11.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 380/59

—

ob upoštevanju Zelene knjige Komisije z dne 1. julija 2010 o možnostih politike za napredek na področju evropskega pogodbenega prava za potrošnike in podjetja (KOM(2010)0348),

—

ob upoštevanju sklepa Komisije 2010/233/EU z dne 26. aprila 2010 o ustanovitvi strokovne skupine za skupni referenčni okvir na področju evropskega pogodbenega prava (1),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. julija 2001 o evropskem pogodbenem pravu (KOM(2001)0398),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. februarja 2003 z naslovom "Skladnejše evropsko pogodbeno pravo – akcijski načrt" (KOM(2003)0068),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. oktobra 2004 z naslovom "Evropsko pogodbeno pravo in sprememba pravnega reda Skupnosti: pot naprej" (KOM(2004)0651),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 23. septembra 2005 z naslovom "Prvo letno poročilo o napredku v zvezi z evropskim pogodbenim pravom in pregledom pravnega reda Skupnosti"(KOM(2005)0456) in poročila Komisije z dne 25. julija 2007 z naslovom "Drugo poročilo o napredku skupnega referenčnega okvira" (KOM(2007)0447),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. oktobra 2009 o čezmejnem e-trgovanju med podjetji in potrošniki v EU (KOM(2009)0557),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. septembra 2008 o skupnem referenčnem okviru za evropsko pogodbeno pravo (2),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2007 o evropskem pogodbenem pravu (3),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2006 o evropskem pogodbenem pravu (4),

—

ob upoštevanju resolucije z dne 23. marca 2006 o evropskem pogodbenem pravu in spremembi pravnega reda Skupnosti: pot naprej (5),

—

ob upoštevanju svojih resolucij o tej temi z 26. maja 1989 (6), 6. maja 1994 (7), 15. novembra 2001 (8) in 2. septembra 2003 (9),

—

ob upoštevanju člena 48 Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A7-0164/2011),

A.

ker se že veliko let razpravlja o pobudi o evropskem pogodbenem pravu, ki je namenjena reševanju težav na notranjem trgu, ki so jih med drugim ustvarile razlike med pogodbenimi pravi,

B.

ker je po svetovni finančni krizi pomembneje kot kdajkoli, da se zagotovi usklajena ureditev evropskega pogodbenega prava za polno uresničevanje potenciala notranjega trga in s tem prispeva k uresničevanju naših ciljev iz strategije Evropa 2020,

C.

ker enotni trg zaradi številnih dejavnikov, med drugim zato, ker se ne izvaja obstoječa zakonodaja o enotnem trgu, ostaja razdrobljen,

D.

ker je potrebna obsežnejša raziskava, da bi bolje razumeli, zakaj notranji trg ostaja razdrobljen in kako se lotiti teh težav ter kako zagotoviti izvajanje obstoječe zakonodaje,

E.

ker je Komisija v omenjeni zeleni knjigi predstavila številne možnosti za instrument evropskega pogodbenega prava, ki bi lahko pomagal razviti podjetništvo in okrepiti zaupanje javnosti v enotni trg,

F.

ker je strokovna skupina za pomoč Komisiji začela pripravljati predlog za skupni referenčni okvir skupaj z okroglo mizo interesnih skupin,

G.

ker razhajanje pogodbenega prava na nacionalni ravni ni edina ovira za mala in srednja podjetja in potrošnike v zvezi s čezmejno dejavnostjo, temveč se soočajo še z drugimi težavami, kot so jezikovne prepreke, razlike v davčnih sistemih, vprašanje zanesljivosti spletnih trgovcev, omejeni dostop do širokopasovne tehnologije, digitalna pismenost, varnostni problemi, demografska sestava prebivalstva posamičnih držav članic, vprašanje varstva zasebnosti, reševanje reklamacij, pravice intelektualne lastnine itd.,

H.

ker po podatkih raziskave Komisije iz leta 2008 tri četrtine trgovcev prodajajo samo v svoji državi, medtem ko čezmejna prodaja pogosto poteka le v nekaj državah članicah (10),

I.

ker je treba razlikovati med klasičnim čezmejnim poslovanjem in e-trgovino, pri kateri obstajajo posebne težave, poslovni stroški pa so drugačni; ker je tudi za namene prihodnjih ocen učinka potrebno skrbno in natančno opredeliti, kako so sestavljeni poslovni stroški;

J.

ker je jasno, da je uporaba tujega prava (za varstvo potrošnikov) v čezmejnih transakcijah po Uredbi Rim I (11) podjetjem, zlasti malim in srednjim, povzročila znatne poslovne stroške, ki so samo v Združenem kraljestvu bili ocenjeni na 15 000 EUR na podjetje in na državo članico (12),

K.

ker je treba pridobiti več informacij v zvezi s poslovnimi stroški, ki nastanejo zaradi izvrševanja členov 6(2) in 4(1)(a) uredbe Rim I, ob upoštevanju dejstva, da se ta uredba uporablja le od decembra 2009,

L.

ker se ti poslovni stroški dojemajo kot velika ovira za čezmejno trgovino, kar je potrdilo 50 % evropskih trgovcev, vprašanih leta 2011, ki že trgujejo čez mejo, ki so izjavili, da bi uskladitev pravnih sistemov, ki se uporabljajo pri čezmejnih transakcijah v EU, povečala raven njihove čezmejne trgovine, medtem ko jih je 41 % reklo, da se njihova prodaja ne bi povečala; ker je, za primerjavo, 60 % trgovcev, ki ne trgujejo čez mejo, reklo, da se raven njihove čezmejne trgovine v bolj usklajenem regulativnem okolju ne bi povečala, 25 % pa jih je reklo, da bi se (13),

M.

ker so med najbolj očitnimi ovirami v zvezi z enotnim trgom, s katerimi se srečujejo potrošniki ter mala in srednja podjetja, zapletenost pogodbenih razmerij, nepravični pogodbeni pogoji, neustrezne in pomanjkljive informacije ter neučinkoviti in dolgotrajni postopki,

N.

ker je zelo pomembno, da vse pobude EU odgovorijo na dejanske potrebe in pomisleke podjetij in potrošnikov; ker se ta vprašanja nanašajo tudi na pravne/jezikovne težave (določbe o standardnih pogojih za mala podjetja v vseh jezikih EU) in težave pri izvrševanju pogodb čez mejo (avtonomni ukrepi EU na področju procesnega prava);

O.

ker je študija Komisije ocenila, da spletni trg ostaja razdrobljen: ker je raziskava pokazala, da 61 % od 10 964 testnih čezmejnih naročil ni bilo uspešnih in da čezmejno nakupovanje poveča možnosti potrošnika, da bo našel ugodnejšo ponudbo (14) ali izdelke, ki niso na voljo doma prek spleta (15), pri čemer se zdi številka 61 % zelo visoka in upravičuje nadaljnje preučevanje, preverjanje in oceno,

P.

ker postopno usklajevanje ne prispeva k učinkovitemu premagovanju ovir na notranjem trgu, ki izvirajo iz razlik v nacionalnih pogodbenih pravih, mora vsak ukrep na tem področju temeljiti na jasnih dokazih, da bi taka pobuda pomenila dejansko spremembo, ki je ni mogoče doseči drugače, z manj vsiljivimi sredstvi;

Q.

ker bi skupno evropsko pogodbeno pravo koristilo potrošnikom in zlasti prispevalo k večjemu obsegu čezmejne trgovine na notranjem trgu in njeni večji dostopnosti,

R.

ker so pogajanja za direktivo o varstvu potrošnikov (16) pokazala na težave in omejitve usklajevanja na področju prava varstva potrošnikov, ki se uporablja za pogodbe, ne da bi pri tem ogrozili skupno zavezo k visoki ravni varstva potrošnikov v Evropi,

S.

ker morajo vsi ukrepi, sprejeti na področju evropskega pogodbenega prava, upoštevati zavezujoče nacionalne predpise in morajo biti v skladu s pričakovanimi določbami direktive o pravicah potrošnikov, ki bo znatno vplivala na vsebino in raven usklajenosti morebitnega prihodnjega instrumenta na področju evropskega pogodbenega prava; ker bi bilo potrebno v naslednjih mesecih stalno in pazljivo spremljati njeno izvrševanje, da bi se opredelilo področje uporabe izbirnega instrumenta,

T.

ker mora biti končni produkt na področju evropskega pogodbenega prava, preden ga po potrebi spremenita in uradno sprejmeta evropska sozakonodajalca, realističen, izvedljiv, sorazmeren in dobro premišljen,

1.

podpira ukrepe za obravnavanje številnih ovir, s katerimi se soočajo tisti, ki želijo opraviti čezmejne transakcije na notranjem trgu, in meni, da bi lahko bil projekt evropskega pogodbenega prava skupaj z drugimi ukrepi koristen za uresničitev celotnega potenciala notranjega trga, ki prinaša znatne gospodarske in zaposlitvene koristi;

2.

pozdravlja odprto razpravo o zeleni knjigi in si želi, da bi pristojne službe Komisije temeljito analizirale rezultate tega posvetovanja;

3.

poudarja gospodarski pomen malih in srednjih podjetij ter obrtnikov v evropskem gospodarstvu; zato vztraja, da je treba uresničevati načelo "najprej misli na male", ki ga promovira "akt za mala podjetja", in ga obravnavati kot prednostno nalogo v okviru razprave o pobudah EU glede pogodbenega prava;

4.

pozdravlja nedavno objavo izsledkov študije o izvedljivosti, ki jo je opravila skupina strokovnjakov o evropskem pogodbenem pravu, ter zavezanost Komisije k nadaljnjemu posvetovanju o področju uporabe in vsebini izbirnega instrumenta in v zvezi s tem poziva Komisijo, naj nadaljuje resnično odprto in transparentno razpravo z vsemi zainteresiranimi stranmi kot del postopka odločanja o uporabi izsledkov študije o izvedljivosti;

5.

priznava, da je treba na področju pogodbenega prava nadalje napredovati, in med drugimi podpira 4. možnost vzpostavitve izbirnega instrumenta z uredbo po oceni učinka in razjasnitvi pravne podlage meni, da bi lahko izbirni instrument dopolnjevala zbirka orodij, ki bi jo lahko potrdili z medinstitucionalnim sporazumom; poziva k oblikovanju „standardnih evropskih vzorcev pogodb“, ki bodo prevedeni v vse jezike EU, povezani s sistemom alternativnega reševanja sporov ter ki se bodo izvajali prek spleta, kar bo stroškovno bolj učinkovita in preprostejša rešitev za obe pogodbeni strani, pa tudi za Komisijo;

6.

meni, da le uporaba pravne oblike uredbe lahko zagotovi potrebno jasnost in pravno varnost;

7.

poudarja, da bi uredba, ki bi vzpostavila izbirni instrument evropskega pogodbenega prava, zaradi neposrednega učinka izboljšala delovanje notranjega trga, kar bi prineslo koristi podjetjem (znižanje stroškov kot posledica odpravljanja potrebe po kolizijskih pravilih), potrošnikom (pravna varnost, zaupanje, visoka stopnja varstva potrošnikov) in pravosodnim sistemom držav članic (saj ne bi bilo več potrebno proučevati tuje zakonodaje);

8.

pozdravlja dejstvo, da izbrana možnost ustrezno upošteva načelo subsidiarnosti in ne posega v zakonodajno pristojnost držav članic na področju pogodbenega in civilnega prava;

9.

meni, da bi lahko zbirko orodij uvajali v prakso postopoma, da bi začela kot orodje Komisije in bi jo potem, ko bi se institucije dogovorile, spremenili v orodje zakonodajalca Unije; poudarja, da bi zbirka orodij nudila potrebno pravno podlago in temelj za veljavo izbirnega instrumenta in standardnih pogojev ter bi morala temeljiti na oceni nacionalnih zavezujočih predpisov za varstvo potrošnikov znotraj obstoječega pravnega reda za varstvo potrošnikov, pa tudi zunaj njega;

10.

meni, da bi dopolnitev izbirnega instrumenta z zbirko orodij zagotovila jasnejše informacije o tem instrumentu EU, kar bi pogodbenim strankam pomagalo, da bi bolje razumele svoje pravice, in jim omogočilo ozaveščeno izbiro pri sklepanju pogodb na podlagi tega sistema, ter da bo pravni okvir tako bolj razumljiv in manj obremenjujoč;

11.

meni, da bi se morale vse pogodbene strani tako v transakcijah med podjetji kot med podjetji in potrošniki prosto odločiti, ali bodo izbrale izbirni instrument kot alternativo nacionalni ali mednarodni zakonodaji (opt-in), zato poziva Komisijo, naj pojasni, kakšen je načrtovano razmerje med izbirnim instrumentom ter Uredbo Rim I in mednarodnimi konvencijami, vključno s konvencijo Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga; vendar meni, da je potrebna dodatna pozornost, da se zagotovi, da izbirni instrument nudi zaščito potrošnikom in malim podjetjem, saj so šibkejši trgovinski partnerji, ter v izogib vsem zmešnjavam pri izbiri prava; zato poziva Komisijo, naj izbirni instrument dopolni z dodatnimi informacijami, ki bodo v jasnem, natančnem in razumljivem jeziku razložile, katere pravice imajo potrošniki in da jim te ne bodo kratene, tako da bodo potrošniki izbirnemu instrumentu zaupali in da se bodo, ker bodo poznali svoje pravice, zmožni odločiti, ali bodo pogodbo sklenili na tej alternativni osnovi;

12.

meni, da bi lahko izbirni instrument ustvaril evropsko dodano vrednost, zlasti z zagotavljanjem pravne varnosti pod pristojnostjo Sodišča EU, hkrati pa bi bil možnost za premagovanje pravnih in jezikovnih zaprek, saj bi bil izbirni instrument seveda na voljo v vseh jezikih EU; poudarja, da bi za boljše razumevanje, na kakšen način delujejo evropske institucije, morali imeti evropski državljani na voljo vse informacije v zvezi z izbirnim instrumentom, ki bi jih bilo mogoče prevesti z dostopnimi in za uporabo enostavnimi spletnimi prevajalniki, tako da bi želeno informacijo lahko prebrali v lastnem jeziku;

13.

vidi možno praktično prednost prožnega in prostovoljnega instrumenta za sodelovanje ("opt-in"); vendar poziva Komisijo, naj pojasni prednosti tega instrumenta za potrošnike in podjetja ter naj bolje pojasni, katera pogodbena stranka bo lahko izbirala med izbirnim instrumentom in zakonodajo, ki se "običajno" uporablja, ter kako namerava Komisija zmanjšati poslovne stroške; poziva Komisijo, naj v vsak predlog za izbirni instrument vključi mehanizem za redno spremljanje in pregled ob tesnem sodelovanju vseh udeleženih strani, da se zagotovi skladnost izbirnega instrumenta s trenutno veljavnim pravnim redom na področju pogodbenega prava, zlasti z uredbo Rim I, s potrebami trga ter pravnim in gospodarskim razvojem;

14.

meni, da bi lahko zajemal pogodbe med podjetji ter med podjetji in potrošniki; poudarja, da mora izbirni instrument zagotavljati zelo visoko raven varstva potrošnika, da se nadomesti varstvo, ki bi ga potrošniki uživali po svojem nacionalnem pravu; si želi dodatno razlago o tem, kako je to mogoče doseči; zato meni, da bi morala biti raven varstva potrošnikov višja od minimalnega varstva, ki ga zagotavlja pravni red o varstvu potrošnikov, in da bi morali biti zajeti zavezujoči nacionalni predpisi, hkrati pa je treba poiskati zadovoljive rešitve za težave s področja zasebnega mednarodnega prava; meni, da je visoka raven varstva potrošnikov tudi v interesu podjetij, saj bodo lahko uživala koristi izbirnega instrumenta le, če bodo potrošniki iz vseh držav članic zaupali, da z odločitvijo za izbirni instrument ne bodo izgubili varstva;

15.

opozarja, da je treba koristi enotnega evropskega pogodbenega prava na pozitiven način sporočiti državljanom, da bo imelo politično legitimnost in podporo;

16.

ugotavlja, da si je treba prizadevati za različno oblikovanje pogodbenega prava za pogodbe med podjetji in pogodbe med podjetji in potrošniki, zaradi spoštovanja skupnih tradicij nacionalnih pravnih sistemov in s posebno pozornostjo, posvečeno varstvu šibkejše pogodbene stranke, se pravi potrošnikov;

17.

opozarja, da je mogoče bistvene elemente prava varstva potrošnikov, ki veljajo za pogodbe, najti v različnih veljavnih evropskih ureditvah in da bodo pomembni deli pravnega reda o varstvu potrošnikov verjetno združeni v direktivo o varstvu potrošnikov; opozarja, da bi omenjena direktiva predstavljala enotno pravno ureditev, ki bi jo potrošniki in podjetja zlahka prepoznali; zato poudarja, da je treba pred sprejemanjem končnih odločitev počakati na izid pogajanj o direktivi o pravicah potrošnikov;

18.

ob upoštevanju posebne narave različnih pogodb, zlasti med podjetji ter med podjetji in potrošniki, vodilnih nacionalnih in mednarodnih načel pogodbenega prava in temeljnega načela visoke stopnje varstva potrošnikov nadalje meni, da je treba ohraniti sedanjo panožno prakso glede pogodb med podjetji;

19.

meni, da bi lahko izbirno skupno evropsko pogodbeno pravo povečalo učinkovitost notranjega trga, ne da bi vplivalo na nacionalno pogodbeno pravo držav članic;

20.

meni, da bi izbirni instrument moral biti na razpolago prvotno kot opt-in možnost v čezmejnih situacijah in da so potrebna jamstva, da bodo države članice lahko preprečile zlorabo izbirnega instrumenta v nepravih čezmejnih situacijah; nadalje meni, da je treba posebej analizirati učinke možnosti sodelovanja (opt-in) na domačem trgu na nacionalno pogodbeno pravo;

21.

ugotavlja, da pogodbe v e-trgovini ali za prodajo na daljavo tvorijo pomemben delež čezmejnih transakcij; sicer meni, da izbirni instrument ne bi smel biti omejen na tovrstne transakcije, vendar bi lahko bila koristna uvedba drugih omejitev pri uporabi izbirnega instrumenta, zlasti dokler se ne zberejo zadostne izkušnje v zvezi z njegovo uporabo;

22.

poudarja, da je posebno pomembno olajšati e-trgovino v EU, ki ni dovolj razvita, in da je treba oceniti, ali bi razlike med nacionalnimi sistemi pogodbenega prava lahko pomenile oviro za razvoj tega sektorja, ki ga podjetja in potrošniki pravilno obravnavajo kot potencialno gonilo razvoja v prihodnosti;

23.

meni, da je lahko področje uporabe zbirke orodij dokaj široko, medtem ko bi moral biti izbirni instrument omejen na bistvena vprašanja pogodbenega prava; meni, da mora zbirka orodij ostati skladna z izbirnim instrumentom in mora vsebovati pojme iz različnih pravnih tradicij v EU, vključno s predpisi, ki med drugim izhajajo iz strokovnega osnutka skupnega referenčnega okvira (17) ter iz "Principes contractuels communs" in "Terminologie contractuelle commune" (18); in da bi morala njena priporočila glede potrošniškega pogodbenega prava temeljiti na resnično visoki zaščiti;

24.

poziva Komisijo in strokovno skupino, naj pojasnita, kaj je treba razumeti pod izrazom "bistvena vprašanja pogodbenega prava";

25.

meni, da je koristno, da izbirni instrument vsebuje posebne določbe za najpogostejše oblike pogodb, zlasti za prodajo blaga in opravljanje storitev; ponovno poziva k vključitvi zavarovalnih pogodb v področje uporabe izbirnega instrumenta, saj meni, da bi lahko bil tak instrument še zlasti uporaben za majhne zavarovalne pogodbe; poudarja, da je na področju zavarovalnega pogodbenega prava predhodno delo že opravljeno z Načeli evropskega zavarovalnega pogodbenega prava, ki bi jih bilo treba vključiti v sklop evropskega pogodbenega prava ter jih pregledati in nadalje uresničevati; vendar poziva k previdnosti pri vključevanju na tej točki finančnih instrumentov v kakršen koli predlagani instrument pogodbenega prava ter poziva Komisijo, naj oblikuje predano znotrajsektorsko strokovno skupino za vsako prihodnje pripravljalno delo o finančnih storitvah, da bi zagotovili, da bodo vsi bodoči finančni instrumenti upoštevali možne posebne značilnosti sektorja finančnih storitev ter vse povezane pobude, ki jih vodijo drugi deli Komisije, ter naj že na zgodnji stopnji vključi Evropski parlament;

26.

poudarja, da so bila postavljena nekatera posebna vprašanja, pri katerih bi lahko bil izbirni instrument koristen, kot so digitalne pravice in upravičeno lastništvo; meni, da bi lahko po drugi strani izključili nekatere vrste zapletenih pogodb javnega prava; poziva strokovno skupino, naj prouči možnost vključitve pogodb s področja avtorskih pravic, z namenom izboljšati položaj avtorjev, ki so v pogodbenem razmerju pogosto šibkejša stranka;

27.

je prepričan, da mora biti izbirni instrument skladen z veljavnim pravnim redom na področju pogodbenega prava;

28.

opozarja, da ostaja v zvezi z evropskim pogodbenim pravom še vedno veliko odprtih vprašanj in nerešenih težav; poziva Komisijo, naj upošteva sodno prakso, mednarodne konvencije o prodaji blaga, kot je konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, ter vpliv na direktivo o pravicah potrošnikov; poudarja pomen uskladitve pogodbenega prava znotraj EU, pri čemer je treba upoštevati ustrezne nacionalne predpise, ki zagotavljajo visoko raven zaščite pri pogodbah med podjetji in potrošniki;

29.

meni, da bi moralo biti potrošnikom ter malim in srednjim podjetjem zagotovljeno, da bodo imeli dejanske koristi od izbirnega instrumenta, ki bi moral biti sestavljen na enostaven, jasen in uravnotežen način, da bo njegova uporaba enostavna in privlačna za vse strani;

30.

meni, da mora izbirni instrument zagotavljati enotno pravo, da pa bo treba zagotoviti standardna določila in pogoje trgovanja v preprosti in razumljivi obliki, ki bodo zlahka dostopna podjetjem, zlasti malim in srednjim, ter neko obliko podpore, kar bi zagotovilo zaupanje potrošnika; ugotavlja, da bi standardni pogodbeni pogoji, ki bi temeljili na izbirnem instrumentu, nudili večje pravno varstvo kot standardni pogoji EU, ki bi temeljili na nacionalnih zakonodajah, kar bi povečalo možnosti za različne nacionalne razlage;

31.

opozarja, da ostaja prednostna naloga dodatno delo na čezmejnem alternativnem reševanju sporov, ki je hitro in stroškovno učinkovito zlasti za mala in srednja podjetja in potrošnike, vendar poudarja, da bo alternativno reševanje sporov še dodatno olajšano, če strani uporabijo eno pravo, ki ga zagotavlja izbirni instrument; poziva Komisijo, naj preuči sinergije, preden vloži predlog; ugotavlja, da je delovna skupina UNCITRAL za spletno reševanje sporov tudi pokazala zanimanje za izbirni instrument kot sredstvo za poenostavitev spletnega reševanja sporov (19), zato priporoča, naj Komisija spremlja razvoj dogodkov v ostalih mednarodnih organih;

32.

predlaga, da bi se izboljšanje delovanja in učinkovitosti čezmejnega sistema pravnih sredstev lahko spodbudilo z neposredno povezavo med izbirnim instrumentom, evropskim postopkom plačilnega naloga in evropskim postopkom v sporih majhne vrednosti; meni, da je treba uvesti elektronsko pismo pred tožbo, da se podjetjem pomaga zaščititi njihove pravice, zlasti na področju intelektualne lastnine in evropskega postopka v sporih majhne vrednosti;

33.

je seznanjen z zaskrbljenostjo potrošnikov, ki le redko menijo, da imajo možnost izbire pogodbenih pogojev in se soočajo z razmerami, ko jih lahko zgolj sprejmejo ali zavrnejo; je trdno prepričan, da bo dopolnitev izbirnega instrumenta z zbirko orodij in standardnih pogojev, ki bo prevedena v vse jezike, spodbudila nove vstope na trge po vsej Evropski uniji, kar bo okrepilo konkurenco ter razširilo celotno izbiro, ki je na voljo potrošnikom;

34.

poudarja, da mora biti, čeprav je končni test učinkovitosti vsakega končnega instrumenta sam notranji trg, kljub temu vnaprej zagotovljeno, da prinaša pobuda potrošnikom dodano vrednost in da ne bo zapletla čezmejnih transakcij niti za potrošnike niti za podjetja; poudarja, da je potrebno vključiti določbe o zagotavljanju ustreznih informacij o obstoju in delovanju za vse morebitne interesente in udeležence (vključno z nacionalnimi sodišči);

35.

ugotavlja, da v zvezi s ciljem evropskega pogodbenega prava ne gre spregledati pomena evropske pristojnosti na področju civilnih zadev;

36.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami izvede preverjanje in preizkuse kakovosti, da se ugotovi, ali so instrumenti, predlagani v okviru evropskega pogodbenega prava, uporabnikom prijazni, ali vključujejo vse pomisleke državljanov, ali zagotavljajo dodano vrednost v procesu za potrošnike in podjetja ter ali krepijo enotni trg in pospešujejo čezmejno trgovino;

37.

poudarja, da je bistvenega pomena, da se po vsej Uniji vključijo zainteresirane strani iz različnih dejavnosti, vključno s pravnega področja, ter poziva Komisijo, naj izvede obsežno in pregledno posvetovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi, preden bo sprejela odločitev na podlagi rezultatov strokovne skupine;

38.

ceni, da strokovnjaki in zainteresirane strani že prihajajo iz različnih območij in sektorjev; meni, da bo postal prispevek zainteresiranih strani še pomembnejši, ko bo faza posvetovanja minila in če se bo začel sam zakonodajni postopek, ki bi moral biti kar najbolj vključujoč in pregleden;

39.

v skladu z načeli boljše priprave zakonodaje opozarja na potrebo po obsežni in široki oceni učinka, analizi različnih političnih možnosti, vključno z možnostjo, da Unija ne ukrepa, in osredotočenje na praktična vprašanja, kot so možne posledice za mala in srednja podjetja ter potrošnike, možen učinek na nelojalno konkurenco na notranjem trgu in ugotavljanje učinka vsake od teh rešitev na pravni red Skupnosti in na nacionalne pravne sisteme;

40.

meni, da bi bila za zbliževanje in vzpostavljanje enakih konkurenčnih pogojev pred dokončno pripravo take ocene učinka uskladitev prakse na področju pogodbenega prava na ravni EU sicer učinkovito sredstvo, vendar je treba zaradi izzivov, ki jih prinaša usklajevanje nacionalnih pravnih sistemov za države članice, pa tudi za regije z zakonodajnimi pristojnostmi na tem področju, izbirni instrument upoštevati kot laže izvedljivo rešitev, če prinaša dodatno vrednost tako za potrošnike kot podjetja;

41.

vztraja, da je treba glede vsakršnega prihodnjega predloga izbirnega instrumenta, ki ga predloži Komisija, opraviti posvetovanja s Parlamentom in da mora le-ta biti vključen v redni zakonodajni postopek, ter naj se vsak predlagani izbirni instrument pregleduje in spreminja v skladu s tem postopkom;

42.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.