This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document C2006/074/42
Case T-423/05: Action brought on 25 November 2005 — Olympic Airways Services S.A. v Commission of the European Communities
Zadeva T-423/05: Tožba, vložena 25. novembra 2005 — Olimpiaki Aeroporia Ypiresies A.E. proti Komisiji Evropskih skupnosti
Zadeva T-423/05: Tožba, vložena 25. novembra 2005 — Olimpiaki Aeroporia Ypiresies A.E. proti Komisiji Evropskih skupnosti
UL C 74, 25.3.2006, p. 21–22
(ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, NL, PL, PT, SK, SL, FI, SV)
25.3.2006 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 74/21 |
Tožba, vložena 25. novembra 2005 — Olimpiaki Aeroporia Ypiresies A.E. proti Komisiji Evropskih skupnosti
(Zadeva T-423/05)
(2006/C 74/42)
Jezik postopka: grščina
Stranke
Tožeča stranka: Olimpiaki Aeroporia Ypiresies A.E. (Atene, Grčija) (Zastopniki: P. Anestis, T. Soames, D. Geradin, S. Mavroghenis in S. Jorda, odvetniki)
Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti
Predlogi tožeče stranke
— |
Popolna ali delna, v smislu členov 230 in 231 ES, razglasitev ničnosti Odločbe C 11/2004 o državnih pomočeh, ki naj bi jih Grčija dodelila družbi Olimpiaki Aeroporia Ypiresies A.E.; |
— |
Naložitev plačila stroškov Komisiji. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
V okviru privatizacije grškega letalskega podjetja „Olimpiaki Aeroporia“ je bila ustanovljena nova družba (NOA) za opravljanje dejavnosti letenja, tožeča stranka (OA) pa je zadržala vse druge dejavnosti, predvsem storitve na tleh, vzdrževanje in popravilo letal. Z izpodbijano odločbo je Komisija ugotovila, da so državne pomoči, ki jih je Grčija dodelila družbi NOA in tožeči stranki, nezdružljive s Pogodbo, zlasti iz naslednjih razlogov:
— |
ker so bila sredstva družbe NOA ob njeni ustanovitvi precenjena, |
— |
ker je država Grčija izvršila plačila iz naslova poroštva za dolgove družbe OA, |
— |
ker je država Grčija do družbe OA nenehno strpna glede dolgov iz naslova davkov in prispevkov za socialno varnost. |
Tožeča stranka s tožbo izpodbija predvsem del odločbe, ki se nanaša na domnevno precenjenost sredstev družbe NOA ob njeni ustanovitvi. Uveljavlja kršitev člena 87(1) in (3) ES in člena 253 ES (dolžnost obrazložitve). Trdi, da je bilo merilo zasebnega investitorja zmotno uporabljeno, ker je Helenska republika ravnala tako, kot bi ravnal vsak skrben zasebni podjetnik. Trdi tudi, da je bil domnevni dobiček izračunan po napačni metodi in da so zato dobljeni rezultati napačni. Tožeča stranka tudi navaja, da je bila obrazložitev o izpolnjenosti pogojev za uporabo člena 87(1) ES pomanjkljiva.
Tožeča stranka v zvezi s tem, da je država plačala zneske za njene dolgove, ne izpodbija dejstva, da so bila plačila izvršena, ampak trdi, da jih ni mogoče šteti za državne pomoči, in glede tega uveljavlja kršitev člena 87(1) ES. Tožeča stranka zlasti zatrjuje, da je Komisija sprejela nadaljevanje državnih pomoči, katerih del so predmetna plačila države Grčije, in da samo zaradi zmotne pravne presoje Komisija v izpodbijani odločbi zatrjuje nasprotno. V enakih okoliščinah se tožeča stranka sklicuje na kršitev pooblastila Komisije za odločanje po prostem preudarku glede plačil, ki so bila izvršena pred spremembo nekaterih poroštev, in glede označitve teh plačil države za državne pomoči. Tožeča stranka v zvezi s tem delom odločbe uveljavlja tudi bistveno kršitev postopka, zlasti kršitev dolžnosti obrazložitve.
V zvezi z ugotovitvijo v izpodbijani odločbi glede „nenehne strpnosti“ Grčije do družbe OA se tožeča stranka sklicuje na kršitev prava Skupnosti glede pojma državne pomoči, ker naj Komisija ne bi preučila ravnanja Grčije glede na merilo zasebnega upnika in ker ji ni uspelo izpolniti obveznosti glede dokaznega bremena. Tožeča stranka se sklicuje tudi na kršitev pooblastila za odločanje po prostem preudarku pri izračunu in označitvi domnevnega dobička in na neobrazloženost.
Na koncu tožeča stranka uveljavlja kršitev splošnih načel prava Skupnosti, predvsem pravice do izjave, ki je bila po mnenju tožeče stranke kršena, ker Komisija Helenski republiki in širše, sami tožeči stranki kot neposredno zainteresirani stranki, ni dala možnosti vpogleda v ugotovitve revizijske družbe, ki jo je imenovala Komisija. Tožeča stranka uveljavlja tudi kršitev načela „ne bis in idem“, ker je bilo z izpodbijano odločbo naloženo plačilo obresti po skupnostni obrestni meri od zneskov pomoči, ki jih je treba vrniti, v katerih pa so na podlagi nacionalnih določb že vključene globe, obresti in dodatni stroški.