15.1.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 12/48

Poročevalec:

Andrzej ADAMCZYK

1.1

EESO mora dejavno spodbujati politično, socialno in gospodarsko konsolidacijo Ukrajine, vključno z miroljubno rešitvijo sedanjega konflikta v regijah Doneck in Lugansk. Z dejavnostmi EESO v Ukrajini se bo spodbujal proces demokratizacije, ozemeljska celovitost ter socialni in civilni dialog vseh akterjev z javno legitimnostjo in reprezentativnostjo.

1.2

EESO namerava povabiti k sodelovanju širok spekter ukrajinske civilne družbe, pri tem pa želi vključiti tudi tiste, ki ostajajo zadržani ali sovražni do nedavne politične tranzicije in zbliževanja z EU.

1.3

Priporoča se tudi nadaljnji razvoj dvostranskega sodelovanja med partnerskimi organizacijami v EU in Ukrajini, pri tem pa je posebno pozornost treba nameniti gradnji zmogljivosti, najboljšim praksam ter krepitvi socialnega in civilnega dialoga.

1.4

V skladu z določbami pridružitvenega sporazuma mora EESO prispevati k vzpostavitvi skupne platforme za civilno družbo, v kateri bodo člani EESO in predstavniki ukrajinske civilne družbe. V skladu s sporazumom o poglobljenem in razširjenem prostotrgovinskem območju (DCFTA) bo za izpolnitev zahtev o mehanizmu za spremljanje civilne družbe ustanovljen podoben organ. Oba organa morata čim tesneje sodelovati.

1.5

EESO bo gojil dejavnosti obveščanja o posledicah ukrajinskega izvajanja pridružitvenega sporazuma ter o evropskem povezovanju, institucijah in pravnem redu.

1.6

Vizumske obveznosti za ukrajinske državljane je treba odpraviti takoj, ko bo to tehnično mogoče, in tako spodbuditi stike med ljudmi, kar je tudi ukrep za graditev zaupanja.

1.7

Evropsko perspektivo Ukrajine je treba formalno vključiti v agendo EU.

2.1

Dramatični dogodki, ki so v preteklih mesecih pretresli Ukrajino, so se začeli z javnim odzivom na odločitev vlade o prekinitvi dogovora o podpisu pridružitvenega sporazuma v okviru vzhodnega partnerstva.

2.2

Poleg sklepanja dvostranskih pridružitvenih sporazumov, ki bodo nadomestili sporazume o partnerstvu in sodelovanju, je namen dvostranskega dela vzhodnega partnerstva tudi olajšanje brezvizumskih režimov ter razvoj sektorskega sodelovanja, vključno z možnostjo za partnerske države, da se pridružijo programom in agencijam EU. Ta del vključuje tudi program celovitega vzpostavljanja institucij, ki je namenjen krepitvi upravnih zmogljivosti partnerskih držav za izvajanje reform in določb pridružitvenih sporazumov. Večstranska razsežnost vzhodnega partnerstva temelji na štirih večstranskih platformah (demokracija, dobro upravljanje in stabilnost; gospodarsko povezovanje in zbliževanje s politikami EU; energetska varnost; medčloveški stiki), katerih cilj je spodbujanje sodelovanja med EU in partnerskimi državami ter med partnerskimi državami samimi.

2.3

Ena od prednostnih nalog vzhodnega partnerstva je tako v partnerskih državah kot v EU v njegovo izvajanje vključiti organizirano civilno družbo. V ta namen je bil v sodelovanju z EESO novembra 2009 vzpostavljen forum civilne družbe vzhodnega partnerstva.

2.4

Vendar je politika vzhodnega partnerstva zaradi nepričakovanih sprememb pri smeri, ki jo zasledujejo nekatere države, in dramatičnih dogodkov v Ukrajini, danes na razpotju. Težave, s katerimi se vzhodno partnerstvo zadnje leto srečuje v državah, ki so doslej najbolj napredovale v smeri podpisa pridružitvenih sporazumov, so posledica manevrov Rusije, ki skuša preprečiti tesnejše vezi med partnerskimi državami in EU.

2.4.1

Kljub koncu pogajanj z Armenijo o pridružitvenem sporazumu, vključno s poglobljenim in celovitim sporazumom o območju proste trgovine (DCFTA), teh dokumentov ni bilo mogoče parafirati, saj je Armenija septembra 2013 napovedala, da se namerava pridružiti evrazijski carinski uniji, ki jo je uvedla Rusija.

2.4.2

Kljub ruskemu pritisku in izgubi dveh provinc (Abhazije in Južne Osetije), ki sta trenutno pod ruskim nadzorom, Gruzija ostaja zavezana evropski poti, poleg tega pa je novembra 2013 v Vilni parafirala pridružitveni sporazum, vključno s sporazumom DCFTA, ter ga zatem podpisala junija 2014.

2.4.3

Moldavija, ki je prav tako podpisala sporazum, ki je bil parafiran v Vilni, je tudi deležna pritiskov Rusije, ki je svoje vojaške sile namestila v Pridnestrju in zdaj nadzoruje regijo. Poleg tega je bil ob ruski podpori organiziran nezakonit referendum v drugi moldavski avtonomni pokrajini, Gagavziji, z rezultatom v prid pridružitve evrazijski carinski uniji.

2.4.4

Članstvo v STO je predpogoj za začetek pogajanj o DCFTA, zato Azerbajdžan in Belorusija, ki nista članici STO, ne moreta začeti pogajanj. Poleg tega zaradi resnega demokratičnega primanjkljaja v Belorusiji dvostranska politika EU v zvezi s to državo ostaja na ravni kritičnega dialoga.

2.4.5

Ukrajina je takoj za Rusijo največja in najpomembnejša postsovjetska država, ki je zaradi prehoda na proevropsko pot izgubila nadzor nad Krimom in Sevastopolom, ki si ju je priključila Rusija, prav tako pa je utrpela še druga dejanja ruske sabotaže in rušenja oblasti. Ravnanje Rusije je še posebej dramatičen primer zunanjega vmešavanja, ki poleg ogrožanja ukrajinske ozemeljske celovitosti in suverenosti izjemno uničujoče vpliva na civilno družbo in njene organizacije. Ta dejanja ne pomenijo le očitne kršitve mednarodnega prava, marveč so tudi v nasprotju z načeloma, ki sta temelj miroljubnih odnosov med neodvisnima državama, in sicer, da se meje ne smejo spreminjati s silo in da narodi lahko suvereno, brez zunanjega vmešavanja, odločajo o svoji prihodnosti.

3.1

Oranžna revolucija leta 2004 je – vsaj za določeno obdobje – prispevala k procesu demokratizacije v širokem obsegu in vzpostavljanju pravne države v Ukrajini ter k medijski svobodi, ki vse doslej ostaja nedotaknjena. V istem času so se okrepile vezi z EU.

3.1.1

Leta 2005 je bil v skladu s sporazumom o partnerstvu in sodelovanju med EU in Ukrajino iz leta 1998 sprejet akcijski načrt EU in Ukrajine. Leta 2007 so se začela pogajanja o pridružitvenem sporazumu. Sprejetje politike vzhodnega partnerstva maja 2009 je temu sodelovanju dalo nov zagon.

3.1.2

Zaradi tesnejših vezi in vzpostavitve pravega sodelovanja na mnogih področjih ter splošnega navdušenja po oranžni revoluciji je v znatnem deležu prebivalstva in številnih organizacijah civilne družbe prevladovalo prepričanje, da je perspektiva članstva v EU za Ukrajino nekaj samoumevnega, gotovega ter da je članstvo le še stvar časa ter hitrosti preobrazbe in prilagajanja evropskim standardom.

3.1.3

Vzhodno partnerstvo Ukrajini ni prineslo pričakovane dolgoročne perspektive pristopa k EU, kar je povzročilo razočaranje in nezadovoljstvo med podporniki evropske usmeritve, ki se je zaradi postopnega opuščanja demokratičnih pridobitev oranžne revolucije, poslabševanja gospodarskega položaja ter rastočih socialnih problemov le še povečevalo.

3.1.4

Javno nezadovoljstvo, ki se je v organizacijah civilne družbe prelevilo v apatijo, je naraščalo s poglabljajočim se sporom med voditeljema oranžne revolucije, predsednikom Viktorjem Juščenkom in predsednico vlade Julijo Timošenko. Občasno je ta spor zaradi neizvedljivih določb ukrajinske ustave hromil odločanje. Preplet svetovne gospodarske krize in neučinkovitih politik predsednika Janukoviča (izvoljenega leta 2010) je položaj le še poslabšal.

3.2

EESO se že dolgo zavzema za aktivno politiko sodelovanja z Ukrajino. Vendar so s slabšanjem političnega in socialnega ozračja ter razočaranjem partnerskih organizacij zaradi odsotnosti obetov po pristopu odnosi v letih 2011 in 2012 do neke mere zastali, ukrajinski partnerji so prenehali z dejavnostmi in niso izkazovali zanimanja za ohranitev stikov.

3.3

Po parafiranju pridružitvenega sporazuma decembra 2012 ter intenzivnih prizadevanjih in opravljenih pogajanjih za podpis sporazuma na vrhu vzhodnega partnerstva v Vilni novembra 2013 se je obnovilo zanimanje za sodelovanje med našimi ukrajinskimi partnerji, ponovno pa so zaživele dejavne vezi z EESO.

3.4

So pa ti obnovljeni stiki pokazali, da so socialni partnerji, tako delodajalci kot sindikati, razdeljeni glede podpisa pridružitvenega sporazuma. Vendar je zelo širok razpon nevladnih organizacij in predstavnikov drugih zainteresiranih strani oblikoval razmeroma enotno proevropsko stališče.

3.5

Ne glede na stališče, ki so ga zavzeli, in na pričakovani izid pogajanj za podpis pridružitvenega sporazuma je organizacije civilne družbe in tudi predstavnike oblasti presenetilo, da sta ukrajinska vlada in predsednikova uprava prekinila pogovore in ustavila priprave na podpis sporazuma.

3.6

Nepričakovana prekinitev pogovorov brez očitnega razloga nekaj dni pred vrhom v Vilni, pa tudi presenetljiv predlog ukrajinske vlade o nadaljnjih pogajanjih z EU, pri katerih bi sodelovala Rusija, sta vodila v hitro mobilizacijo ukrajinske civilne družbe, ki je izrazila jasno podporo evropski poti Ukrajine.

3.7

„Euromaidan“ je bil verjetno največji, pa tudi najdaljši izkaz podpore evropski integraciji, ki je bil kdaj izražen s takšno prepričanostjo. Kasneje so se protestnikom pridružile tudi sile, ki so se politično zavzemale za spremembo režima, ki se je odzval z nasilnim zatrtjem demonstracij, kar je prineslo tudi človeške žrtve. Demonstracije so privedle do političnih sprememb, ki so služile kot izgovor za povzročitev nadaljnjih dramatičnih in tragičnih dogodkov.

3.8

Po uspešnih predsedniških volitvah se zdi jasno, da vzpostavljanje tesnih vezi z EU postaja ena prednostnih nalog nove vlade. To spremembo usmeritve je treba jemati kot izjemen uspeh Euromaidana in ukrajinske civilne družbe. Treba je še videti, ali se bo splošni položaj na celotnem ozemlju Ukrajine umiril in ali bodo organizacije civilne družbe izkoristile to politično preobrazbo.

3.9

Odnos in stališče civilne družbe v vzhodni Ukrajini do političnih sprememb bosta ostala nejasna, dokler bodo oboroženi trgovci in gverilske skupine delovale v regiji ter bo ogrožena svoboda izražanja. Vendar je treba dodati, da je bil vzhod močno zastopan na Euromaidanu.

4.1

Pridružitveni sporazum med EU in Ukrajino je sporazum nove generacije, oblikovan v korist držav, ki sodelujejo v okviru vzhodnega partnerstva, in predvideva razvoj sodelovanja z zavezujočimi določbami na skoraj vseh področjih. Pridružitveni sporazum opredeljuje reformni načrt za Ukrajino, ki temelji na celoviti uskladitvi njene zakonodaje s standardi EU.

4.2

Poleg DCFTA, ki je trgovinski sporazum z velikim učinkom na standarde in predpise, glavna področja sodelovanja zajemajo: pravosodje, pravno državo, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, zunanjo politiko in varnost, reformo javne uprave, zaposlovanje, socialno politiko in enake možnosti, varstvo potrošnikov, industrijsko politiko in podjetništvo, energijo, promet in okolje. Izvajanje pridružitvenega sporazuma in DCFTA pomeni, da bo Ukrajina morala uskladiti svojo nacionalno zakonodajo z okoli 85 odstotki pravnega reda EU na področju trgovine in gospodarstva.

4.3

Pridružitveni sporazum je bil podpisan 27. junija 2014, zatem pa sta ga 16. septembra ratificirala Evropski parlament in ukrajinska vrhovna rada, kar še pred ratifikacijo v vseh 28 državah članicah EU omogoča njegovo začasno izvajanje. Izvajanje dela sporazuma, ki se nanaša na DCFTA, pa bo odloženo na konec prihodnjega leta. Kljub temu bo EU še naprej uporabljala blažje predpise za blago iz Ukrajine.

4.3.1

K izvajanju sporazuma sodi vzpostavitev skupne platforme za civilno družbo kot foruma za izmenjavo stališč, v kateri bodo člani EESO in predstavniki ukrajinske organizirane civilne družbe. Glede na širok spekter vprašanj, ki jih zajema pridružitveni sporazum, bi morala platforma čim bolj predstavljati celotno civilno družbo in torej tudi vključevati predstavnike socialnih partnerjev in raznih dejavnosti.

4.3.2

Poleg tega, da je platforma forum za izmenjavo informacij in razpravo, je njen glavni cilj spremljanje izvajanja pridružitvenega sporazuma ter predstavitev stališč in predlogov organizirane civilne družbe.

4.3.3

Platforma civilne družbe bo sama sprejela svoj poslovnik. Trenutno med predstavniki EESO in ukrajinsko stranjo potekajo pogovori o postopku za ustanovitev tega organa in njegovi sestavi. Predvideno je sprejetje naslednjih temeljnih načel:

4.3.4

DCFTA določa tudi uvedbo mehanizma spremljanja civilne družbe v enem letu po začetku veljavnosti. Organ, ustanovljen za ta namen, bi moral čim tesneje sodelovati s platformo za civilno družbo.

5.1

EESO mora dejavno spodbujati politično, socialno in gospodarsko konsolidacijo Ukrajine, vključno z miroljubno rešitvijo sedanjega konflikta v regijah Doneck in Lugansk. Ko se bo položaj v Ukrajini umiril ter bo odpravljena grožnja zunanjega posega in spora, ki ga netijo oborožene milice, bo položaj organizirane civilne družbe tako v posameznih organizacijah kot tudi glede ukrajinskih evropskih prizadevanj postal jasnejši.

5.1.1

Ukrajina trenutno prestaja globoko politično preobrazbo s spremembo ustave vred, ki se lahko izkaže za globljo, kot so bile spremembe po oranžni revoluciji. To lahko vodi v prestrukturiranje ter spremembo statusa ukrajinskih institucij in praks glede socialnega dialoga ter dialoga med oblastmi in civilno družbo. Takšen proces morajo olajšati spremembe ukrajinske zakonodaje, ki bodo vodile v bolj vključujoče institucije socialnega in civilnega dialoga za pristne in neodvisne organizacije. EESO bo še naprej spremljal razvoj in stališča do teh sprememb, ki jih bodo sprejele naše partnerske organizacije.

5.1.2

Tako pred začetkom „euromaidana“ kot med demonstracijami sta bili pristnost in neodvisnost nekaterih naših partnerskih organizacij postavljeni pod vprašaj. Zato se je začel proces sprememb načina delovanja nekaterih organizacij, ki utegne – če ne bo ostalo zgolj pri površinskem pristopu – obnoviti zaupanje javnosti v te organizacije. Javnost in nevladne organizacije zlasti nekatere sindikate in organizacije delodajalcev jemljejo kot del oblastnega razreda, zato so jim odrekli pravico, da bi bili del civilne družbe.

5.1.3

EESO je pripravljen okrepiti dvostranske stike s partnerskimi organizacijami v Ukrajini in Rusiji ter tako prispevati k boljšemu razumevanju med civilnima družbama ter k iskanju poti v smeri normalizacije odnosov med državama.

5.2

Dejavnosti EESO v Ukrajini bodo temeljile na načelu podpore procesu demokratizacije v državi, ozemeljski celovitosti, civilnemu in socialnemu dialogu med vsemi zainteresiranimi stranmi, ki uživajo javno legitimnost in zastopanost. EESO bo dal prednost odnosom s svojimi naravnimi partnerji, organizacijami ukrajinske civilne družbe.

5.3

EESO namerava povabiti k sodelovanju čim širšo paleto ukrajinske civilne družbe, pri tem pa želi zajeti tudi tiste, ki ostajajo zadržani ali sovražni do nedavne politične tranzicije in zbliževanja z EU, ter pri tem zagotoviti, da nobena pomembna in predstavniška organizacija ne bo spregledana. Nacionalna platforma foruma civilne družbe vzhodnega partnerstva ter nacionalni tristranski socialni in ekonomski svet bo pomagal pri izbiri partnerskih organizacij.

5.4

Priporoča se tudi nadaljnji razvoj dvostranskega sodelovanja med partnerskimi organizacijami v EU in Ukrajini, pri tem pa je posebno pozornost treba nameniti gradnji zmogljivosti, najboljšim praksam ter krepitvi socialnega in civilnega dialoga. Čezmejni instrumenti sodijo med instrumente, ki jih je mogoče uporabiti v ta namen.

5.5

Poleg institucionalnih dejavnosti na podlagi pridružitvenega sporazuma in dolgoročno DCFTA bo EESO vključen v širše dejavnosti obveščanja o posledicah izvajanja sporazumov za Ukrajino, evropskem povezovanju, načinu delovanja evropskih institucij in pravnem redu Unije.

5.6

Glede na odsotnost zanesljivih informacij ali kar na napačne informacije, ki se zaradi pomanjkanja znanja o EU ali intenzivne ruske propagande včasih razširjajo v medijih, je treba načrtovati redno sodelovanje z novinarji in medijskimi združenji.

5.7

Sodelovanje s partnerskimi organizacijami v Ukrajini glede olajševanja dostopa do zanesljivih informacij ter zagotavljanja takšnih informacij za vse skupine civilne družbe utegne postati ključnega pomena za evropska prizadevanja Ukrajine. Izkušnje kažejo, da se pri podpisu, ratifikaciji in izvajanju pridružitvenega sporazuma utegnejo pojaviti težave in da mnogi notranji in zunanji dejavniki lahko zaobrnejo proevropsko naravnanost organizacij civilne družbe, če ne bo doseženo splošno soglasje, v katerega bodo vključene vse družbene skupine.

5.8

Znaten delež ukrajinskega prebivalstva ni nikoli potoval zunaj meja države in tisti, ki odidejo v tujino, se največkrat podajo v Rusijo. Eden od razlogov za to veliko škodo za ukrajinsko družbo je stalna zahteva po vizumu za vstop v države EU. Uvedba poenostavljenega vizumskega postopka je vsekakor pomembna, vendar obveznost pridobitve vizuma pred potovanjem v EU ne vzbuja zaupanja in močno otežuje navezovanje stikov med ljudmi.

5.9

Evroskepticizem in pomanjkanje navdušenja nekaterih delov ukrajinske družbe za tesnejše vezi z EU sta posledica odsotnosti obetov po pristopu. Danes se vprašanje začetka pristopnih pogajanj ne zastavlja, a to, da se vprašanje nikakor pojavi na dnevnem redu EU, pomeni, da reforme, ki temeljijo na pridružitvenem sporazumu, del družbe ocenjuje kot drago kaprico, ki Ukrajino vodi v slepo ulico. To še zlasti velja za javno razumevanje EU kot grožnje socialnim in ekonomskim interesom v vzhodni Ukrajini.