31.12.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

L 361/89

(1)

V skladu s Sklepom 2011/167/EU so bile Belgija, Bolgarija, Češka republika, Danska, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Francija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo (v nadaljnjem besedilu: sodelujoče države članice) pooblaščene, da med seboj vzpostavijo okrepljeno sodelovanje na področju uvedbe enotnega patentnega varstva.

(2)

V skladu z Uredbo (EU) št. 1257/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2012 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju uvedbe enotnega patentnega varstva (2) imajo lahko nekateri evropski patenti, ki jih podeli Evropski patentni urad (v nadaljnjem besedilu: EPU) v skladu s pravili in postopki iz Konvencije o podeljevanju evropskih patentov z dne 5. oktobra 1973, kakor je bila revidirana 17. decembra 1991 in 29. novembra 2000 (v nadaljnjem besedilu: EPK), na zahtevo imetnika patenta enotni učinek v sodelujočih državah članicah.

(3)

Ureditev prevajanja za evropske patente, ki imajo enotni učinek v sodelujočih državah članicah (v nadaljnjem besedilu: evropski patent z enotnim učinkom) bi bilo treba urediti z ločeno uredbo v skladu z drugim odstavkom člena 118 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).

(4)

V skladu s Sklepom 2011/167/EU bi morala biti ureditev prevajanja za evropske patente z enotnim učinkom poenostavljena in stroškovno učinkovita. Ustrezati bi morala ureditvi iz predloga uredbe Sveta o ureditvi prevajanja za patent Evropske unije, ki ga je Komisija predložila 30. junija 2010, skupaj z elementi kompromisa, ki ga je predlagalo predsedstvo novembra 2010 in je v Svetu prejel veliko podpore.

(5)

Takšna ureditev prevajanja bi morala zagotoviti pravno varnost in spodbujati inovacije ter koristiti zlasti malim in srednje velikim podjetjem (MSP). Zagotoviti bi morala lažji, cenejši in pravno varnejši dostop do evropskega patenta z enotnim učinkom ter celotnega patentnega sistema.

(6)

Ker je EPU pristojen za podelitev evropskih patentov, bi morala ureditev prevajanja za evropski patent z enotnim učinkom temeljiti na trenutnem postopku pri EPU. Cilj te ureditve bi moral biti doseganje potrebnega ravnovesja med interesi gospodarskih subjektov in javnim interesom, kar zadeva stroške postopka in razpoložljivost tehničnih informacij.

(7)

Brez poseganja v prehodne ureditve prevajanja se ne smejo zahtevati dodatni prevodi, kadar je spis evropskega patenta z enotnim učinkom objavljen v skladu s členom 14(6) EPK. Člen 14(6) EPK določa, da se evropski patentni spis objavi v jeziku postopka pred EPU in vsebuje prevod patentnih zahtevkov v druga dva uradna jezika EPU.

(8)

V primeru spora v zvezi z evropskim patentom z enotnim učinkom, se smatra kot legitimna zahteva, da bi moral imetnik patenta na zahtevo domnevnega kršitelja zagotoviti celoten prevod patenta v uradni jezik sodelujoče države članice, v kateri se je zgodila domnevna kršitev ali države članice v kateri ima domnevni kršitelj bivališče. Imetnik patenta bi moral na zahtevo sodišča, pristojnega za spore o evropskem patentu z enotnim učinkom v sodelujočih državah članicah, zagotoviti tudi celoten prevod patenta v jezik, ki se uporablja v postopku pred navedenima sodiščem. Ti prevodi ne bi smeli biti opravljeni avtomatizirano, njihove stroške pa bi moral kriti imetnik patenta.

(9)

V primeru spora o odškodninskem zahtevku bi moralo sodišče, ki obravnava spor, upoštevati dejstvo, da je domnevni kršitelj, preden je prejel prevod v njegov jezik, morda ravnal v dobri veri in ni vedel ali upravičeno ni mogel vedeti, da krši patent. Pristojno sodišče bi moralo oceniti okoliščine posameznega primera ter bi moralo med drugim upoštevati ali je domnevni kršitelj MSP, ki posluje le na lokalni ravni, jezik postopka pred EPU in v prehodnem obdobju prevod, predložen skupaj z zahtevkom za enotni učinek.

(10)

Da se olajša dostop do evropskih patentov z enotnim učinkom, zlasti za MSP, bi bilo treba prijaviteljem omogočiti, da svoje patentne prijave pri EPU vložijo v katerem koli uradnem jeziku Unije. Kot dopolnilni ukrep bi morali prijavitelji z bivališčem ali glavnim krajem poslovanja v državi članici, ki so vložili prijavo za evropski patent v enem izmed uradnih jezikov Unije, ki pa ni uradni jezik EPU, dobiti povračilo stroškov prevajanja iz jezika prijave v jezik postopka pri EPU ne glede na obstoječe postopke EPU. Ta povračila bi moral v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 1257/2012 nositi EPU.

(11)

Zaradi spodbujanja razpoložljivosti patentnih informacij in razširjanja tehnološkega znanja bi moralo biti čim prej na voljo strojno prevajanje patentnih prijav in spisov v vse uradne jezike Unije. EPU razvija strojno prevajanje, ki je zelo pomembno orodje pri izboljševanju dostopa do patentnih informacij in obsežnem razširjanju tehnološkega znanja. Pravočasna razpoložljivost visokokakovostnih strojnih prevodov evropskih patentnih prijav in spisov v vse uradne jezike Unije bi koristila vsem uporabnikom evropskega patentnega sistema. Strojni prevodi so pomembna značilnost politike Evropske unije. Ti strojni prevodi bi se morali uporabljati le v informativne namene in ne bi smeli imeti kakršnega koli pravnega učinka.

(12)

V prehodnem obdobju, tj. dokler ni na voljo visokokakovostnega strojnega prevajanja v vse uradne jezike Unije, bi se moral zahtevku za enotni učinek iz člena 9 Uredbe (EU) št. 1257/2012 priložiti celoten prevod patentnega spisa v angleščino, kadar je jezik postopka pred EPU francoščina ali nemščina, ali v kateri koli drug uradni jezik držav članic, ki je uradni jezik Unije, kadar je jezik postopka pred EPU angleščina. S to ureditvijo bi se zagotovilo, da so v prehodnem obdobju vsi evropski patenti z enotnim učinkom na voljo v angleščini, ki se običajno uporablja v mednarodnih tehnoloških raziskavah in publikacijah. Poleg tega bi se s to ureditvijo zagotovilo, da bi bili objavljeni prevodi evropskih patentov z enotnim učinkom v druge uradne jezike sodelujočih držav članic. Ti prevodi ne bi smeli biti opravljeni avtomatizirano, njihova visoka kakovost pa bi morala prispevati k razvoju prevajalskih orodij v okviru EPU. Z njimi bi se tudi okrepilo razširjanje patentnih informacij.

(13)

Prehodno obdobje bi se moralo zaključiti takoj, ko je na voljo visokokakovostno strojno prevajanje v vse uradne jezike Unije, katerega kakovost bi redno in objektivno ocenjeval neodvisni strokovni odbor, ki bi ga ustanovile sodelujoče države članice v okviru EPU ter ki bi bil sestavljen iz predstavnikov EPU in uporabnikov evropskega patentnega sistema. Glede na stanje tehnološkega napredka bi bilo treba visokokakovostno strojno prevajanje razviti najpozneje v 12 letih. Posledično bi se moralo prehodno obdobje izteči 12 let po datumu začetka uporabe te uredbe, razen če se sprejme odločitev o predčasnem koncu tega obdobja.

(14)

Ker materialne določbe, ki se uporabljajo za evropski patent z enotnim učinkom, ureja Uredba (EU) št. 1257/2012 in ker so dopolnjene z ureditvijo prevajanja iz te uredbe, bi se morala ta uredba uporabljati od istega dne kot Uredba (EU) št. 1257/2012.

(15)

Ta uredba ne posega v ureditev glede jezikov v institucijah Unije, določeno v skladu s členom 342 PDEU in Uredbo Sveta št.1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (3). Ta uredba temelji na jezikovni ureditvi EPU in se ne bi smela obravnavati, kot da vzpostavlja posebno jezikovno ureditev za Unijo ali precedens za omejeno jezikovno ureditev v kakršnem koli bodočem pravnem instrumentu Unije.

(16)

Ker cilja te uredbe, in sicer uvedbe enotne in poenostavljene ureditve prevajanja za evropske patente z enotnim učinkom, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker se ta cilj zaradi obsega in učinkov te uredbe lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe, kadar je to ustrezno z okrepljenim sodelovanjem, v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

(a)

„evropski patent z enotnim učinkom“ pomeni evropski patent, ki ima enotni učinek v sodelujočih državah članicah na podlagi Uredbe (EU) št. 1257/2012;

(b)

„jezik postopka“ pomeni jezik postopka, ki se uporablja v postopkih pred EPU, kakor je opredeljeno v členu 14(3) Konvencije o podeljevanju evropskih patentov z dne 5. oktobra 1973, kakor je bila revidirana 17. decembra 1991 in 29. novembra 2000 (v nadaljnjem besedilu: EPK).

(a)

celoten prevod spisa evropskega patenta v angleščino, kadar je jezik postopka francoščina ali nemščina, ali

(b)

celoten prevod spisa evropskega patenta v kateri koli drug uradni jezik Unije, kadar je jezik postopka angleščina.