10.3.2017   

SL

Uradni list Evropske unije

C 75/40

Samostojna poročevalka:

Elżbieta SZADZIŃSKA

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor pozdravlja letni program dela Unije za evropsko standardizacijo za leto 2017, ki je del obsežnega svežnja za standardizacijo.

1.2

Letni program Komisije nadaljuje in dopolnjuje ukrepe, ki so predvideni v programu dela za leto 2016 in o katerih je EESO v mnenjih že izrazil svoje stališče (1).

1.3

To ni prvič, da Odbor opozarja na pomen standardov za krepitev konkurenčnosti enotnega trga, razvoj inovativnih proizvodov in storitev ter izboljšanje njihove kakovosti in varnosti, kar koristi potrošnikom, delavcem, podjetjem in okolju.

1.4

Odbor kot predstavnik organizirane civilne družbe podpira takšen sistem standardizacije, ki ustreza potrebam družbe in gospodarstva.

1.5

Odbor znova opominja, da je zagotovitev pluralizma v evropskem sistemu z vključevanjem organizacij, naštetih v Prilogi III Uredbe (EU) št. 1025/2012, jamstvo za večjo preglednost in boljši dostop do tega sistema. Sodelovanje predstavnikov civilne družbe ne bi smelo biti omejeno zgolj na raven Unije, temveč je treba tem zainteresiranim stranem omogočiti tudi sodelovanje v nacionalnih standardizacijskih sistemih.

1.6

Standardi se razvijajo v podporo zakonodaji in politikam EU (standardi, povezani z novim zakonodajnim pristopom, energetsko unijo ipd.). Poleg tega so standardi na področju IKT in storitev zaradi razvoja digitalizacije v industriji, dobavnih verigah in storitvenem sektorju ključnega pomena za poslovne dejavnosti v različnih gospodarskih panogah. Komisija je ukrepe na teh dveh področjih označila za prednostne, kar podpira tudi Odbor.

1.7

Hkrati Odbor opozarja, da je treba spodbujati konkurenčnost MSP tako, da se jih vključi v razvoj in izvajanje standardov, pa tudi z ustreznimi izobraževalnimi dejavnostmi za ozaveščanje o koristih, ki jih prinaša standardizacija.

1.8

Pogajanja o sporazumu TTIP, ki jih trenutno vodi Komisija, in tudi že zaključena pogajanja o sporazumu CETA so pokazala, da je standardizacija zaradi različnih sistemov glavna tema pogovorov. Zato je treba po mnenju Odbora zainteresirane strani seznaniti z razlikami med sistemi standardizacije pogajalskih strani ter jih opozoriti na morebitna s tem povezana tveganja in koristi.

1.9

Odbor podpira predlog za navezavo medinstitucionalnega dialoga o standardizaciji, kar je navedel že v prejšnjem mnenju (2).

1.10

Ravno tako je treba podpreti predlog Komisije, da se raziščejo učinki standardov na gospodarstvo in družbo.

2.1

Komisija je v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 v sporočilu predstavila letni program dela Unije za leto 2017 na področju evropske standardizacije.

2.2

Letni program je del obsežnega svežnja, ki vključuje sporočilo Komisije z naslovom Evropski standardi za 21. stoletje, delovni dokument služb Komisije o standardizaciji storitev in sporočilo o poročilu iz člena 24 o izvajanju Uredbe.

2.3

Program dela na področju standardizacije za leto 2017 dopolnjuje ukrepe iz programa za leto 2016, od katerih se večina še izvaja.

2.4

Med strateške prednostne naloge za evropsko standardizacijo za leto 2017 sodijo:

2.5

Da bi okrepila podlago za letni cikel upravljanja politike Unije na področju standardizacije, bo Komisija poleg tega:

3.1

Odbor pozdravlja aktualni letni program dela na področju standardizacije, saj – kot je že večkrat poudaril – uporaba standardov v proizvodnji in v storitvenem sektorju prispeva k povečanju konkurenčnosti na enotnem trgu.

3.2

Odbor pozitivno ocenjuje odločitev Komisije, da nadaljuje ukrepe, opredeljene v programu iz prejšnjega leta, saj to zagotavlja kontinuiteto in izvajanje prednostnih nalog strategije za enotni trg.

3.2.1

Prednostne naloge, ki se že izvajajo, so v letnem programu dela 2017 opredeljene natančneje in dopolnjene. Cilj je prilagoditi evropski sistem standardizacije mednarodnim razmeram, ki se stalno spreminjajo, in izzivom na globalnem trgu.

4.1

V času, ko se informacijske tehnologije zelo hitro razvijajo, je nujno pripraviti ustrezne standarde, ki zagotavljajo interoperabilnost in varnost v kibernetskem prostoru.

4.1.1

Na področjih, kot so e-zdravje, pametna energija, pametna mesta, napredna tehnologija, pametne tovarne ter povezana in avtomatizirana vozila, se uporabljajo tehnologije, kot so komunikacije 5G, računalništvo v oblaku, internet stvari (Internet of Things – IoT) in tehnologije obsežnih podatkov, ki zahtevajo upoštevanje standardov kibernetske varnosti, upravljanje tveganj in revizijske smernice za nadzorne organe in regulatorje.

4.1.2

Kar zadeva raven varnosti, je treba varstvo podatkov in dostop do interneta stvari še izboljšati. Standardizacija na tem področju je lahko pogoj za interoperabilnost interneta stvari in potrošnikom lahko zagotavlja varnost na spletu, varstvo podatkov ter dostop.

4.2

Odbor pozdravlja odločitev Komisije, da evropske organizacije za standardizacijo zaprosi za pregled že obstoječih standardov, še preden jih zadolži za pripravo novih standardov na področju storitev.

4.2.1

Odbor hkrati ugotavlja, da bi bilo z vidika prihodnjega dela dobro zainteresirane strani seznaniti, katere naloge Komisije se še izvajajo in katere so že zaključene ali opuščene.

4.2.2

Pri oceni sedanjih standardov je treba preveriti, ali ustrezajo posebnim potrebam ranljivih skupin, kot so na primer invalidi. Standardi za elektronski podpis na primer ne ustrezajo potrebam invalidnih potrošnikov; v tem primeru bi bilo smiselno priporočiti, da se pripravijo novi.

4.2.3

Ob začetku novih procesov standardizacije je treba upoštevati posebne potrebe ranljivih skupin, kot so invalidi, ter jih, če je to potrebno, vključiti v opredelitev pojmov, povezanih s procesom. Sprejeti bi bilo treba nov postopek, ki bi strokovnjakom za dostopnost in organizacijam invalidov omogočal, da po potrebi brez dodatnih stroškov sodelujejo pri procesih standardizacije.

4.3

Odbor je že večkrat poudaril, da standardi močno vplivajo na kakovost izdelkov in storitev na enotnem trgu, zato pozdravlja načrte Komisije, da izboljša razvoj standardov na področju storitev s spremljanjem nacionalnih standardov in potreb trga ter opredelitvijo področij, na katerih je treba pripraviti nove standarde.

4.3.1

Odbor se strinja s predlogom Komisije, naj nacionalni organi za standardizacijo, ki odločajo o pripravi nacionalnega standarda za storitve, upoštevajo evropsko razsežnost in razmislijo, ali ne bi bilo koristneje pripraviti evropskega standarda na tem področju. To bi lahko prispevalo k odpravi ovir in morebitnih konfliktov na področju storitev.

4.4

Vse večja razširjenost tako zasebnih kot javnih spletnih storitev (bolnišnice, ustanove za oskrbo, inteligentni promet itd.) zahteva tehnične rešitve, ki potrošnikom zagotavljajo večjo anonimnost in omejujejo tveganje prekomerne obdelave njihovih podatkov.

4.5

Prihodnje delo na področju standardizacije bi moralo prispevati k večji kakovosti, dostopnosti in varnosti prometnih storitev, pa tudi k zmanjšanju onesnaževanja okolja, ki ga povzroča promet.

4.6

Na področju energetike so ukrepi Komisije namenjeni kombiniranju različne infrastrukture, diverzifikaciji virov energije, zmanjšanju porabe energije in spodbujanju okolju prijaznih tehnologij.

4.6.1

Odbor se strinja, da enotni standardi za pametna energetska omrežja izboljšajo interoperabilnost omrežij, optimizacija vseh omrežnih elementov pa prispeva k znižanju stroškov, povečanju učinkovitosti in združevanju decentraliziranih – tudi obnovljivih – virov energije. Končnim uporabnikom bo to posledično omogočilo, da v celoti izkoristijo pametne energetske sisteme.

4.7

Odbor pozdravlja dejstvo, da Komisija v dokumentu obravnava naslednje probleme: biorazgradljivost plastike za embalažo, proizvodnja trajnostnih kemikalij iz sekundarnih surovin in metode ocenjevanja tveganja za snovi, ki jih ni na seznamu, vendar se uporabljajo pri proizvodnji plastičnih izdelkov, namenjenih za stik z živili.

4.7.1

Glede na visoko tveganje bi morali standardi na zgoraj navedenih področjih vsebovati stroge zahteve za varstvo zdravja potrošnikov in okolja.

5.1

Komisija evropske organizacije za standardizacijo poziva, naj po vsem svetu spodbujajo mednarodne in evropske standarde, saj s tem podpirajo evropsko industrijo in ji omogočajo lažji dostop do trga.

5.2

Glede na to, da je sporazum CETA, ki je bil izpogajan s Kanado, v državah članicah sporen, pogajanja o sporazumu TTIP pa še trajajo, je treba stalno opozarjati na pomen standardov v mednarodni trgovini.

5.2.1

Dialog z neevropskimi partnerskimi državami (Kitajska, Indija …) naj bi – poleg tega, da prinaša koristi v obliki odprave tehničnih ovir za trgovanje – prispeval k promociji evropskega standardizacijskega modela, izmenjavi informacij med evropskimi in nacionalnimi organizacijami za standardizacijo ter upoštevanju standardov ISO in IEC, v panogah, v katerih ni dovolj ali sploh ni mednarodnih standardov, pa k razvoju in upoštevanju evropskih standardov.

6.1

Odbor podpira predlog, da se standardizacija močno podpre z raziskavami in da se znanje pretvarja v standarde.

6.2

Dialog med raziskovalnimi ustanovami, tehničnima odboroma CEN in Cenelec ter Evropskim inštitutom za telekomunikacijske storitve (ETSI) v okviru programa Obzorje 2020 bi moral privesti do večje inovativnosti.