Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Pot belega goloba – predlog globalne strategije za utrjevanje miru pod vodstvom EU

(mnenje na lastno pobudo)

(2019/C 228/05)

Poročevalka: Jane MORRICE

Sklep plenarne skupščine	15.2.2018
Pravna podlaga	člen 29(2) poslovnika mnenje na lastno pobudo
Pristojnost	strokovna skupina za zunanje odnose
Datum sprejetja mnenja strokovne skupine	15.1.2019
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	20.3.2019
Plenarno zasedanje št.	542
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	160/3/2

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropska unija je bila ustanovljena z namenom zagotavljanja trajnega miru. Resda je prejela Nobelovo nagrado za mir, vendar ne more počivati na lovorikah. Kot največji projekt miru v sodobni zgodovini mora zavzeti vodilno mesto v svetu ter biti zgled pri zagotavljanju miru v Evropi in po svetu. V času, ko se Evropa sooča z resnimi eksistencialnimi izzivi ter celovito prenovo institucij EU, in 100 let po koncu prve svetovne vojne je najprimernejši trenutek v zgodovini evropske integracije, da EU prevzame vodilno vlogo in začrta novo smer za zagotavljanje miru po vsem svetu.

1.2

Pot belega goloba je metaforičen in obenem dejanski načrt poti naprej. V njem je predlagana dinamična nova globalna strategija za utrjevanje miru pod vodstvom EU, ki se osredotoča na preprečevanje konfliktov, vključevanje civilne družbe in učinkovito komunikacijo prek izobraževanja in obveščanja, pa tudi na vzpostavitev evropske poti miru, ki bi segala od Severne Irske do Nikozije, da bi se državljani lahko fizično vključili v evropski proces utrjevanja miru in tako prispevali k uresničevanju tega cilja.

1.3

V ta namen EESO poziva, da se v proračunu EU znatno povečajo sredstva za preprečevanje konfliktov v vseh programih za mir v okviru zunanjih odnosov EU, poziva pa tudi k večji skladnosti in povezanosti politik na področjih notranje in zunanje trgovine, razvojne pomoči, razvoja in varnosti.

1.4

EESO odločno zagovarja večjo vključenost civilne družbe v proces odločanja, podobno kot pri pobudah EU za utrjevanje miru po svetu, kot je program EU PEACE na Severnem Irskem, pri katerih ima pomembno vlogo dejavna udeležba podjetij, sindikatov in prostovoljskih organizacij.

1.5

EESO na podlagi uspeha programa Erasmus poziva k resnim prizadevanjem na področju komunikacije, da se okrepi vloga izobraževanja in obveščanja pri širjenju sporočila EU o utrjevanju miru, spodbudi izmenjava znanja med notranjimi in zunanjimi nevladnimi organizacijami ter oblikuje blagovna znamka „Beli golob“ za mirovne projekte EU, s čimer bi se povečala njihova prepoznavnost doma in v tujini.

1.6

Za dejavno udeležbo državljanov EESO predlaga oblikovanje poti miru od Severne Irske do Nikozije, ki bo tako povezovala dva razdeljena otoka na nasprotnih koncih Evrope. Kot je razvidno iz uspeha kulturnih poti, kot je Jakobova pot (Camino de Santiago), se popotniki na tako popotovanje odpravijo kot na romanje ali pa zato, da bi s pogovori in srečanji ob poti izvedeli več o različnih kulturah. Na Poti belega goloba bodo izvedeli več tudi o zapuščini miru, h kateremu je pripomogla Evropska unija.

1.7

„Beli golob“ je prevod imena Kolumban, ki je bilo ime irskega romarja, ki velja za zavetnika evropske enotnosti. Kolumban je tudi zavetnik motoristov. Pot belega goloba bo sledila njegovi prvotni poti z Irske v Francijo, Švico, Avstrijo in Italijo ter pri tem prečkala kraje nekdanjih vojn in konfliktov, kot so zahodna fronta, Južna Tirolska in Balkan. Obstajala bo tudi kot virtualna pot, ki bo ponujala visokotehnološki zgodovinski učbenik o poti, ki jo je Evropa prehodila od vojne do miru, ter spodbujala način življenja in učenja, ki temelji na vrednotah EU, kot so spoštovanje, strpnost in vzajemno razumevanje.

1.8

EESO poziva EU, naj oblikuje novo globalno strategijo za utrjevanje miru, ki bo vključevala tri sklope:

Sklop 1 – Preprečevanje konfliktov, civilna družba, skladnost

—	podvojitev sredstev za utrjevanje miru v vseh povezanih politikah EU, pri čemer se je treba zlasti osredotočiti na preprečevanje konfliktov, spravo in medkulturni dialog za spodbujanje strpnosti in spoštovanja doma in v tujini;

—	strukturirano vključevanje civilne družbe na vseh ravneh odločanja v politikah in programih EU na področju zunanjih odnosov v povezavi z zagotavljanjem miru;

—	večja skladnost in povezanost med strategijami EU na področju obrambe, razvojne pomoči, trgovine in reševanja konfliktov v vseh državah po svetu, v katerih je EU navzoča;

—	vključevanje elementov, povezanih z zagotavljanjem miru, evropskim državljanstvom, vzajemnim spoštovanjem in strpnostjo, v programe za mlade, kot sta Erasmus in evropska solidarnostna enota;

—	večje usklajevanje med organizacijami in med državami ter izmenjava izkušenj z lokalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi državnimi in nedržavnimi mirovnimi organizacijami na terenu;

Sklop 2 – Obveščanje, komunikacija, izobraževanje

—	usposabljanje za mediacijo, pogajanja in dialog za lokalne, nacionalne in mednarodne nevladne mirovne organizacije;

—	spodbude za spodbujanje učenja in poučevanja o evropskem povezovanju, utrjevanju miru in državljanski udeležbi v osnovnošolskem, srednješolskem in visokošolskem izobraževanju po vsej EU;

—	ustanovitev evropskih centrov za utrjevanje miru v Belfastu in Nikoziji ter učnih središč, ki bodo povezovala strateške kraje ob Poti belega goloba;

—	uradno priznanje simbola belega goloba s strani EU kot zaščitnega znaka za vse mirovne projekte EU in večja zavezanost projektov glede obveščanja o podpori EU;

—	večja prizadevanja Evropske komisije za oglaševanje mirovnih projektov EU z uporabo zaščitnega znaka belega goloba;

Sklop 3 – Evropska pot miru

Ustanovitev projektne skupine na ravni EU, ki bo uvedla in podpirala:

—	posvetovanje z lokalnimi sveti, regionalnimi organi, drugimi uveljavljenimi potmi, kot je pot po zahodni fronti, muzeji in kulturnimi znamenitostmi, ki jih povezuje Pot belega goloba;

—	sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, kot so OZN, Unesco, OVSE in Svet Evrope;

—	mreženje s športno-rekreacijskimi dogodki, kot so maraton, hoja, kolesarjenje in motociklizem, ter drugimi državljanskimi pobudami;

—	zaprosilo skupine „Friends of Columbanus“ (prijatelji Kolumbana) pri Svetu Evrope za uradno priznanje kot evropske kulturne poti, ki bi bila ena od povezav v okviru Poti belega goloba;

—	pripravo logistike za ureditev poti, ki bo povezovala Irsko s Ciprom prek nekdanjih konfliktnih območij s stranskimi potmi do krajev, ki so bistveno prispevali k miru, kot so skandinavske države ter srednja in vzhodna Evropa;

—	finančno in tehnično podporo za virtualno Pot belega goloba, ki se bo po vsej Evropi uporabljala v srednjih in osnovnih šolah kot visokotehnološki zgodovinski učbenik prihodnosti;

—	podporo za interaktivno spletno različico Poti belega goloba, ki bo povezovala kraje in središča za utrjevanje miru, vključno s pripovedovanjem zgodb, za tiste, ki se na pot ne morejo odpraviti peš.

2.   Ozadje mnenja

2.1

Resni izzivi, s katerimi se danes sooča EU, ogrožajo samo bistvo evropskega ideala. Skokovit porast beguncev in priseljevanja, posledice finančne krize, varčevalni ukrepi, ekstremizem, varnostne grožnje, vse večja politična polarizacija in učinki brexita so zamajali temelje Evropske unije. Najdaljše obdobje miru v Evropi bomo ohranili le, če se bo EU znala ustrezno odzvati – kar ji doslej ni uspelo. V teh negotovih razmerah se mora EU odzvati s pozitivnim, ambicioznim, ustvarjalnim in konstruktivnim ukrepanjem ter vizijo, ki bo odražala osnovno poslanstvo evropskega projekta: spodbujanje in ohranjanje miru.

2.2

Zaradi uspeha mirovnega projekta EU nove generacije Evropejcev nimajo neposredne izkušnje vojne. EU bo z osveževanjem spomina državljanov na njene začetke obnovila povezovalni ideal ter tako povečala svojo verodostojnost in verodostojnost svojega poslanstva. V ta namen mora okrepiti svoja mirovna prizadevanja ne le po svetu, temveč tudi znotraj Evrope. EU lahko z izmenjavo izkušenj z reševanjem sporov od spodaj navzgor, sklepanjem kompromisov in doseganjem soglasja med različnimi kulturami, skupnostmi in državami okrepi ter doma in po svetu promovira svoje temeljne vrednote: svobodo, pravico, enakost, strpnost, solidarnost in demokracijo.

2.3

„Zunanji svet“ bi moral EU videti kot globalnega zagovornika miru, demokracije in človekovih pravic. Vendar moramo zaradi konfliktov v Siriji, Afganistanu, Jemnu in drugod kritično obravnavati odziv EU na humanitarne krize, ki sledijo vojaškim spopadom. Če želi EU uresničiti cilje in načela, ki jih zagovarja, ima moralno obveznost, neodvisno od geopolitičnih in gospodarskih interesov, da zaščiti življenja nedolžnih žrtev, ujetih v konfliktih, zlasti otrok. Sredstva EU lahko znatno prispevajo k izboljšanju življenja na teh območjih, vendar so rezultati omejeni. Z osredotočenjem na preprečevanje konfliktov na območjih, kjer sta ogrožena mir in varnost, in s tesnim sodelovanjem s civilno družbo lahko EU zagotovi večjo vključenost od spodaj navzgor in poveča možnosti za trajni mir.

2.4

Na podlagi premise, da se z vsakim eurom, namenjenim miru, prihrani sedem eurov za obrambo, EESO poziva EU, naj v svojih predlogih za novi proračun EU (večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027) da prednost krepitvi miru. Evropski mirovni instrument z 10 milijardami EUR, ki ga je predlagala Evropska komisija, bi moral imeti resnični mirovni element, ki bi dejavno vključeval lokalne in mednarodne deležnike civilne družbe, medsebojno izmenjavo izkušenj, središča za prenos znanja in strategijo za širjenje svojega sporočila po vsem svetu. EESO se zavzema tudi za celovito izvajanje globalne strategije za zunanjo in varnostno politiko iz leta 2016 – preprečevanje konfliktov, zavzemanje za varnost ljudi, odpravljanje temeljnih vzrokov nestabilnosti in prizadevanja za varnejši svet.

3.   Kontekst: spomniti se, proslaviti, sporočati

3.1

V letu, ko smo obeležili 100. obletnico konca prve svetovne vojne, se državljani EU niso le spominjali padlih, ampak so razmišljali tudi o strašni ceni vojne. Z razumevanjem poti, ki je vodila do miru, se oblikovalci politik učijo iz zgodovine in spoznavajo, kako so se utrdili procesi, ki so pripeljali do miru. Z obeleževanjem odločilnih obdobij miru se oživlja spomin na zapuščino vojne in duh solidarnosti, ki prevladuje po njenem koncu. V prihodnjih letih bomo obeležili obletnice več prelomnih dogodkov: 30 let od padca berlinskega zidu in miru v Libanonu (2019), 25 let od podpisa daytonskega mirovnega sporazuma (2020). V letu 2018 pa obeležujemo tudi 20. obletnico sklenitve velikonočnega sporazuma ali sporazuma iz Belfasta in drugo obletnico kolumbijskega mirovnega sporazuma. EU s podporo tem sporazumom promovira vrednost svojih prizadevanj po vsem svetu.

3.2

Ker letos obeležujemo evropsko leto kulturne dediščine, bi morali poskusi, da se evropske izkušnje iz preteklih konfliktov uporabijo v dobro vseh, vključevati pomembno novo kulturno komponento. Visoka predstavnica Unije Federica Mogherini je poudarila pomen kulturne diplomacije in jo opisala kot ključen instrument EU v mednarodnih diplomatskih odnosih. Primeri, ki obsegajo vse od varstva območij kulturne dediščine do krepitve kulturnih identitet in jezika, pomagajo pri vzpostavitvi stabilne politične ureditve, v kateri se različne etične, nacionalne, verske in jezikovne skupnosti počutijo varno in so bolj pripravljene med seboj miroljubno sodelovati. V zunanjih odnosih se sicer priznava vrednost kulturne diplomacije, ob vse večji polarizaciji znotraj Evrope pa bi se ta koncept lahko uporabil tudi za reševanje nesoglasij v EU. Kolumban (1), irski romar iz šestega stoletja, ki velja za zavetnika združene Evrope, predstavlja duhovno zapuščino, zgodbo in kulturno povezavo za novo globalno strategijo EU za spodbujanje skupnega razumevanja in miroljubnega delovanja. Zato ta pobuda v svojem imenu vključuje belega goloba kot mednarodni simbol miru.

4.   Pot belega goloba

Pot belega goloba z združevanjem sodobnih metod družbene interakcije in starodavnega ustnega izročila predlaga novo smer za EU s povezovanjem njene preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

4.1    Utiranje poti – vključitev vodstva EU v globalna mirovna prizadevanja

Z dejavno podporo oblikovanju stabilnih, pravičnih, poštenih in uspešnih družb po svetu si EU prizadeva za več kot le za mir. EU v svojih prizadevanjih morda sicer ni vedno tako uspešna, kot bi si želeli, vendar s promocijo svojih vrednot spodbuja države, v katerih divja državljanska vojna, naj presežejo nasilje. Uspeh njenih prizadevanj lepo ponazarjata program EU PEACE na Severnem Irskem in podpora EU kolumbijskemu mirovnemu procesu. Med drugimi zgledi sodelovanja je strategija EU za mlade iz leta 2015, katere cilj je preprečevati marginalizacijo mladih v EU. Poleg tega bi EU z večjo skladnostjo in povezanostjo med svojimi strategijami za kulturo, obrambo, razvojno pomoč, trgovino in reševanje sporov ter v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami lahko prevzela vodilno vlogo pri vzpostavljanju miru po svetu.

4.2    Pokazati pot – z obveščanjem, komunikacijo in izobraževanjem

S svojim zgledom ter promocijo svojih temeljnih vrednot lahko EU pokaže pot, pri čemer lahko bolj izvirno uporabi metode obveščanja, izobraževanja in komunikacije. Bistvena je izmenjava izkušenj med mirovniki na lokalni ravni v Evropi in zunaj nje. Pri tem sta ključnega pomena ustanovitev evropskih mirovnih centrov za usposabljanje na področju mediacije, pogajanj, dialoga in doseganja soglasja, kot je bilo predlagano v predhodnih mnenjih (2), in sodelovanje z mirovniki iz civilne družbe. EU z ustrezno financiranimi in ciljno usmerjenimi programi za izobraževanje in obveščanje o svojem delu povečuje razumevanje svoje vloge in upravičuje svoja prizadevanja med državljani, tako da jim prikazuje vrednost večkulturnega sodelovanja in pomaga obnoviti njihovo zaupanje v izvor evropskega projekta.

4.3    Slediti poti – vsem dostopna kulturna pot

4.3.1

Stalna pot miru od Severne Irske do Nikozije bo tako fizično kot v mislih povezala ljudi iz vseh družbenih slojev ter jih spodbudila, da sklenejo nova prijateljstva in se srečajo z ljudmi, ki so pripravljeni spregovoriti o svoji izkušnji s konflikti. Ta 5 000 kilometrov dolga kulturna pot, ki se bo raztezala prek Evrope in sledila stopinjam Kolumbana, bo segala onkraj njegove romarske poti od Irske do Italije, mimo krajev, ki so jih globoko zaznamovali vojne in konflikti, kot so zahodna fronta, Južna Tirolska in Balkan, ter povezovala ljudi in kraje ob poti. Popotniki bodo lahko ob poti prisluhnili zgodbam o trajnih posledicah konfliktov. Najpomembneje pa je, da bodo spoznali tudi mehanizme, ki prinesejo mir. Ob Poti belega goloba bodo vzpostavljeni učna središča ter povezave s severno, vzhodno, srednjo in južno Evropo, pohodniki pa si bodo lahko po lastni presoji izbirali poti in kraje, ki jih želijo obiskati. Pot belega goloba bi vabila na tovrstne stranpoti tako znotraj meja EU kot zunaj njih, s čimer se ne bi priznal le pomen fizičnih poti, temveč tudi kulturnih stikov, na primer s Škotsko, zlasti otokom Iona, ter povezav za utrjevanje miru, na primer v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Prav tako bi lahko našli načine za povezavo z drugimi, že utečenimi potmi, kot je Jakobova pot.

4.3.2

Vzpostavljen bo tudi spletni portal, ki bo ponujal navidezno in interaktivno doživetje z avdiovizualnimi elementi iz vsakega kraja in pripovedmi, ki jih bo mogoče slišati ob poti, da jim bodo lahko prisluhnili tudi tisti, ki se zaradi omejene mobilnosti na Pot belega goloba ne morejo odpraviti. Virtualna pot naj bi se uporabljala tudi kot izobraževalni pripomoček za poučevanje o utrjevanju miru v šolah ter za nadaljnji razvoj ustvarjalnosti in razumevanja na podlagi lokalne zgodovine in možnih povezav s potjo za širše prevzemanje odgovornosti po vsej EU in onstran njenih meja. Na podlagi tehnologije, ki se v vojaških šolah uporablja za usposabljanje o civilni zaščiti in preprečevanju konfliktov, bi ustvarila virtualno izkušnjo konflikta in utrjevanja miru. Kot nekakšen tehnološki učbenik bi izpolnjevala pedagoške zahteve digitalne dobe ter dopolnjevala starodavne metode poučevanja, ki se bolj kot na zagovornike miru osredotočajo na tiste, ki se vojskujejo.

5.   Spodbujanje miru in vključevanje civilne družbe v novem proračunu EU (v novem večletnem finančnem okviru)

5.1

Čeprav pri iskanju rešitev za utrjevanje miru ni enostavnih odgovorov, obstajajo možnosti za spremembo strategij in prednostnih nalog, da se ublažijo najtežje posledice konfliktov. V zvezi s tem obnovitev proračuna EU ponuja odlično priložnost, da se vzpostavijo „skladnost, usklajevanje in dopolnjevanje“ med mirovnimi politikami EU in tudi znotraj Evropske komisije, kjer zapletenost struktur otežuje praktično usklajevanje med ESZD in drugimi službami. Obenem je treba zagotoviti skladnost med politikami EU na področju trgovine, razvojne pomoči, varnosti in razvoja ter prepoznati potrebo po uskladitvi politik in praks med institucijami EU, državami članicami in drugimi večjimi donatorji.

5.2    Poudarek na preprečevanju konfliktov

V novih predlogih proračuna EU za obdobje 2021–2027, ki se nanašajo na zunanje delovanje, je treba dati prednost utrjevanju miru. Ti predlogi vključujejo 40-odstotno povečanje sredstev za varnost na 4,8 milijarde EUR, nov Evropski obrambni sklad v obsegu 13 milijard EUR, 6,5 milijarde EUR za vojaško mobilnost v okviru instrumenta za povezovanje Evrope in sredstva za zunanje delovanje, ki so bila povečana za 26 % in sicer na 120 milijard EUR. Ključen je predlog Evropske komisije, da se 10,5 milijarde EUR nameni izvenproračunskemu evropskemu mirovnemu instrumentu za skupno delovanje v tretjih državah, kar je najboljši način za zagotovitev, da bodo ukrepi EU resnično namenjeni preprečevanju konfliktov. EU je leta 2017 sprejela uredbo, s katero je vzpostavila novo podporo v okviru instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru, namenjeno krepitvi zmogljivosti vojaških akterjev – pobuda za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju. Evropski urad za zvezo za izgradnjo miru je v zvezi s tem že večkrat izrazil svoje pomisleke in opozoril, da bi morala imeti civilna družba pri tem več besede.

5.3    Vključevanje civilne družbe – poudarek na ženskah in mladih

Vse bolj se uveljavlja prepričanje, da je civilna družba ključna pri zagotavljanju učinkovitosti in dolgoročne trajnosti vsake strategije za zagotavljanje miru. Sodelovanje z lokalnimi akterji ne služi le boljšemu razumevanju konflikta od spodaj navzgor, marveč zagotavlja tudi poistovetenje lokalnih prebivalcev s procesom, saj prispeva k utrjevanju miru, ki upošteva naravo konflikta, pomeni pa tudi pozitivno okrepitev teh prizadevanj. Resolucija OZN št. 2419 poudarja vlogo mladih pri pogajanjih o mirovnih sporazumih in njihovem izvajanju, podobno pa velja za resolucijo OZN št. 1325 o vlogi žensk. Pri mobilizaciji civilne družbe imajo pomembno vlogo dejavnosti sindikatov, pa tudi podjetja, tako velika kot mala. Zagotoviti je treba strokovno pomoč ranljivim skupinam, zlasti žrtvam, pomemben pa je tudi pristop, ki temelji na dobrih sosedskih odnosih v skupnosti in na delovnem mestu. Tudi v okviru strukturiranega dialoga med EU in civilno družbo se oblikujejo prelomni in trajni odnosi, kar je EESO pokazal v odnosih s sosedami EU in državami v Afriki, Aziji ter drugod.

5.4    Dejavnosti ozaveščanja EU

Državljani vedo le malo o prizadevanjih EU na področju utrjevanja miru, zato je treba v novem proračunu več poudarka nameniti strategijam obveščanja, izobraževanja in komunikacije, zlasti uporabi tradicionalnih in družbenih medijev. Čeprav obstajajo pomisleki glede nevarnosti, povezanih z družbenimi mediji, in glede morebitne grožnje, ki jo pomenijo za demokracijo, jih premalo izkoriščamo za spodbujanje pozitivnih sprememb. V novem proračunu EU bi bilo treba nameniti več sredstev za mirovno novinarstvo, kulturno diplomacijo in medkulturni dialog. Pomembno vlogo ima tudi izobraževanje; otroke in mlade je treba naučiti, da morajo drugačnost ne le dopuščati, temveč tudi spoštovati. Zgled na tem področju sta pokazala organ za posebne programe EU ter gibanje za integrirano izobraževanje (Integrated Education Movement) na Severnem Irskem.

5.5    Izmenjava dobre prakse

EU ima veliko izkušenj z območij, kot so jugovzhodna Azija, Bližnji vzhod, Srednja Amerika, Balkan in podsaharska Afrika. Ponekod je bila zelo uspešna, drugod manj. EU mora na podlagi izkušenj in spoznanj iz preteklosti spoštovati in se zavzemati za etični pristop k ukrepanju, kot je ponazorjeno v pobudi za preglednost v ekstraktivni industriji (3), ki s spodbujanjem celovitih participativnih procesov, ki vključujejo civilno družbo, prispeva k boju proti izkoriščanju in korupciji ter k dobremu upravljanju. Pri oblikovanju politik je treba upoštevati te izkušnje in spoznanja – tako dobra kot slaba. Ni sicer univerzalne rešitve, obstajajo pa temeljna načela, ki so skupna konfliktnim območjem in jih ni mogoče spregledati. Izmenjava izkušenj bi se morala bolje uveljaviti, zlasti med notranjim in zunanjim delovanjem EU, saj je doslej manjkal sistematičen pristop k izmenjavi izkušenj. To je zamujena priložnost in velika politična napaka, ki jo je treba odpraviti.

5.6    Nadaljnji koraki

Stoletnica spomina na vojno ter praznovanje miru in kulturne dediščine je odlična priložnost za EU, da ponovno dokaže svojo vrednost v svetu, ne le kot gospodarska velesila, temveč kot vodilna v svetu na področju izgradnje, zagotavljanja in spodbujanja miru. Če se spričo terorističnih groženj doma in v tujini osredotoči na mir, lahko svojo izkušnjo uporabi kot zgled, kaj je mogoče doseči, če se to nenehno neguje za spodbujanje medkulturnega dialoga, strpnosti, solidarnosti in vzajemnega spoštovanja.

Pot belega goloba bi z načrtom za globalno strategijo za izgradnjo miru pod vodstvom EU, dopolnjeno z dejansko in virtualno potjo za pohodnike, ponudila zgled za način življenja, učenja in povezovanja v vse bolj globaliziranem svetu. Mladi in stari iz različnih socialno-ekonomskih skupin, generacij, veroizpovedi, kultur in skupnosti bodo prišli z različnih koncev EU in sveta, da bi skupaj izvedeli več o različnih kulturah in tradicijah ter zgradili nove mostove na podlagi boljšega razumevanja evropskih vrednot.

S simbolom belega goloba, ki bi se uporabljal tudi kot kažipot, Pot belega goloba ne bi bila le pomnik mirovnim prizadevanjem po vsem svetu, temveč tudi izraz nove vizije za EU in sporočilo upanja v vse težavnejših časih.

Če je v politiki utrjevanja miru volja, je tudi pot – Pot belega goloba.

---

(1)  Robert Schuman, eden od ustanoviteljev EU, je irskega romarja iz šestega stoletja opisal kot „zavetnika vseh tistih, ki si prizadevajo zgraditi združeno Evropo“.

(2)  Mnenje EESO o vlogi EU v severnoirskem mirovnem procesu, 23.10.2008 (UL C 100, 30.4.2009, str. 100).

Mnenje EESO o vlogi EU pri zagotavljanju miru v okviru zunanjih odnosov: dobre prakse in pogled v prihodnost, 19.1.2012, (UL C 68, 6.3.2012, str. 21).

(3)  Kot je navedeno v mnenju EESO o zagotavljanju uvoza pomembnih dobrin za EU v okviru obstoječe trgovinske politike in sorodnih politik EU, 16.10.2013 (UL C 67, 6.3.2014, str. 47).