zadeve, ki jih vložijo posamezniki ali podjetja zoper akte institucij Evropske unije (EU), ki so naslovljeni nanje ali jih neposredno in posamično zadevajo, vključno z:
- tožbami v zvezi z delovnimi razmerji med institucijami EU in njihovim osebjem,
- spori glede pravic intelektualne lastnine;
tožbah, ki jih države članice vložijo proti Evropski komisiji;
tožbe držav članic zoper nekatere akte Sveta Evropske unije;
tožbah, s katerimi se zahteva nadomestilo za škodo, ki so jo povzročile institucije ali organi EU;

Praktične določbe dopolnjujejo poslovnik. Namenjena so zagotavljanju pravilnega izvajanja slednjega ter zagotavljanju nemotenega in učinkovitega poteka sodnih postopkov.

KLJUČNE TOČKE

Splošno sodišče je poleg Sodišča eno od sodišč EU, ki sestavljajo Sodišče Evropske unije. Njihov namen je zagotoviti enotno razlaganje in uporabo prava EU.

Organizacija Splošnega Sodišča

Sestava

Od 1. septembra 2019 v okviru reforme pravosodnega sistema EU, uvedene z Uredbo (EU, Euratom) 2015/2422, Splošno sodišče sestavljata po dva sodnika iz vsake države članice. Sodniki med seboj za tri leta izvolijo predsednika in podpredsednika. Sodniki morajo svoje naloge opravljati nepristransko in neodvisno. V izjemnih primerih se lahko sodniku dodeli vloga generalnega pravobranilca*. Sodniki imenujejo sodnega tajnika* za mandat šestih let.

Oblikovanje senatov

Zadeve, predložene Splošnemu sodišču, obravnavajo senati treh ali petih sodnikov ali v nekaterih primerih posamezni sodnik. Sodniki volijo predsednike senatov. Za vsako zadevo se imenuje sodnik poročevalec (ki pripravi prvi osnutek sodbe). Splošno sodišče lahko zaseda tudi kot veliki senat (15 sodnikov), kadar je to potrebno zaradi pravne zapletenosti ali pomembnosti zadeve.

Pravila so bila spremenjena leta 2023, delno za zagotovitev, da delna specializacija senatov, o kateri se odloči Splošno sodišče, ne postane odvečna, ko se sestava senatov spremeni vsaka 3 leta.

Posvetovanja Splošnega sodišča

Splošno sodišče se posvetuje za zaprtimi vrati. Po zaključku razprave sodniki izrečejo enotno sodbo.

Jezik

Tožeča stranka lahko za zadevo izbere katerega koli izmed 24 uradnih jezikov EU. Ta jezik se uporablja za pisne in ustne argumente strank ter za komunikacijo med Splošnim sodiščem in strankami.

Kadar se vloga, ki jo predloži institucija, nanaša na klavzulo v pogodbi, sklenjeni s strani EU ali v njenem imenu, ne glede na to, ali to pogodbo ureja javno ali zasebno pravo, v skladu s členom 272 Pogodbe o delovanju Evropske unije, jezik postopka mora biti jezik pogodbe. Če je bila ta pogodba sestavljena v več kot enem jeziku, lahko vlagatelj izbira med njimi.

Pravice in obveznosti zastopnikov in odvetnikov

Agenti (ki zastopajo države članice ali institucije EU) in odvetniki uživajo imuniteto glede besed, ki jih povedo ali napišejo v zvezi s primerom. Listine in dokumenti v zvezi s postopkom ne morejo biti predmet preiskave in jih ni mogoče zaseči.

Odvetniki morajo predložiti potrdilo, da so upravičeni do zastopanja pred sodiščem države članice.

Postopek

Postopek lahko vključuje nekatere ali vse spodaj navedene korake.

Pisni del (izmenjava procesnih vlog med strankama):
- Vloga odvetnika ali agenta, poslana v register* začne postopek. Glavne točke ukrepa so objavljene v sporočilu v vseh uradnih jezikih v Uradnem listu Evropske unije.
- Register vroči tožbo obdolžencu, ki ima 2 meseca časa za obrambo.
- V neposrednih tožbah lahko tožeča stranka načeloma v roku vloži repliko, na katero lahko tožena stranka odgovori z dupliko.
Obstajajo posebna pravila za obravnavanje zaupnih podatkov ali dokumentov, ki se nanašajo na varnost EU ali njenih držav članic ali na vodenje njihovih mednarodnih odnosov.
Če stranka meni, da se njena identiteta ne bi smela objaviti, lahko od splošnega sodišča zahteva, da zadevo v celoti ali delno „anonimizira“.
Splošno sodišče lahko odloči, da opusti:
- polna imena fizičnih oseb, ne glede na to, ali so stranke ali tretje osebe, in vse druge osebne podatke teh fizičnih oseb, navedene v dokumentih in informacijah, ki se nanašajo na zadevo in so dostopni javnosti; ali
- podatke, ki niso osebni podatki fizičnih oseb, navedenih v dokumentih in informacijah, do katerih ima javnost dostop, če obstajajo upravičeni razlogi, da se ti podatki ne smejo javno objaviti.
Vsaka oseba, ki lahko dokaže pravni interes za izid zadeve, predložene Sodišču, kot tudi institucije držav članic, lahko sodelujejo v postopku. Oseba lahko vloži vlogo, ki podpira navedbe ene od strank ali jim oporeka, stranke pa lahko nato na vlogo odgovorijo.
Ustni del:
- Splošno sodišče se lahko na zahtevo ene od strank ali na lastno pobudo odloči, da opravi obravnavo. Med obravnavo lahko sodniki postavljajo vprašanja zastopnikom strank. Sodniki se nato posvetujejo na podlagi osnutka sodbe, ki ga pripravi sodnik poročevalec, sodba pa se razglasi javno.
- Lahko se dodeli tudi brezplačna pravna pomoč, ki krije stroške v zvezi s pravnim zastopanjem pred Splošnim sodiščem.
Hitri (pospešeni) postopek:
- Ta postopek omogoča Splošnemu sodišču, da lahko v posebej nujnih zadevah hitro odloča o vsebini spora. Hitri postopek lahko zahteva tožeča ali tožena stranka. O njem lahko odloči tudi Splošno sodišče na lastno pobudo.

Odlog ali drugi začasni ukrepi

Postopek pred Splošnim sodiščem ne odloži pravnega akta, ki se izpodbija. Splošno sodišče lahko kljub temu izda odločbo o odlogu ali drugih začasnih odredbah, če so izpolnjeni določeni pogoji. Odločba je začasna in ne posega v odločitev Splošnega sodišča v postopku v glavni stvari.

Spori glede pravic intelektualne lastnine

Ta vrsta sodnih sporov zadeva tožbe, vložene zoper odločitve Urada Evropske unije za intelektualno lastnino o uporabi pravic intelektualne lastnine in zoper odločitve Urada Skupnosti za rastlinske sorte v zvezi z varstvom žlahtniteljskih pravic.
Poslovnik določa postopke glede strank v postopku, vloge in odgovorov.
Vsi deležniki, ki niso tožeče stranke, lahko intervenirajo med postopkom in imajo enake pravice kot glavne stranke.

Mehanizem pilotnih primerov in skupne obravnave

Kadar dve ali več zadev, ki so v teku pred Splošnim sodiščem, sprožajo isto pravno vprašanje in se Sodišče želi izogniti vzporednemu obravnavanju teh zadev, se lahko ena ali več zadev odloži, dokler se ne izide zadeva, ki med najbolj primerna za preučitev tega vprašanja, ki je opredeljeno kot pilotni primer.

Skupne obravnave dveh ali več podobnih zadev se lahko organizirajo, da se nekatere zadeve obravnavajo učinkoviteje.

Videokonference

Kadar zaradi zdravstvenih, varnostnih ali drugih resnih razlogov zastopnik stranke ne more osebno sodelovati na obravnavi, se lahko na zahtevo pooblasti za udeležbo na obravnavi prek videokonference.

e-Curia

Od leta 2018 je obvezna uporaba storitve e-Curia, aplikacije Sodišča Evropske unije, ki zastopnikom strank v zadevah, predloženih Splošnemu sodišču, omogoča izmenjavo procesnih aktov s sodnim tajništvom Splošnega sodišča izključno z elektronskimi sredstvi.

Praktične določbe za izvajanje poslovnika

Te pojasnjujejo, podrobneje določajo in dopolnjujejo nekatere določbe poslovnika. Številne praktične določbe se nanašajo na vidike, kot so vložitev procesnih dokumentov in predmetov, njihova predstavitev in prevod ter tolmačenje na obravnavah.

Od leta 2015 so bili večkrat spremenjene, nazadnje novembra 2022, da bi dopolnile ali prilagodile nova pravila o obravnavi podatkov, o skupnih obravnavah in o videokonferencah za obravnave. Z zadnjimi spremembami je pojasnjen način opravljanja nekaterih nalog registra, predvsem tistih, ki se nanašajo na vodenje registra, vzdrževanje spisa in vpogled v spis, zlasti glede na spremembe opravljene v času pandemije COVID-19. Upoštevajo tudi razvoj, ki izhaja iz digitalizacije sodnega postopka.

OD KDAJ SE TA POSLOVNIK UPORABLJA?

Poslovnik se uporablja od 1. julija 2015. Nadomešča prvotna pravila, ki so veljala od 2. maja 1991. Zadnje spremembe začnejo veljati od 1. aprila 2023.

Poslovnik se uporablja tudi od 1. julija 2015. Spremembe iz leta 2022 začnejo veljati 1. aprila 2023.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

Splošno sodišče – predstavitev (Curia – Sodišče Evropske unije)
Sodišče Evropske unije (SEU) (Evropska unija).

KLJUČNI POJMI

Generalni pravobranilec. Generalni pravobranilci pomagajo Sodišču EU s pripravo nepristranskih in neodvisnih mnenj v zadevah, ki so jim dodeljene. Sodniki ta mnenja upoštevajo, preden izrečejo svojo sodbo (glej člen 252 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člen 19 Pogodbe o Evropski uniji). Mnenja generalnega pravobranilca niso zavezujoča, vendar jih sodišče pogosto upošteva. Na Splošnem sodišču ni stalnih generalnih pravobranilcev, čeprav so lahko imenovani ad hoc.

Sodni tajnik. Oseba, ki je odgovorna za sprejemanje, pošiljanje in hrambo vseh dokumentov v zvezi s primerom ter, pod vodstvom predsednika Splošnega sodišča, za upravljanje Splošnega sodišča (glej vnos v sodni register spodaj).

Register. Prostor za vzdrževanje spisov za nerešene zadeve, vodenje registra, v katerega se vpisujejo vse procesne listine in korespondenca s strankami, vpletenimi v zadeve.

GLAVNI DOKUMENTI

Poslovnik Splošnega sodišča (UL L 105, 23.4.2015, str. 1).

Praktične določbe za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča (UL L 152, 18.6.2015, str. 1).

Sprememba Poslovnika Splošnega sodišča (UL L 217, 12.8.2016, str. 71).

Sprememba Poslovnika Splošnega sodišča (UL L 217, 12.8.2016, str. 72).

Spremembe Poslovnika Splošnega sodišča (UL L 217, 12.8.2016, str. 73).

Spremembe praktičnih določb za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča (UL L 217, 12.8.2016, str. 78).

Spremembi Poslovnika Splošnega sodišča (UL L 240, 25.9.2018, str. 67).

Spremembe Poslovnika Splošnega sodišča (UL L 240, 25.9.2018, str. 68).

Spremembe praktičnih določb za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča (UL L 294, 21.11.2018, str. 23).

Spremembe Poslovnika Splošnega sodišča (UL L 44, 14.2.2023, str. 8).

Spremembe praktičnih določb za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča (UL L 73, 10.3.2023, str. 58).

POVEZANI DOKUMENTI

Uredba (EU, Euratom) 2016/1192 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o prenosu pristojnosti za odločanje o sporih med Evropsko unijo in njenimi uslužbenci na prvi stopnji na Splošno sodišče (UL L 200, 26.7.2016, str. 137).

Uredba (EU, Euratom) 2015/2422 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o spremembi Protokola št. 3 o Statutu Sodišča Evropske unije (UL L 341, 24.12.2015, str. 14).

Zadnja posodobitev 31.03.2023

Top