23.2.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 55/16

—

to tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno;

—

odloči, da je zaradi ravnanja Evropske komisije nastala nepogodbena odgovornost Evropske unije v razmerju do tožeče stranke;

—

Evropski uniji naloži, naj tožeči stranki plača znesek v višini 1 472 000 EUR, povečan za obresti za obdobje od 11. marca 2008 do popolnega poplačila, in znesek v višini 112 872,50 EUR na leto od 11. marca 2008, povečan za obresti do popolnega poplačila;

—

Evropski uniji naloži plačilo stroškov postopka.

—

Po eni strani naj bi Unija s tem, da je povračilo stroškov selitve svojih uradnikov pogojevala s tem, da ti uradniki zberejo tri različne predračune za storitev selitve, in s tem, da ni opravila niti najmanjšega nadzora nad izpolnjevanjem te obveznosti, čeprav naj bi bila dobro seznanjena s kršitvami, ki naj bi v zvezi s tem potekale, vzpostavila pravni okvir, ki naj bi napeljeval na kršitev člena 101 PDEU, za katero so bila selitvena podjetja nato tudi kaznovana. S tem naj bi Unija kršila dolžnost skrbnega ravnanja in dolžnost dobrega upravljanja, ki je temeljna pravica tožeče stranke.

—

Po drugi strani naj bi uradniki Evropske unije s tem, da so tožečo stranko prosili, naj sestavlja lažne predračune, tožečo stranko kot agenti Evropske unije neposredno napeljevali k storitvi kršitve, za katero je bila kaznovana. Evropska unija naj bi torej prek svojih uradnikov prispevala k kršitvi člena 101 PDEU, za katero je nato naložila sankcijo, poleg tega pa naj bi kršila pravico tožeče stranke do poštenega sojenja.