This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62008TN0332
Case T-332/08: Action brought on 15 August 2008 — Melli Bank v Council
Zadeva T-332/08: Tožba, vložena 15. avgusta 2008 – Melli Bank proti Svetu
Zadeva T-332/08: Tožba, vložena 15. avgusta 2008 – Melli Bank proti Svetu
UL C 247, 27.9.2008, p. 23–23
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
27.9.2008 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 247/23 |
Tožba, vložena 15. avgusta 2008 – Melli Bank proti Svetu
(Zadeva T-332/08)
(2008/C 247/45)
Jezik postopka: angleščina
Stranki
Tožeča stranka: Melli Bank plc (London, Združeno kraljestvo) (zastopniki: R. Gordon QC, M. Hoskins, Barrister, in T. Din, Solicitor)
Tožena stranka: Svet Evropske unije
Predlogi tožeče stranke
— |
Za ničnega je razglašen del B, odstavek 4 Priloge k Sklepu Sveta 2008/475/ES o omejevalnih ukrepih proti Iranu v delu, v katerem se nanaša na Melli Bank plc. |
— |
Če Sodišče ugotovi, da je člen 7(2)(d) Uredbe zavezujoč, naj razglasi, da se člen 7(2)(d) Uredbe Sveta št. 423/2007/ES o omejevalnih ukrepih proti Iranu ne uporablja. |
— |
Svet naj plača stroške tožeče stranke v zvezi s tem postopkom. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Tožeča stranka v obravnavanem primeru predlaga delno razglasitev ničnosti Sklepa Sveta 2008/475/ES z dne 23. junija 2008 (1) o izvajanju člena 7(2) Uredbe (ES) št. 23/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu v delu, v katerem je tožeča stranka vključena v seznam oseb, subjektov in organov, katerih sredstva in gospodarski viri se zamrznejo v skladu s to določbo. Tožeča stranka je izpodbijala isti sklep v zadevi T-246/08, Melli Bank v Council (2).
Tožeča stranka v podporo tožbi v obravnavanem primeru navaja, da je Svet kršil obveznost obrazložitve, ker ni podal nobenega posameznega in posebnega razloga za navedbo tožeče stranke. Tožeča stranka navaja, da je bila navedena, ne zato ker je bila sama udeležena pri zagotavljanju podpore jedrski dejavnosti Irana, ampak izključno zato, ker je odvisna družba matične družbe, ki naj bi bila vključena v takšne dejavnosti.
Tožeča stranka dalje navaja, naj se razglasi, da se ta določba, če je treba člen 7(2)(d) Uredbe Sveta (ES) št. 423/2007 (3) razlagati kot da nalaga obveznosti Svetu, da navede vsako odvisno ali nadzorovano družbo v kateri ima matična družba delež, ki je vključena v seznam oseb, subjektov in organov, katerih sredstva in gospodarski viri so zamrznjena, ne uporablja, ker je v nasprotju z načelom sorazmernosti.
Tožeča stranka meni, da je obvezno navajanje odvisne družbe nepotrebno in neprimerno za doseganje namenov Uredbe, ker navajanje matične družbe preprečuje odvisni družbi, ki ima sedež v Evropski Uniji, da sprejme navodila od svoje matične družbe, ki bi neposredno ali posredno obšla učinek navedbe matične družbe.
Nazadnje tožeča stranka trdi, da je treba člen 7(2)(d) navedene Uredbe Sveta razlagati tako, da Svetu diskrecijsko pravico navesti matično družbo in ne da naloži Svetu obveznosti v tem smislu.
(1) UL 2008 L 163, str. 29.
(2) UL 2008 C 197, str. 34.
(3) Uredba Sveta (ES) št. 423/2007 z dne 19. aprila 2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL 2007 L 103, str. 1)