Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vsi gospodarski sektorji morajo prispevati k doseganju tega zmanjšanja emisij. Zato bi bilo treba cilj sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), vzpostavljenega z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (1) za spodbujanje stroškovno in ekonomsko učinkovitega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, povečati sorazmerno s tem ciljem za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu do leta 2030.

Vsi gospodarski sektorji morajo prispevati k doseganju tega zmanjšanja emisij. Zato bi bilo treba cilj sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), vzpostavljenega z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (2) za spodbujanje stroškovno in ekonomsko učinkovitega , socialno odgovornega in okolju prijaznega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, povečati sorazmerno s tem ciljem za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu do leta 2030 ter splošnim ciljem podnebne nevtralnosti iz Uredbe (EU) 2021/1119 .

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Direktiva Sveta 96/61/ES (3) je bila razveljavljena z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4). Sklice na Direktivo 96/61/ES v členu 2 Direktive 2003/87/ES in Prilogi IV k navedeni direktivi bi bilo treba ustrezno posodobiti. Zaradi nujne potrebe po zmanjšanju emisij v celotnem gospodarstvu bi morale imeti države članice možnost, da poleg mejnih vrednosti emisij, sprejetih na podlagi Direktive 2010/75/EU, sprejmejo ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vključenih v EU ETS, še na podlagi drugih politik.

Direktiva Sveta 96/61/ES (5) je bila razveljavljena z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (6). Sklice na Direktivo 96/61/ES v členu 2 Direktive 2003/87/ES in Prilogi IV k navedeni direktivi bi bilo treba ustrezno posodobiti. Zaradi nujne potrebe po zmanjšanju emisij v celotnem gospodarstvu bi morale imeti države članice možnost, da ob upoštevanju stališč lokalnih in regionalnih oblasti preko sistemov dejavnega sodelovanja ter načel subsidiarnosti, sorazmernosti in socialne pravičnosti poleg mejnih vrednosti emisij, sprejetih na podlagi Direktive 2010/75/EU, sprejmejo ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vključenih v EU ETS, še na podlagi drugih politik.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Toplogredne pline, ki se ne spuščajo neposredno v ozračje, bi bilo treba šteti za emisije v okviru EU ETS, pravice za navedene emisije pa predati, če se ne shranjujejo na kraju shranjevanja v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (7) ali so trajno kemično vezane v proizvodu tako, da pri običajni uporabi ne vstopijo v ozračje. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev pogojev, pod katerimi je treba šteti, da so toplogredni plini trajno kemično vezani v proizvodu tako, da pri običajni uporabi ne vstopijo v ozračje, vključno s pridobivanjem kupona o odvzemu ogljika, kadar je ustrezno, ob upoštevanju regulativnega razvoja v zvezi s certificiranjem odvzemov ogljika.

Toplogredne pline, ki se ne spuščajo neposredno v ozračje, bi bilo treba šteti za emisije v okviru EU ETS, pravice za navedene emisije pa predati, če se ne shranjujejo na okoljsko varnem kraju v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (8) ali so trajno kemično vezane v proizvodu tako, da pri običajni uporabi ne vstopijo v ozračje. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje izvedbenih aktov za določitev pogojev, pod katerimi je treba šteti, da so toplogredni plini trajno kemično vezani v proizvodu tako, da pri običajni uporabi ne vstopijo v ozračje, vključno s pridobivanjem kupona o odvzemu ogljika, kadar je ustrezno, ob upoštevanju regulativnega razvoja v zvezi s certificiranjem odvzemov ogljika.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vključitev pomorskega prometa v sistem EU ETS ne sme povzročiti selitve virov CO2 s preusmerjanjem ladijskega prometa v pristanišča v sosednjih tretjih državah, ki niso vključene v sistem.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Za doseganje povečane podnebne ambicije bo treba v proračunu EU in nacionalnih proračunih nameniti precejšnje javne vire podnebnemu prehodu. Za dopolnitev in okrepitev precejšnje porabe, povezane s podnebjem, v proračunu EU bi bilo treba vse prihodke z dražb, ki niso pripisani proračunu Unije, uporabiti za namene, povezane s podnebjem. To vključuje finančno podporo za obravnavanje družbenih vidikov v gospodinjstvih z nižjim in srednjim dohodkom z znižanjem izkrivljajočih davkov. Poleg tega bi bilo treba za obravnavo distribucijskih in družbenih učinkov prehoda v državah članicah z nizkim dohodkom prek sklada za modernizacijo iz člena 10d Direktive 2003/87/ES uporabiti dodatno količino pravic v višini 2,5  % skupne količine pravic za Unijo med letoma [leto začetka veljavnosti Direktive] in 2030 za financiranje energetskega prehoda držav članic, katerih bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca znaša manj kot 65 % povprečja Unije v obdobju 2016–2018.

Za doseganje povečane podnebne ambicije bo treba v proračunu EU in nacionalnih , regionalnih ter lokalnih proračunih nameniti precejšnje javne vire podnebnemu prehodu. Za dopolnitev in okrepitev precejšnje porabe, povezane s podnebjem, v proračunu EU bi bilo treba vse prihodke z dražb, ki niso pripisani proračunu Unije, uporabiti za namene, povezane s podnebjem in vključene v nacionalne, regionalne in/ali lokalne načrte na tem področju. To vključuje finančno podporo za obravnavanje družbenih vidikov v gospodinjstvih z nižjim in srednjim dohodkom z znižanjem izkrivljajočih davkov. Poleg tega bi bilo treba za obravnavo distribucijskih in družbenih učinkov prehoda v državah članicah z nizkim dohodkom prek sklada za modernizacijo iz člena 10d Direktive 2003/87/ES uporabiti dodatno količino pravic v višini vsaj 2,5  % skupne količine pravic za Unijo med letoma [leto začetka veljavnosti Direktive] in 2030 za financiranje energetskega prehoda držav članic, katerih bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca znaša manj kot 65 % povprečja Unije v obdobju 2016–2018 , in regij NUTS 3 v državah članicah z očitnimi notranjimi neravnovesji .

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pravice za brezplačno dodelitev, ki je sektorji, zajeti s CBAM, v skladu s tem izračunom (povpraševanje v okviru CBAM) ne prejmejo več, je treba prodati na dražbi, prihodke pa zagotoviti skladu za inovacije za podporo inovacijam na področju nizkoogljičnih tehnologij, zajemanja in uporabe ogljika, zajemanja in geološkega shranjevanja ogljika, energije iz obnovljivih virov in shranjevanja energije na način, s katerim se prispeva k blažitvi podnebnih sprememb. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti projektom v sektorjih v okviru CBAM. Za upoštevanje deleža brezplačne dodelitve, ki je na voljo sektorjem, ki niso zajeti s CBAM, bi bilo treba končno količino, ki se odšteje od brezplačne dodelitve in proda na dražbi, izračunati na podlagi deleža povpraševanja v okviru CBAM glede na potrebe po brezplačni dodelitvi v vseh sektorjih, ki prejemajo brezplačno dodelitev.

Pravice za brezplačno dodelitev, ki je sektorji, zajeti s CBAM v skladu s tem izračunom (povpraševanje v okviru CBAM) ne prejmejo več, je treba prodati na dražbi, prihodke pa zagotoviti skladu za inovacije in Socialnemu skladu za podnebje za podporo inovacijam na področju nizkoogljičnih tehnologij, zajemanja in uporabe ogljika, zajemanja in geološkega shranjevanja neizogibnih emisij iz industrijske proizvodnje, ki niso nastale ob zgorevanju fosilnih goriv, katerega glavni namen je ustvarjanje energije , energije iz obnovljivih virov in shranjevanja energije na način, s katerim se prispeva k blažitvi podnebnih sprememb , obenem pa se preprečijo tudi morebitni negativni učinki na najranljivejša območja in gospodinjstva . Posebno pozornost bi bilo treba nameniti projektom v sektorjih v okviru CBAM. Za upoštevanje deleža brezplačne dodelitve, ki je na voljo sektorjem, ki niso zajeti s CBAM, bi bilo treba končno količino, ki se odšteje od brezplačne dodelitve in proda na dražbi, izračunati na podlagi deleža povpraševanja v okviru CBAM glede na potrebe po brezplačni dodelitvi v vseh sektorjih, ki prejemajo brezplačno dodelitev.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Področje uporabe sklada za inovacije iz člena 10a(8) Direktive 2003/87/ES bi bilo treba razširiti za podporo inovacijam na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov, ki se nanašajo na porabo goriv v stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa. Poleg tega bi moral sklad za inovacije podpirati naložbe za razogljičenje sektorja pomorskega prevoza, vključno z naložbami v alternativna trajnostna goriva, kot sta vodik in amoniak, ki se proizvajata iz obnovljivih virov, ter pogonske tehnologije z ničelnimi emisijami, kot so tehnologije vetrne energije. Ker se prihodki, ustvarjeni s sankcijami iz Uredbe xxxx/xxxx [FuelEU za pomorstvo] (9), v skladu s členom 21(5) finančne uredbe dodelijo skladu za inovacije kot zunanji namenski prejemki, bi morala Komisija zagotoviti ustrezno upoštevanje podpore inovativnim projektom, namenjenim pospeševanju razvoja in uvajanja obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem sektorju, kot je določeno v členu 21(1) Uredbe xxxx/xxxx [FuelEU za pomorstvo]. Za zagotovitev, da je v okviru tega razširjenega področja uporabe na voljo zadostno financiranje za inovacije, bi bilo treba sklad za inovacije dopolniti s 50 milijoni pravic, ki deloma izhajajo iz pravic, ki bi se sicer lahko prodale na dražbi, deloma pa iz pravic, ki bi se sicer lahko brezplačno dodelile, v skladu s sedanjim deležem financiranja, ki se zagotovi skladu za inovacije iz vsakega vira.

Področje uporabe sklada za inovacije iz člena 10a(8) Direktive 2003/87/ES bi bilo treba razširiti za podporo inovacijam na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov, ki se nanašajo na porabo goriv v stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa , ter ukrepom, katerih namen je zmanjšanje velikih količin emisij toplogrednih plinov, ki se ne navezujejo na projekte ali inovacije . Poleg tega bi moral sklad za inovacije podpirati naložbe za razogljičenje sektorja pomorskega prevoza, vključno z naložbami v alternativna trajnostna goriva, kot sta vodik in amoniak, ki se proizvajata iz obnovljivih virov, ter pogonske tehnologije z ničelnimi emisijami, kot so tehnologije vetrne energije. Ker se prihodki, ustvarjeni s sankcijami iz Uredbe xxxx/xxxx [FuelEU za pomorstvo] (10), v skladu s členom 21(5) finančne uredbe dodelijo skladu za inovacije kot zunanji namenski prejemki, bi morala Komisija zagotoviti ustrezno upoštevanje podpore inovativnim projektom, namenjenim pospeševanju razvoja in uvajanja obnovljivih in nizkoogljičnih goriv v pomorskem sektorju, kot je določeno v členu 21(1) Uredbe xxxx/xxxx [FuelEU za pomorstvo]. Za zagotovitev, da je v okviru tega razširjenega področja uporabe na voljo zadostno financiranje za inovacije in ukrepe , bi bilo treba sklad za inovacije dopolniti s 50 milijoni pravic, ki deloma izhajajo iz pravic, ki bi se sicer lahko prodale na dražbi, deloma pa iz pravic, ki bi se sicer lahko brezplačno dodelile, v skladu s sedanjim deležem financiranja, ki se zagotovi skladu za inovacije iz vsakega vira.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Področje uporabe sklada za modernizacijo bi bilo treba uskladiti z najnovejšimi podnebnimi cilji Unije, pri čemer bi bilo treba zahtevati, da so naložbe usklajene s cilji evropskega zelenega dogovora in Uredbo (EU) 2021/1119, ter odpraviti podporo vsem naložbam v zvezi s fosilnimi gorivi. Poleg tega bi bilo treba delež sklada za modernizacijo , ki ga je treba nameniti prednostnim naložbam, povečati na 80 % , opredeliti energijsko učinkovitost kot prednostno področje na strani povpraševanja, podporo gospodinjstvom za odpravljanje energetske revščine, tudi na podeželju in oddaljenih območjih, pa vključiti med prednostne naložbe.

Področje uporabe sklada za modernizacijo bi bilo treba uskladiti z najnovejšimi podnebnimi cilji Unije, pri čemer bi bilo treba zahtevati, da so naložbe usklajene s cilji evropskega zelenega dogovora in Uredbo (EU) 2021/1119, ter odpraviti podporo vsem naložbam v zvezi s fosilnimi gorivi. Poleg tega bi bilo treba sklad za modernizacijo uporabiti samo za prednostne naložbe , opredeliti energijsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije kot prednostni področji na strani povpraševanja, podporo ranljivim območjem in gospodinjstvom za odpravljanje energetske revščine in revščine na področju mobilnosti, zlasti tistim v najbolj oddaljenih regijah , na podeželju in oddaljenih območjih, pa vključiti med prednostne naložbe. Sredstva iz sklada za modernizacijo bi morala biti na voljo tudi regijam NUTS 3 v državah članicah z očitnimi notranjimi neravnovesji, da bi spodbudili obnovo in posodobitev energetskega sektorja.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija je v sporočilu o krepitvi evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 (11) izpostavila poseben izziv pri zmanjševanju emisij v sektorju cestnega prometa in stavbnem sektorju. Zato je napovedala, da bi lahko nadaljnja razširitev trgovanja z emisijami vključevala emisije iz cestnega prometa in stavb. Za ta nova sektorja bi se uvedlo ločeno, a vzporedno trgovanje z emisijami. Tako bi se preprečile vse motnje dobro delujočega trgovanja z emisijami v sektorjih nepremičnih naprav in letalstva. Novi sistem je dopolnjen s politikami in ukrepi za zaščito pred neupravičenimi vplivi cen, za oblikovanje pričakovanj udeležencev na trgu in zagotovitev signala cene ogljika za celotno gospodarstvo. Pretekle izkušnje so pokazale, da je treba za razvoj novega trga vzpostaviti učinkovit sistem spremljanja, poročanja in preverjanja. Za zagotovitev sinergij in usklajenosti z obstoječo infrastrukturo Unije za EU ETS, ki zajema emisije iz nepremičnih naprav in letalstva, je primerno, da se trgovanje z emisijami za sektor cestnega prometa in stavbni sektor vzpostavi s spremembo Direktive 2003/87/ES.

Komisija je v sporočilu o krepitvi evropskih podnebnih ambicij do leta 2030 (12) izpostavila poseben izziv pri zmanjševanju emisij v sektorju cestnega prometa in stavbnem sektorju. Zato je napovedala, da bi lahko nadaljnja razširitev trgovanja z emisijami vključevala emisije iz cestnega prometa in stavb. Za ta nova sektorja bi se uvedlo ločeno, a vzporedno trgovanje z emisijami. Tako bi se preprečile vse motnje dobro delujočega trgovanja z emisijami v sektorjih nepremičnih naprav in letalstva. Glede na to, da imajo lokalne in regionalne oblasti največjo odgovornost za ta sektorja, bi morale sodelovati pri oblikovanju novega sistema trgovanja z emisijami. Tem oblastem bo dodeljen del prihodkov iz novega sistema, saj sta ti ravni upravljanja najbolj prizadeti. Novi sistem je dopolnjen s politikami in ukrepi za zaščito pred neupravičenimi vplivi cen, zlasti na ranljiva gospodinjstva, mikro- in mala podjetja ter uporabnike mobilnosti, med drugim na podeželju in oddaljenih območjih , za oblikovanje pričakovanj udeležencev na trgu in zagotovitev signala cene ogljika za celotno gospodarstvo. Pretekle izkušnje so pokazale, da je treba za razvoj novega trga vzpostaviti učinkovit sistem spremljanja, poročanja in preverjanja. Za zagotovitev sinergij in usklajenosti z obstoječo infrastrukturo Unije za EU ETS, ki zajema emisije iz nepremičnih naprav in letalstva, je primerno, da se trgovanje z emisijami za sektor cestnega prometa in stavbni sektor vzpostavi s spremembo Direktive 2003/87/ES , v skladu s svežnjem ukrepov „Pripravljeni na 55“ in po potrebi zakonodajo, ki vpliva na ta razpršena sektorja .

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Pravila o porazdelitvi v zvezi z deleži pravic, ki se prodajo na dražbi, so zelo pomembna za vse prihodke z dražb, ki bi se stekali v države članice, zlasti zaradi potrebe po okrepitvi zmožnosti držav članic, da obravnavajo družbene učinke signala cene ogljika v stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa. Ne glede na to, da imata sektorja zelo različne značilnosti, je primerno določiti skupno pravilo o porazdelitvi, podobno tistemu, ki se uporablja za nepremične naprave. Glavni del pravic bi bilo treba porazdeliti med vse države članice na podlagi povprečne porazdelitve emisij v zajetih sektorjih v obdobju 2016–2018.

Pravila o porazdelitvi v zvezi z deleži pravic, ki se prodajo na dražbi, so zelo pomembna za vse prihodke z dražb, ki bi se stekali v države članice, zlasti zaradi potrebe po okrepitvi zmožnosti držav članic, da obravnavajo družbene učinke signala cene ogljika v stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa. Ne glede na to, da imata sektorja zelo različne značilnosti, je primerno določiti skupno pravilo o porazdelitvi, podobno tistemu, ki se uporablja za nepremične naprave. Glavni del pravic bi bilo treba porazdeliti med vse države članice na podlagi povprečne porazdelitve emisij v zajetih sektorjih v obdobju 2016–2018. Vsaka država članica bi morala določiti minimalni delež prihodkov od dražb v višini najmanj 20 %, s katerim bi neposredno razpolagale lokalne in regionalne oblasti. Prihodke, s katerimi upravljajo lokalne in regionalne oblasti, je treba uporabiti izključno za prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, zlasti za tista, ki podpirajo energetski prehod in obravnavajo tveganja za najranljivejša območja, gospodinjstva, mikro- in mala podjetja ter uporabnike mobilnosti.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Uvedbo cene ogljika v sektorju cestnega prometa in stavbnem sektorju bi bilo treba dopolniti z učinkovitim družbenim nadomestilom, zlasti ob upoštevanju obstoječih ravni energetske revščine. Leta 2018 je približno 34 milijonov Evropejcev navedlo, da ne morejo ustrezno ogrevati svojih domov, medtem ko je v anketi na ravni EU (13) leta 2019 6,9  % prebivalstva Unije navedlo, da si ne morejo privoščiti ustreznega ogrevanja svojih domov. Za zagotovitev učinkovitega družbenega in distribucijskega nadomestila bi se moralo od držav članic zahtevati, da prihodke z dražb porabijo za namene, povezane s podnebjem in energijo, ki so že določeni za obstoječe trgovanje z emisijami, pa tudi za ukrepe, ki se izrecno dodajo za obravnavo povezanih pomislekov za novi sektor cestnega prometa in stavbni sektor, vključno s povezanimi ukrepi politike na podlagi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (14). Prihodki z dražb bi se morali uporabiti za obravnavo družbenih vidikov trgovanja z emisijami za nova sektorja s posebnim poudarkom na ranljivih gospodinjstvih, mikropodjetjih in uporabnikih prevoza . V tem duhu bo novi Socialni sklad za podnebje državam članicam zagotovil namenska finančna sredstva za podporo evropskim državljanom in državljankam, ki jih najbolj prizadene energijska revščina ali revščina na področju mobilnosti oziroma ki jih taka revščina najbolj ogroža. Ta sklad bo spodbujal pravičnost in solidarnost med državami članicami in v njih, hkrati pa bo zmanjšal tveganje energijske revščine in revščine na področju mobilnosti med prehodom. Temeljil bo na obstoječih solidarnostnih mehanizmih in jih dopolnjeval. Sredstva novega sklada bodo načeloma ustrezala 25 % pričakovanih prihodkov od novega trgovanja z emisijami v obdobju 2026–2032 ter se bodo izvrševala na podlagi socialnih načrtov za podnebje, ki bi jih morale predložiti države članice na podlagi Uredbe (EU) 20…/nn Evropskega parlamenta in Sveta (15). Poleg tega bi morala vsaka država članica med drugim uporabiti svoje prihodke z dražb za financiranje dela stroškov svojih socialnih načrtov za podnebje.

Uvedbo cene ogljika v sektorju cestnega prometa in stavbnem sektorju bi bilo treba dopolniti z učinkovitim družbenim nadomestilom, zlasti ob upoštevanju obstoječih ravni energetske revščine. Leta 2018 je približno 34 milijonov Evropejcev navedlo, da ne morejo ustrezno ogrevati svojih domov, medtem ko je v anketi na ravni EU (16) leta 2019 6,9  % prebivalstva Unije navedlo, da si ne morejo privoščiti ustreznega ogrevanja svojih domov , medtem ko so nekatere regije zaradi revščine za ogrevanje prisiljene uporabljati neučinkovite vire energije . Za zagotovitev učinkovitega družbenega in distribucijskega nadomestila bi se moralo od držav članic ter regionalnih in lokalnih oblasti zahtevati, da prihodke z dražb porabijo za namene, povezane s podnebjem in energijo, ki so že določeni za obstoječe trgovanje z emisijami, pa tudi za ukrepe, ki se izrecno dodajo za obravnavo povezanih pomislekov za novi sektor cestnega prometa in stavbni sektor, vključno s povezanimi ukrepi politike na podlagi Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta (17). Prihodki z dražb bi se morali uporabiti tudi za obravnavo družbenih vidikov trgovanja z emisijami za nova sektorja s posebnim poudarkom na ranljivih gospodinjstvih, mikro - in malih podjetjih ter uporabnikih mobilnosti . V tem duhu bo novi Socialni sklad za podnebje državam članicam ter regionalnim in lokalnim oblastem zagotovil namenska finančna sredstva za podporo evropskim državljanom in državljankam, ki jih najbolj prizadene energijska revščina ali revščina na področju mobilnosti oziroma ki jih taka revščina najbolj ogroža. Ta sklad bo spodbujal pravičnost in solidarnost med državami članicami in v njih, hkrati pa bo zmanjšal tveganje energijske revščine in revščine na področju mobilnosti med prehodom. Temeljil bo na obstoječih solidarnostnih mehanizmih in jih dopolnjeval. Sredstva novega sklada bodo ustrezala vsaj 25 % pričakovanih prihodkov od novega trgovanja z emisijami v obdobju 2026–2032 ter se bodo izvrševala na podlagi socialnih načrtov za podnebje, ki bi jih morale predložiti države članice na podlagi Uredbe (EU) 20…/nn Evropskega parlamenta in Sveta (18). Če bo cena ogljika privedla do prihodkov, ki bodo višji od pričakovanih, se bo proračun Socialnega sklada za podnebje ustrezno povečal. Vsaka država članica bi morala določiti minimalni prag v višini najmanj 35 % razpoložljivih sredstev iz Socialnega sklada za podnebje, s katerimi bi neposredno razpolagale lokalne in regionalne oblasti. Poleg tega bi morale vsaka država članica ter regionalne in lokalne oblasti med drugim uporabiti svoje prihodke z dražb za financiranje dela stroškov svojih socialnih načrtov za podnebje.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Inovacije in razvoj novih nizkoogljičnih tehnologij v stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa so ključne za zagotovitev stroškovno učinkovitega prispevka teh sektorjev k pričakovanemu zmanjšanju emisij. Zato bi bilo treba skladu za inovacije zagotoviti tudi 150 milijonov pravic iz trgovanja z emisijami v teh sektorjih za spodbujanje stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij.

Inovacije in razvoj novih nizkoogljičnih tehnologij ter ukrepi v stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa so ključne za zagotovitev stroškovno učinkovitega prispevka teh sektorjev k pričakovanemu zmanjšanju emisij. Zato bi bilo treba skladu za inovacije zagotoviti tudi 150 milijonov pravic iz trgovanja z emisijami v teh sektorjih za spodbujanje stroškovno učinkovitega ter socialno in okoljsko odgovornega zmanjšanja emisij.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija bi morala spremljati uporabo trgovanja z emisijami v stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa, vključno s stopnjo cenovne konvergence z obstoječim ETS, po potrebi pa bi bilo treba Evropskemu parlamentu in Svetu predlagati pregled za izboljšanje uspešnosti, upravljanja in praktične uporabe trgovanja z emisijami za navedena sektorja na podlagi pridobljenega znanja in povečane cenovne konvergence. Od Komisije bi se moralo zahtevati, naj predloži prvo poročilo o tem do 1. januarja 2028.

Komisija bi morala spremljati uporabo trgovanja z emisijami v stavbnem sektorju in sektorju cestnega prometa, vključno s stopnjo cenovne konvergence z obstoječim ETS, po potrebi pa bi bilo treba Evropskemu parlamentu in Svetu predlagati pregled za izboljšanje uspešnosti, upravljanja in praktične uporabe trgovanja z emisijami za navedena sektorja na podlagi pridobljenega znanja in povečane cenovne konvergence. Od Komisije bi se moralo zahtevati, naj predloži prvo poročilo o tem do 1. januarja 2028. Pred poročilom bi bilo potrebno posvetovanje, ki bi trajalo od 1. septembra 2027 do 31. oktobra 2027. V tem obdobju bi bilo treba opraviti ciljno usmerjeno posvetovanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Področje uporabe za dejavnosti pomorskega prevoza

Področje uporabe za dejavnosti pomorskega prevoza

Dodelitev pravic in zahteve za predajo v zvezi z dejavnostmi pomorskega prevoza se uporabljajo po naslednjem vzorcu v naslednjih primerih:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

člen 10a se spremeni:

člen 10a se spremeni:

V odstavku 3 se dodata naslednji točki:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

člen 10d se spremeni:

člen 10d se spremeni:

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Države članice določijo, kako se bodo porabili prihodki, pridobljeni s prodajo pravic na dražbi iz odstavka 4, razen prihodkov, ki se opredelijo kot lastna sredstva v skladu s členom 311(3) PDEU in vključijo v proračun Unije. Države članice uporabijo svoje prihodke za eno ali več dejavnosti iz člena 10(3) ali enega ali več naslednjih ukrepov:

Države članice določijo, kako se bodo porabili prihodki, pridobljeni s prodajo pravic na dražbi iz odstavka 4, razen prihodkov, ki se opredelijo kot lastna sredstva v skladu s členom 311(3) PDEU in vključijo v proračun Unije. Države članice uporabijo svoje prihodke za eno ali več dejavnosti iz člena 10(3) ali enega ali več naslednjih ukrepov:

Države članice uporabijo del svojih prihodkov z dražb, pridobljenih v skladu s tem členom, za obravnavanje socialnih vidikov trgovanja z emisijami na podlagi tega poglavja s posebnim poudarkom na ranljivih gospodinjstvih, ranljivih mikropodjetjih in ranljivih uporabnikih prevoza , kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 20…/nn [uredba o Socialnem skladu za podnebje](*). Kadar država članica Komisiji v skladu z navedeno uredbo predloži [socialni načrt za podnebje], navedene prihodke med drugim uporabi za financiranje tega načrta.

Države članice uporabijo del svojih prihodkov z dražb, pridobljenih v skladu s tem členom, za obravnavanje socialnih vidikov trgovanja z emisijami na podlagi tega poglavja s posebnim poudarkom na ranljivih gospodinjstvih, ranljivih mikropodjetjih in malih podjetjih ter ranljivih uporabnikih mobilnosti , kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 20…/nn [uredba o Socialnem skladu za podnebje](*). Kadar država članica Komisiji v skladu z navedeno uredbo predloži [socialni načrt za podnebje], navedene prihodke med drugim uporabi za financiranje tega načrta.

Šteje se, da so države članice izpolnile določbe tega odstavka, če so vzpostavile in izvajajo fiskalne politike ali politike finančne podpore ali regulativne politike, pri katerih se uporablja finančna podpora, določena za namene iz prvega pododstavka, in katerih vrednost je enaka prihodkom, pridobljenim s prodajo pravic na dražbi iz tega poglavja.

Države članice določijo minimalni prag 20 % prihodkov, ki se dodelijo lokalnim in regionalnim oblastem ter se uporabijo za enega ali več ukrepov, opisanih v tem odstavku.

Države članice obvestijo Komisijo o uporabi prihodkov in o ukrepih, sprejetih v skladu s tem odstavkom, z navedbo teh informacij v svojih poročilih, ki jih predložijo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (**).

Šteje se, da so države članice ter lokalne in regionalne oblasti izpolnile določbe tega odstavka, če so vzpostavile in izvajajo fiskalne politike ali politike finančne podpore ali regulativne politike, pri katerih se uporablja finančna podpora, določena za namene iz prvega pododstavka, in katerih vrednost je enaka prihodkom, pridobljenim s prodajo pravic na dražbi iz tega poglavja.

Države članice obvestijo Komisijo o uporabi prihodkov in o ukrepih, sprejetih v skladu s tem odstavkom, z navedbo teh informacij v svojih poročilih, ki jih predložijo v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta (**).

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Komisija do 1. januarja 2028 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilu o izvajanju določb tega poglavja v zvezi z njihovo uspešnostjo, upravljanjem in praktično uporabo, tudi o uporabi pravil na podlagi Sklepa (EU) 2015/1814 in uporabi pravic iz tega poglavja za izpolnjevanje obveznosti glede skladnosti, ki jih imajo subjekti, zajeti s poglavji II, IIa in III. Po potrebi skupaj s tem poročilom Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog spremembe tega poglavja. Komisija bi morala do 31. oktobra 2031 oceniti izvedljivost vključitve sektorjev, zajetih s Prilogo III, v sistem za trgovanje z emisijami, ki zajema sektorje iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES.“.

Komisija do 1. januarja 2028 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilu o izvajanju določb tega poglavja v zvezi z njihovo uspešnostjo, upravljanjem in praktično uporabo, tudi o uporabi pravil na podlagi Sklepa (EU) 2015/1814 in uporabi pravic iz tega poglavja za izpolnjevanje obveznosti glede skladnosti, ki jih imajo subjekti, zajeti s poglavji II, IIa in III. Pred poročilom bo potekalo posvetovanje, ki bo trajalo od 1. septembra 2027 do 31. oktobra 2027. V tem obdobju se bo opravilo ciljno usmerjeno posvetovanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi. Po potrebi skupaj s tem poročilom Evropskemu parlamentu in Svetu predloži predlog spremembe tega poglavja. Komisija bi morala do 31. oktobra 2031 oceniti izvedljivost vključitve sektorjev, zajetih s Prilogo III, v sistem za trgovanje z emisijami, ki zajema sektorje iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES.“.

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Obstoječa mehanizma za obravnavanje tveganja selitve virov CO2 v sektorjih ali delih sektorjev, pri katerih obstaja tveganje selitve virov CO2, sta prehodno brezplačno dodeljevanje pravic iz EU ETS in finančni ukrepi za nadomestilo posrednih stroškov emisij, nastalih zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije, iz člena 10a(6) oziroma 10b Direktive 2003/87/ES. Toda brezplačno dodeljevanje v okviru EU ETS v primerjavi s prodajo vseh pravic na dražbi pri napravah, ki so jim pravice brezplačno dodeljene, oslabi cenovni signal, ki ga sistem zagotavlja, kar vpliva na spodbude za naložbe v nadaljnje zmanjševanje emisij.

Obstoječa mehanizma za obravnavanje tveganja selitve virov CO2 v sektorjih ali delih sektorjev, pri katerih obstaja tveganje selitve virov CO2, sta prehodno brezplačno dodeljevanje pravic iz EU ETS in finančni ukrepi za nadomestilo posrednih stroškov emisij, nastalih zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije, iz člena 10a(6) oziroma 10b Direktive 2003/87/ES. Toda brezplačno dodeljevanje v okviru EU ETS v primerjavi s prodajo vseh pravic na dražbi pri napravah, ki so jim pravice brezplačno dodeljene, oslabi cenovni signal, ki ga sistem zagotavlja, kar vpliva na spodbude za naložbe v nadaljnje zmanjševanje emisij. Zato mora biti postopno opuščanje brezplačnih dodelitev učinkovito in pravočasno ter skladno s cilji evropskih podnebnih pravil, zlasti pa s svežnjem ukrepov „Pripravljeni na 55“.