

Jean-Claude Juncker, predsednik evroskupine, in Olli Rehn, komisar za ekonomske in monetarne zadeve, vas bosta v ločenem pismu obvestila o izidih pogajanj o podrobnostih prihodnjega mehanizma, ki ga popolnoma podpiram.

Gotovo se boste strinjali, da bo glede na točke iz možnosti b) vašega poročila Parlament z vsem tem na splošno zadovoljen.

Kot ste seznanjeni, je treba o teh spremembah Pogodbe razpravljati pred zasedanjem Evropskega sveta 24. in 25. marca. Prav gotovo se zavedate pomembnosti in nujnosti te zadeve.

Lep pozdrav!

(podpis)

Herman Van Rompuy

Priloga

V zvezi z možnostjo a) v odstavku 12 poročila, v kateri je predlagano preoblikovanje predloga spremembe Pogodbe, bi bilo treba opozoriti, da je bil ta oblikovan zelo previdno tako, da bi bil sprejemljiv za vse države članice, ki ga morajo ratificirati. Dejansko naj se ne bi spreminjalo besedilo, kakršno je, za predlagane spremembe pa zagotovo ne bi bilo mogoče uporabiti poenostavljenega postopka oziroma bi bilo to sporno vsaj s pravnega vidika. Glavni razlog za spremembo Pogodbe je namreč prav pravna varnost, in vse, kar jo spodkopava, je problematično.

V zvezi s prihodnjim spreminjanjem Pogodbe ni mogoče ničesar natančno napovedati. Dogovorjeno pa je bilo, da bo Evropska komisija leta 2016 ocenila splošno učinkovitost tega okvira. Ta določba zagotavlja, da bo Komisija prva podala vse ocene (in morebitne predloge za spremembe).

V zvezi z možnostjo b) poročila so pomisleki, da bi utegnil biti evropski mehanizem za stabilnost izhodišče za prihodnji medvladni sekretariat za gospodarsko upravljanje v evroobmočju, neutemeljeni. Ta mehanizem je bil ustanovljen za točno določen namen. Njegovo osebje se bo ukvarjalo samo s finančnimi in zakladnimi vidiki tega mehanizma ter ne bo sodelovalo pri širših vprašanjih gospodarskega upravljanja. Njegova vloga bo zbiranje finančnih sredstev in zagotavljanje finančne pomoči, vendar bo Komisija ocenila potrebo po finančni podpori in opredelila pogojevanje.

Prav tako je odveč skrb, da bi bila Komisija izključena iz delovanja mehanizma. Glede na izkušnje z začasnimi mehanizmi je sodelovanje Komisije ne samo mogoče, temveč bistveno. V okviru začasnega mehanizma so bili s postopkom Unije sprejeti ukrepi pogojevanja za države prejemnice, torej sklep, ki ga je na priporočilo Komisije sprejel Svet v skladu s členoma 136 in 126(9) PDEU (glej člen 126(13), v katerem so določeni veljavni postopki za odločitve iz člena 126(9)). Po tem postopku so bili sprejeti ukrepi pogojevanja za Grčijo (glej Sklep Sveta (2010/320/EU) z dne 10. maja 2010 (UL L 145, 11.6.2010, str. 6), sprejetega na priporočilo Komisije z dne 4. maja 2010 (SEC(2010)0560 konč.)).

V zvezi s trajnim mehanizmom je v Prilogi II k sklepom Evropskega sveta z dne 16. in 17. decembra, kjer so opisane splošne značilnosti prihodnjega mehanizma, večkrat jasno opredeljena vloga Komisije. Na podlagi dosedanjega pripravljalnega dela za evropski mehanizem za stabilnost velja naslednje:

—	Če bo država članica prosila za finančno pomoč, bo Komisija v povezavi z ECB ocenila, ali je ogrožena finančna stabilnost evroobmočja kot celote, ter izvedla (skupaj z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in v povezavi z ECB) analizo vzdržnosti javnega zadolževanja zadevne države članice.

—	V primeru prošnje za pomoč za stabilnost bo Komisija (skupaj z MDS in v povezavi z ECB) ocenila dejanske potrebe države članice prejemnice po financiranju in naravo zahtevane udeležbe zasebnega sektorja.

—	Svet guvernerjev bo Komisijo pooblastil, da se (skupaj z MDS in v povezavi z ECB) pogaja z zadevno državo članico o programu za makroekonomsko prilagoditev.

—	Komisija bo Svetu predlagala odločitev o odobritvi programa za makroekonomsko prilagoditev. Ko bo Svet sprejel program, bo Komisija v imenu držav članic evroobmočja podpisala memorandum o soglasju.

—	Komisija bo (skupaj z MDS in v povezavi z ECB) odgovorna za spremljanje, ali se upošteva pogojevanje politike, zahtevano v programu za makroekonomsko prilagoditev.

—	Svet se lahko po razpravi v svetu guvernerjev na predlog Komisije odloči za izvajanje nadzora po izteku programa.

—

Pogojevanje politike, določeno na podlagi razširjenega nadzora ali programa za makroekonomsko prilagoditev, bi moralo biti skladno z nadzornim okvirom EU ter zagotavljati spoštovanje postopkov EU. Zato namerava Komisija predlagati uredbo, s katero bodo pojasnjeni potrebni postopkovni ukrepi na podlagi člena 136 Pogodbe, s čimer bo v sklepe Sveta vključeno pogojevanje politike in bo zagotovljena skladnost z večstranskim nadzornim okvirom EU.

—	Svet in Komisija bosta redno obveščala Evropski parlament o vzpostavitvi in delovanju evropskega mehanizma za stabilnost.

—	Sodišče EU bo v skladu s členom 273 PDEU pristojno za reševanje morebitnih sporov.

(1) Prevod v vednost. Izvirni jezik pisma je angleščina.

Sreda, 23. marec 2011
PRILOGA III K RESOLUCIJI

Bruselj, 22. marec 2011

Spoštovana g. Brok in g. Gualtieri!

S tem pismom vas obveščava o izidih pogajanj za vzpostavitev evropskega mehanizma za stabilnost, saj je glede na vaše poročilo to pomembno za pripravo mnenja Evropskega parlamenta glede predloga spremembe Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Včeraj, 21. marca, so na medvladnem ministrskem srečanju dokončno oblikovali nezavezujoč dogovor o evropskem mehanizmu za stabilnost. Njegovo končno besedilo je priloženo.

Na podlagi tega dogovora bo evropski mehanizem za stabilnost ustanovljen s pogodbo med državami članicami evroobmočja kot medvladna organizacija po mednarodnem javnem pravu s sedežem v Luxembourgu. Imel bo svet guvernerjev, ki ga bodo sestavljali finančni ministri držav članic evroobmočja (člani z glasovalno pravico), evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve ter predsednik ECB pa bosta opazovalca. Države članice, ki niso v evroobmočju, lahko v okviru tega mehanizma priložnostno sodelujejo pri operacijah finančne pomoči za države članice evroobmočja.

Komisija bo imela osrednjo vlogo pri vodenju njegovih operacij, jasno opredeljena pa je tudi povezava evropskega mehanizma za stabilnost z institucijami EU.

Iz nezavezujočega dogovora je razvidno, da bo Komisija v povezavi z ECB ocenjevala, ali je ogrožena finančna stabilnost evroobmočja kot celote, ter skupaj z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in v povezavi z ECB izvedla analizo vzdržnosti javnega zadolževanja zadevne države članice. Nadalje bo Komisija prevzela vodilno vlogo pri ocenjevanju dejanskih potreb držav članic prejemnic po financiranju ter narave zahtevane udeležbe zasebnega sektorja.

Svet guvernerjev bo na podlagi te ocene Komisijo pooblastil, da se skupaj z MDS in v povezavi z ECB pogaja z zadevno državo članico o programu za makroekonomsko prilagoditev, kar je podrobno opisano v memorandumu o soglasju.

Sklep o odobritvi programa za makroekonomsko prilagoditev bo Svetu predlagala Komisija. Svet guvernerjev se bo odločil o dodelitvi finančne pomoči ter pogojih in določilih za njeno zagotovitev. Ko bo Svet sprejel program, bo Komisija po predhodnem medsebojnem dogovoru sveta guvernerjev v imenu držav članic evroobmočja podpisala memorandum o soglasju. Svet direktorjev bo nato odobril sporazum o finančni pomoči, v katerem bodo tehnični vidiki finančne pomoči, ki naj bi bila zagotovljena.

Komisija bo skupaj z MDS in v povezavi z ECB odgovorna za spremljanje, ali se upošteva pogojevanje politike, zahtevano v programu za makroekonomsko prilagoditev. Poročala bo Svetu in svetu direktorjev. Na podlagi tega poročila se bo svet direktorjev po medsebojnem dogovoru odločil glede izplačila novih obrokov posojila.

Po razpravi v svetu guvernerjev se lahko Svet na predlog Komisije odloči za izvajanje nadzora po izteku programa, ki lahko traja, vse dokler ni povrnjen določeni znesek finančne pomoči.

Pogojevanje politike, določeno na podlagi razširjenega nadzora ali programa za makroekonomsko prilagoditev, bo skladno z nadzornim okvirom EU ter bo moralo spoštovati postopke EU in s tem vlogo Evropskega parlamenta.

Zato namerava Komisija predlagati uredbo Evropskega parlamenta in Sveta na podlagi člena 136 Pogodbe, s katero bodo pojasnjeni potrebni postopkovni ukrepi, da se v sklepe Sveta vključi pogojevanje politike in zagotovi skladnost z večstranskim nadzornim okvirom EU. Svet in Komisija bosta redno obveščala Evropski parlament o vzpostavitvi in delovanju evropskega mehanizma za stabilnost;

Meniva, da bodo te informacije koristile Evropskemu parlamentu pri obravnavanju predloga spremembe k členu 136 PDEU v zvezi z mehanizmom za stabilnost za države članice, katerih valuta je evro.

S spoštovanjem!

(podpis)

Olli Rehn

Evropski komisar

(podpis)

Jean-Claude Juncker

Predsednik evroskupine

Priloga pismu predsednika evroskupine in komisarja, pristojnega za monetarno politiko, poročevalcema

21. marca 2011

Nezavezujoč dogovor o evropskem mehanizmu za stabilnost

Evropski svet se je dogovoril, da morajo države članice evroobmočja vzpostaviti stalni mehanizem za stabilnost, in sicer evropski mehanizem za stabilnost (EMS). EMS bo aktiviran z medsebojnim dogovorom (2), če bo to nujno zaradi zaščite finančne stabilnosti evroobmočja kot celote. Prevzel bo vlogo evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF) in evropskega mehanizma za finančno stabilizacijo (EFSM) in po juniju leta 2013 namesto njiju državam članicam evroobmočja zagotavljal finančno pomoč.

Dostop do finančne pomoči EMS bo zagotovljen na podlagi strogega pogojevanja politike v okviru programa za makroekonomsko prilagoditev in temeljite analize vzdržnosti javnega zadolževanja, ki jo bo izvedla Komisija skupaj z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) in v povezavi z ECB. Država članica prejemnica bo morala poskrbeti za ustrezno obliko udeležbe zasebnega sektorja ob upoštevanju specifičnih okoliščin in na način, ki bo v celoti skladen s prakso MDS.

Dejanska posojilna sposobnost EMS bo 500 milijard EUR (3). Ustreznost posojilne sposobnosti se bo redno preverjala, in sicer najmanj vsakih pet let. EMS bo svojo posojilno sposobnost skušal dopolniti tako, da bo v operacije finančne pomoči vključil MDS; priložnostno pa bodo lahko sodelovale tudi države članice, ki niso v evroobmočju.

V nadaljevanju tega nezavezujočega dogovora so predstavljene ključne strukturne značilnosti EMS:

Institucionalna oblika

EMS bo ustanovljen s pogodbo med državami članicami evroobmočja kot medvladna organizacija po mednarodnem javnem pravu s sedežem v Luxembourgu. Statut EMS bo priložen tej pogodbi.

Funkcija in strategija financiranja

Funkcija EMS bo zbiranje finančnih sredstev in zagotavljanje finančne pomoči – ob strogem pogojevanju politike – v korist držav članic evroobmočja, ki se soočajo s hudimi finančnimi težavami ali jih tovrstne težave ogrožajo, da bi se zaščitila finančna stabilnost evroobmočja kot celote.

Države članice evroobmočja bodo na EMS prenesle finančne sankcije, ki so jim bile naložene na podlagi pakta za stabilnost in rast ter v okviru postopkov pri makroekonomskih neravnovesjih (4). Tovrstne sankcije bodo del vplačanega kapitala.

EMS bo uporabil ustrezno strategijo financiranja, da bi zagotovil dostop do raznovrstnih virov financiranja in da bi državam članicam lahko ponujal svežnje finančne pomoči ne glede na tržne pogoje. Z ustreznim upravljanjem sredstev in obveznosti bo mogoče obvladati vsakršno s tem povezano tveganje.

Vodenje

EMS bo imel svet guvernerjev, ki ga bodo sestavljali finančni ministri držav članic evroobmočja (člani z glasovalno pravico), evropski komisar za ekonomske in monetarne zadeve ter predsednik ECB pa bosta opazovalca. Svet guvernerjev bo izvolil predsednika izmed članov z glasovalno pravico.

Svet guvernerjev bo najvišji organ odločanja v okviru EMS in bo na podlagi medsebojnega dogovora sprejemal pomembne odločitve o:

—	dodelitvi finančne pomoči;

—	določilih in pogojih finančne pomoči;

—	posojilni sposobnosti EMS;

—	spremembah izbora instrumentov.

Svet guvernerjev bo preostale odločitve sprejemal s kvalificirano večino, razen če ne bo navedeno drugače.

EMS bo imel tudi svet direktorjev; opravljal bo posebne naloge, ki mu jih bo dodelil svet guvernerjev. Vsaka država članica evroobmočja bo imenovala enega direktorja in enega njegovega namestnika. Poleg tega bosta Komisija in ECB v svet direktorjev imenovali vsaka svojega opazovalca in njegovega namestnika. Svet direktorjev bo vse odločitve sprejemal s kvalificirano večino, če ne bo navedeno drugače.

Ponderirani glasovi v svetu guvernerjev in svetu direktorjev bodo sorazmerni z vpisi kapitala v EMS posameznih držav članic. Kvalificirana večina pomeni 80 % glasov.

Svet guvernerjev bo imenoval glavnega direktorja, ki bo odgovoren za vsakodnevno upravljanje EMS. Ta bo predsedoval svetu direktorjev.

Struktura kapitala

EMS si bo prizadeval, da bi mu glavne bonitetne agencije podelile najvišjo bonitetno oceno in da bi to oceno tudi ohranil.

Celotni vpisani kapital EMS bo 700 milijard EUR. 80 milijard EUR tega zneska bo v obliki vplačanega kapitala, ki ga bodo zagotovile države članice evroobmočja, od tega bo 40 milijard EUR na voljo od julija 2013 dalje, preostali delež pa bo dotekal postopoma v naslednjih treh letih. EMS bo imel na voljo tudi mešanico dodeljenega kapitala na vpoklic in poroštev iz držav članic evroobmočja v skupnem znesku 620 milijard EUR.

Razdelitveni ključ za prispevke posameznih držav članic k celotnemu vpisanemu kapitalu EMS bo temeljil na razdelitvenem ključu za vplačani kapital ECB iz priloge. Države članice se z ratifikacijo pogodbe o ustanovitvi EMS pravno zavežejo, da bodo zagotovile svoj prispevek k celotnemu vpisanemu kapitalu.

Svet guvernerjev se bo na podlagi medsebojnega dogovora odločil, kdaj prilagoditi znesek celotnega vpisanega kapitala oziroma kdaj vpoklicati kapital, razen v spodaj opisanih posebnih primerih. Prvič: svet direktorjev lahko z navadno večino odloči, da z vpoklicem kapitala ponovno vzpostavi raven vplačanega kapitala, če bi se znesek vplačanega kapitala zmanjšal zaradi prevzetja izgub (5). Drugič: vzpostavljen bo postopek poroštva na zahtevo, ki bo po potrebi omogočil samodejen vpoklic kapitala delničarjev EMS, da se prepreči neplačilo obveznosti upnikom EMS. Odgovornost vsakega delničarja bo vedno omejena na njegov delež vpisanega kapitala.

Države članice (6), ki se bodo EMS pridružile po juliju 2013, bodo k vpisanemu kapitalu prispevale pod enakimi pogoji, kot veljajo za prvotne prispevke. O praktičnih posledicah za celotni znesek vpisanega kapitala in porazdelitev kapitala med državami članicami bo odločal svet guvernerjev na podlagi skupnega dogovora.

Dokler EMS ne bo aktiviran in dejanska posojilna sposobnost ne bo nižja od 500 milijard EUR, se bodo iztržki od naložb vplačanega kapitala EMS vrnili državam članicam po odbitku operativnih stroškov. Iztržki od naložb kapitala EMS in dejavnosti finančne pomoči bodo po prvem aktiviranju EMS ostali v mehanizmu. Če je raven vplačanega kapitala višja od ravni, ki je potrebna za ohranitev posojilne sposobnosti EMS, lahko svet direktorjev z navadno večino odloči, da med države članice evroobmočja razdeli dividende na podlagi razdelitvenega ključa.

Instrumenti

Finančna pomoč, ki jo bo zagotavljal EMS, bo strogo pogojena na podlagi programa za makroekonomsko prilagoditev in sorazmerna s tem, kako huda bodo neravnovesja v državah članicah. Pomoč bo v obliki posojil.

Izjemoma lahko EMS poseže tudi na primarnih trgih dolžniških instrumentov, in sicer na podlagi programa za makroekonomsko prilagoditev ob strogemu pogojevanju, če svet guvernerjev z medsebojnim dogovorom v to privoli.

Pomoč za stabilnost iz EMS

EMS državi članici evroobmočja, ki se sooča z resnimi finančnimi težavami, lahko dodeli kratko- ali srednjeročno pomoč za stabilnost. Za dostop do te pomoči bo potreben program za makroekonomsko prilagoditev ob ustreznem pogojevanju politike, sorazmernem s tem, kako huda bodo temeljna neravnovesja v državi članici prejemnici. Trajanje programa in zapadlost posojil bosta odvisna od narave neravnovesij in pričakovanj držav članic prejemnic glede ponovnega dostopa do finančnih trgov v času, ko bodo na voljo sredstva EMS.

Sistem pomoči na primarnem trgu

EMS lahko kupi obveznice države članice, ki se sooča z resnimi finančnimi težavami, na primarnem trgu ter tako zagotovi, da bo pomoč čim bolj stroškovno učinkovita. Pogoji in načini za nakupovanje obveznic bodo podrobno opredeljeni v sklepu o pogojih in določilih finančne pomoči.

Svet guvernerjev lahko pregleda instrumente, ki so na voljo EMS, in odloči, da bo spremenil izbor teh instrumentov.

Udeležba MDS

EMS bo pri zagotavljanju finančne pomoči zelo tesno sodeloval z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) (7). V vsakem primeru bo zaželena dejavna udeležba MDS, in sicer v tehničnem in finančnem smislu. Komisija bo skupaj z MDS in v povezavi z ECB izvedla analizo vzdržnosti zadolževanja. Komisija se bo skupaj z MDS in v povezavi z ECB pogajala tudi o pogojih politike za skupno pomoč EMS in MDS.

Aktiviranje finančne pomoči, spremljanje programa in nadaljnje ukrepanje

Finančna pomoč iz EMS bo vsakič aktivirana na prošnjo države članice drugim državam članicam evroobmočja. Evroskupina bo Svet obvestila, da je bilo zaprošeno za aktiviranje pomoči. Ob prejemu takšne prošnje bo svet guvernerjev zahteval, naj Komisija v povezavi z ECB oceni, ali je ogrožena finančna stabilnost evroobmočja kot celote, ter skupaj z MDS in v povezavi z ECB izvede temeljito analizo vzdržnosti javnega zadolževanja zadevne države članice. Nadaljnji koraki pri aktiviranju finančne pomoči EMS bodo naslednji:

—	Če se prosi za pomoč za stabilnost iz EMS, bo Komisija skupaj z MDS in v povezavi z ECB ocenila dejanske potrebe države članice prejemnice po financiranju in naravo zahtevane udeležbe zasebnega sektorja, ki bi morala biti skladna s prakso MDS.

—	Svet guvernerjev bo na podlagi te ocene Komisijo pooblastil, da se v okviru memoranduma o soglasju skupaj z MDS in v povezavi z ECB pogaja z zadevno državo članico o programu za makroekonomsko prilagoditev.

—

Komisija bo Svetu predlagala odločitev o odobritvi programa za makroekonomsko prilagoditev. Svet guvernerjev se bo odločil o dodelitvi finančne pomoči ter pogojih in določilih za njeno zagotavljanje. Ko bo Svet sprejel program, bo Komisija s pridržkom predhodnega medsebojnega dogovora sveta guvernerjev v imenu držav članic evroobmočja podpisala memorandum o soglasju. Svet direktorjev bo nato odobril sporazum o finančni pomoči, v katerem bodo tehnični vidiki finančne pomoči, ki bo zagotovljena.

—

Komisija bo skupaj z MDS in v povezavi z ECB odgovorna za spremljanje, ali se upošteva pogojevanje politike, zahtevano v programu za makroekonomsko prilagoditev. Poročala bo Svetu in svetu direktorjev. Na podlagi tega poročila se bo svet direktorjev z medsebojnim dogovorom odločil glede izplačila novih obrokov posojila.

—	Po razpravi v svetu guvernerjev se Svet na predlog Komisije lahko odloči za izvajanje nadzora po izteku programa, ki lahko traja, vse dokler ni povrnjen določeni znesek finančne pomoči.

Skladnost z večstranskim nadzornim okvirom EU

Države članice EU bodo zaprošene za soglasje, tako da bodo lahko države članice evroobmočja Komisiji naložile, da skupaj z MDS in v povezavi z ECB analizira vzdržnost zadolževanja držav članic, ki prosijo za finančno podporo, pripravi program za prilagoditev, ki bo spremljal finančno pomoč, ter spremlja njegovo izvajanje.

Svet guvernerjev neodvisno odloča o dodelitvi finančne pomoči in pogojih zanjo v medvladnem okviru, vendar bi moralo biti pogojevanje politike, določeno na podlagi razširjenega nadzora ali programa za makroekonomsko prilagoditev, skladno z nadzornim okvirom EU in z njim je treba zagotoviti spoštovanje postopkov EU. Zato namerava Komisija predlagati uredbo, s katero bodo pojasnjeni potrebni postopkovni ukrepi na podlagi člena 136 Pogodbe, s čimer bo v sklepe Sveta vključeno pogojevanje politike in prav tako bo zagotovljena skladnost z večstranskim nadzornim okvirom EU. Svet in Komisija bosta redno obveščala Evropski parlament o vzpostavitvi in delovanju EMS.

Določanje obrestnih mer

Svet guvernerjev bo določil strukturo obrestnih mer za finančno pomoč državi članici prejemnici.

Evropski mehanizem za stabilnost bo lahko posojal po fiksni ali variabilni obrestni meri. Obrestna mera EMS bo določena v skladu z načeli MDS za določanje obrestnih mer in bo višja, kot so stroški financiranja EMS ter bo vključevala tudi ustrezni dodatek za tveganje.

Obrestne mere za posojila evropskega mehanizma za stabilizacijo bodo imele naslednjo strukturo:

1)	stroški financiranja evropskega mehanizma za stabilnost,

2)	znesek 200 osnovnih točk na celotna posojila,

3)	dodatek 100 osnovnih točk za znesek posojila, ki po treh letih še ni bil odplačan.

Za posojila s fiksno obrestno mero z več kot triletnim rokom zapadlosti bo marža ponderirano povprečje zneska 200 osnovnih točk za prva tri ter 200 osnovnih točk plus 100 osnovnih točk za naslednja leta.

Struktura obrestnih mer bo določena v politiki določanja obrestnih mer evropskega mehanizma za stabilnost, ki se bo redno pregledovala.

Udeležba zasebnega sektorja

1. Pogoji udeležbe zasebnega sektorja

Pričakuje se, da bo vedno, kadar bo država prejemnica prejela finančno pomoč, ustrezno in sorazmerno udeležen tudi zasebni sektor. Značaj in obseg te udeležbe bosta določena za vsak primer posebej glede na rezultate analize vzdržnosti zadolževanja v skladu s prakso MDS (8) ter glede na morebitne posledice za finančno stabilnost evroobmočja.

(a)

Če analiza vzdržnosti pokaže, da lahko program za makroekonomsko prilagoditev resnično ponovno zagotovi vzdržnost javnega zadolževanja, bo država članica prejemnica sprejela pobude, s katerimi bo glavne zasebne vlagatelje spodbudila, naj še naprej tvegajo (npr. pristop „dunajske pobude“). Komisija, MDS, ECB in Evropski bančni organ (EBA) bodo pozorno spremljali izvajanje takih pobud.

(b)

Če bo analiza vzdržnosti pokazala, da program za makroekonomsko prilagoditev ne more resnično ponovno zagotoviti vzdržnosti javnega zadolževanja, se bo morala država članica prejemnica začeti dejavno pogajati v dobri veri s posojilodajalci, da bi zagotovila njihovo neposredno udeležbo pri ponovnem zagotavljanju vzdržnosti zadolževanja. Dodelitev finančne pomoči bo pogojena z zanesljivim načrtom in zadostno zavezanostjo države članice za zagotovitev ustrezne in sorazmerne udeležbe zasebnega sektorja. Napredek pri izvajanju načrta bo spremljan po programu in bo upoštevan pri odločanju o izplačilu obrokov.

Država članica prejemnica bo pri pogajanjih z upniki spoštovala naslednja načela:

—	Sorazmernost: država članica bo poskušala najti rešitve, ki bodo sorazmerne s problemom vzdržnosti njenega zadolževanja.

—	Preglednost: zadevna država članica bo z upniki imela odkrit dialog ter jim pravočasno dajala ustrezne informacije.

—

Poštenost: država članica se bo z upniki posvetovala o zasnovi morebitnega reprogramiranja ali prestrukturiranja javnega dolga, da bi tako v pogajanjih prišli do rešitev. Ukrepi za zmanjšanje trenutne neto vrednosti dolga bodo prišli v poštev šele, ko druge možnosti verjetno ne bodo dale pričakovanih rezultatov.

—

Čezmejno usklajevanje: pri zasnovi ukrepov za udeležbo zasebnega sektorja bo ustrezno upoštevana možnost okužbe in morebitnih sekundarnih učinkov za druge države članice in države nečlanice. Zadevna država članica bo ustrezno obveščala o sprejemanju ukrepov, kar bo prispevalo k ohranitvi finančne stabilnosti celotnega evroobmočja.

2. Klavzule o skupnem ukrepanju

Klavzule o skupnem ukrepanju bodo po juliju 2013 vključene v vse državne vrednostne papirje evroobmočja z več kot enoletnim rokom zapadlosti. S temi klavzulami naj bi olajšali dogovarjanje med vlado in upniki iz zasebnega sektorja v okviru udeležbe zasebnega sektorja. Vključitev klavzule o skupnem ukrepanju v obveznico ne bo nakazovala večje verjetnosti neplačil ali prestrukturiranja dolgov, povezanih s tako obveznico. Posledično vključitev klavzule ne bo vplivala na položaj upnika glede državnega dolga.

Glavne značilnosti klavzul o skupnem ukrepanju bodo skladne s tistimi, ki se običajno uporabljajo na trgih ZDA in Združenega kraljestva od poročila G10 o klavzulah o skupnem ukrepanju. Uvedba klavzul o skupnem ukrepanju ne bo vplivala na enake konkurenčne pogoje za države članice evroobmočja. To pomeni, da bodo v vseh državah članicah evroobmočja uporabljene identične in standardizirane klavzule, usklajene s pogoji in določili, ki veljajo za vrednostne papirje, ki jih izdajajo te države članice. Njihova osnova bo usklajena s klavzulami o enotnem ukrepanju, ki so običajne po newyorškem in angleškem pravu.

Vključevale bodo klavzulo o združevanju, ki bo kvalificirani večini imetnikov različnih izdaj obveznic, za katere veljata taka klavzula in zakonodaja ene jurisdikcije, omogočila, da vključijo klavzulo o večinskem ukrepanju, kadar potrebna večina upnikov za prestrukturiranje ne bi bila dosežena samo na podlagi ene izdaje obveznice. Uvedeno bo ustrezno zastopništvo. Za odločitve o najpomembnejših vprašanjih – vprašanjih rezerve (npr. glavni pogoji izplačila, konverzija ali medsebojna izmenjava obveznic) – bo potrebna večja večina kot za odločitve o vprašanjih, ki niso povezana z rezervo. Uporabljale se bodo ustrezne zahteve za sklepčnost. Spremembe, s katerimi bo soglašala ustrezna večina, so zavezujoče za vse imetnike obveznic.

Uporabljala se bo tudi ustrezna klavzula o odvzemu glasovalne pravice, s katero bo zagotovljen pravilni postopek glasovanja. Preučene bodo ustrezne klavzule za preprečitev zavlačevalnih pravnih postopkov.

Klavzule o skupnem ukrepanju bodo uvedene standardizirano, tako da bo pravni učinek v vseh jurisdikcijah v evroobmočju enak in bodo ohranjeni enaki konkurenčni pogoji za vse države članice evroobmočja. Države članice evroobmočja bodo sprejele potrebne ukrepe za uveljavitev klavzul o skupnem ukrepanju.

Države članice evroobmočja bodo zaradi ohranjanja potrebne likvidnosti starih obveznic lahko še naprej krile neporavnani dolg brez klavzul o skupnem ukrepanju pod vnaprej določenimi pogoji tudi po juniju 2013; tako bodo pridobile tudi dovolj časa, da urejeno izdajo nove obveznice za vse referenčne zapadlosti. Natančna pravna ureditev za vključitev klavzul o skupnem ukrepanju v državne vrednostne papirje evroobmočja bo določena na podlagi dela, ki ga bo opravil pododbor Ekonomsko-finančnega odbora za trge državnega dolga EU po ustreznem posvetovanju z udeleženci na trgu in drugimi interesnimi skupinami; to delo naj bi bilo končano do konca leta 2011.

3. Status prednostnega upnika evropskega mehanizma za stabilnost

Evropski mehanizem za stabilnost bo podobno kot MDS nudil finančno pomoč državi članici, če bo njen redni dostop do tržnega financiranja omejen. V skladu s tem so voditelji držav ali vlad izjavili, da bo imel evropski mehanizem za stabilnost podobno kot MDS status prednostnega upnika, pri čemer pa ima status prednostnega upnika MDS še vedno prednost.

To bo začelo učinkovati s 1. julijem 2013 brez poseganja v pogoje in določila iz drugih sporazumov na podlagi evropskega instrumenta za finančno stabilnost in instrumenta za Grčijo.

Prehodna ureditev med evropskim instrumentom za finančno stabilnost in evropskim mehanizmom za stabilnost

Evropski instrument za finančno stabilnost bo, kot je bilo najprej predvideno, deloval tudi po juniju 2013, tako da bo lahko skrbel za neporavnane obveznice. Deloval bo, dokler ne bodo v celoti vrnjena sredstva, ki so bila dana državam članicam, ter plačane njegove obveznosti iz naslova izdanih finančnih instrumentov ter izpolnjene obveznosti vračila izdatkov garantov. Dele obstoječih posojilnih sredstev, ki še niso bili razdeljeni in financirani, bi bilo treba prenesti na evropski mehanizem za stabilnost (npr. obroke, ki jih bo treba izplačati in financirati šele po uveljavitvi evropskega mehanizma za stabilnost). Združena posojila evropskega instrumenta za finančno stabilnost in evropskega mehanizma za stabilnost ne presegajo 500 milijard EUR.

Direktor evropskega instrumenta za finančno stabilnost bo zadolžen za praktično pripravo vzpostavitve evropskega mehanizma za stabilnost, s čimer bo zagotovljen nemoten prehod z EFSF na EMS. O napredku bo redno poročal delovni skupini evroskupine.

Sodelovanje držav članic, ki niso v evroobmočju

Države članice, ki niso v evroobmočju, lahko priložnostno sodelujejo v operacijah finančne pomoči za države članice evroobmočja v okviru EMS. Če bodo države članice, ki niso v evroobmočju, sodelovale v teh dejavnostih, bodo imele predstavnike na ustreznih sestankih svetov evropskega mehanizma za stabilnost, na katerih bodo odločali o dodelitvi in spremljanju pomoči. Pravočasno bodo dobile vse ustrezne informacije in z njimi se bodo ustrezno posvetovali. Države članice evroobmočja bodo podprle enakovrednost položaja upnika evropskega mehanizma za stabilnost in drugih držav članic, ki bodo skupaj z evropskim mehanizmom za stabilnost dajale dvostranska posojila.

Reševanje sporov

Če pride do spora med državo članico evroobmočja in evropskim mehanizmom za stabilnost glede razlage in uporabe pogodbe o ustanovitvi evropskega mehanizma za stabilnost, o tem sporu odloča svet guvernerjev. Če država članica oporeka tej odločitvi, se spor preda Sodišču Evropske unije v skladu s členom 273 PDEU.

Glede odnosa med evropskim mehanizmom za stabilnost in tretjimi stranmi bosta veljavno pravo in jurisdikcija obravnavana v pravnih in pogodbenih dokumentih, ki bodo sprejeti med evropskim mehanizmom za stabilnost in temi tretjimi stranmi.

Priloga

Razdelitveni ključ za prispevke v evropski mehanizem za stabilnost na podlagi ključa ECB

Razdelitveni ključ za prispevke v evropski mehanizem za stabilnost

Država	ISO	Ključ EMS
Avstrija	AT	2.783
Belgija	BE	3.477
Ciper	CY	0.196
Estonija	EE	0.186
Finska	FI	1.797
Francija	FR	20.386
Nemčija	DE	27.146
Grčija	EL	2.817
Irska	IE	1.592
Italija	IT	17.914
Luksemburg	LU	0.250
Malta	MT	0.073
Nizozemska	NL	5.717
Portugalska	PT	2.509
Slovaška	SK	0.824
Slovenija	SI	0.428
Španija	ES	11.904
Skupaj	EA17	100.0

Opombe:

Ključ evropskega mehanizma za stabilnost temelji na kapitalskem ključu ECB.

Za države članice, katerih BDP na prebivalca je manj kot 75 % povprečja EU, bo uvedena začasna korekcija za obdobje 12 let po njihovi pridružitvi evroobmočju.

Ta začasna korekcija bodo tri četrtine razlike med BND in kapitalskimi deleži ECB (kar dejansko pomeni 75-odstotni delež BNP in 25 % kapitalskega deleža ECB): delež EMS = delež po ključu ECB – 0,75* (delež po ključu ECB – delež BND)

Kompenzacija za te države članice se porazdeli med vse druge države v skladu z njihovim deležem po ključu ECB.

BND in BDP na prebivalca leta 2010.

Viri:

ECB, Ameco in izračuni GD ECFIN.

(1) Prevod v vednost. Izvirni jezik pisma je angleščina.

(2) Odločitev, sprejeta z medsebojnim dogovorom, pomeni soglasno odločitev držav članic, ki se udeležijo glasovanja, tj. vzdržani glasovi ne morejo preprečiti sprejetja odločitve.

(3) Skupna posojilna sposobnost med prehodom z EFSF na ESM ne bo presegla tega zneska.

(4) S pridržkom končnega soglasja na politični ravni.

(5) Pri sprejemanju te odločitve država članica, ki je zaradi neizpolnitve obveznosti povzročila izgubo, ki jo je treba kriti, ne glasuje.

(6) Država članica bo s pridružitvijo evroobmočju postala članica EMS z vsemi pravicami in obveznostmi.

(7) Vendar se razume, da bo pri vsakršni udeležbi MDS upoštevan njegov mandat, izhajajoč iz sporazuma o tem skladu, ter veljavne odločitve in politike njegovega izvršnega odbora.

(8) V skladu s prakso MDS se šteje, da je zadolževanje vzdržno, če se pričakuje, da bo lahko posojilojemalec odplačeval dolgove brez nerealno velikih popravkov prihodkov in odhodkov. Na podlagi tega se presodi razpoložljivost sredstev in ustreznost obsega financiranja.

Top

All

Choose the experimental features you want to try