8.8.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

C 185/35

1.1

Predlog uredbe se nanaša na področje, ki ga pokriva člen 65 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, pravna podlaga zanj pa je člen 61(c) iste pogodbe. Glede na poseben značaj zahtevkov za preživnino in čezmejne izterjave preživnine je predlog v skladu z načeloma sorazmernosti in subsidiarnosti, tako z vidika pravnih institucij in nacionalnih zakonodaj kot z vidika vpletenih strank.

1.2

To vprašanje se nanaša tako na družinsko pravo kot na izterjavo preživnine, s socialnega vidika pa lahko vodi do obubožanja, kar je prav tako treba upoštevati.

1.3

Predlog izpolnjuje tudi zahteve po jasnosti in pravni varnosti strank, tretjih oseb in upravnih organov ter varuje osebne podatke pred uporabo, ki ni povezana z reševanjem sporov in izvrševanjem preživninskih obveznosti.

1.4

Odbor odobrava zakonodajno pobudo Komisije, z nekaterimi posebnimi pripombami, in pozdravlja prizadevanja za pripravo učinkovitih zakonodajnih ukrepov, predvsem zato, ker so bila pred izjemno kakovostnim oblikovanjem zakonodajnega predloga izvedena predhodna posvetovanja in presoje učinkov. Strinja se tudi z izbranim pravnim instrumentom — uredbo — in s pravno podlago, ki je bila določena, saj je ta kljub razlikam med nacionalnimi zakonodajami (ki bodo še naprej obstajale) primernejša za usklajevanje zadev z evropsko komponento.

1.5

Haaško konvencijo o pravu, ki se uporablja za preživninske zadeve, je ratificiralo le malo držav članic, vendar pa jih je večina (17 od 25) ratificirala konvencijo o izvrševanju sodnih odločb v preživninskih zadevah. Kljub temu se lahko izkaže, da takšne odločbe zaradi pridržkov in možnosti, da država s sklicevanjem na domači javni red zavrne sodno odločbo, izdano v drugi državi članici, ni mogoče izvršiti, pa čeprav izhaja iz ene od držav pogodbenic. Takšna situacija ovira prost pretok sodnih odločb na območju Skupnosti, kar je treba odpraviti.

1.6

Zato Odbor poziva Svet k sprejetju predlagane uredbe, ki bi vzpostavila pravno varnost in preživninskim upravičencem zagotovila konkretne ukrepe za čezmejno izvrševanje izterjave preživnine, kar je v interesu Evropejk in Evropejcev.

1.7

Odbor poziva tudi vladi Združenega kraljestva in Irske, da razmislita o možnostih pristopa k izvajanju te uredbe (opt in), ter vlado Danske, da poenostavi izvrševanje sodnih odločb na področju preživninskih zadev v skladu s haaško konvencijo o izvrševanju sodnih odločb v preživninskih zadevah, ki jo je ratificirala, ter da v ta namen vzpostavi ad hoc sodelovanje z drugimi državami članicami, kadar prejme takšne zahtevke.

2.1.1

Program vzajemnega priznavanja v civilnih zadevah, sprejet 30. novembra 2000, poziva k odpravi postopka exequatur v korist preživninskih upravičencev, za katere že velja uredba „Bruselj I“ (1) o vzajemnem priznavanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. Ta program med drugim predvideva, da je včasih v okviru uskladitve postopkov potrebno in celo nujno oblikovati določeno število postopkovnih pravil za čim bolj učinkovito izvrševanje sodnih odločb, izdanih v drugi državi članici, v zaprošeni državi, zlasti z opredelitvijo elementov premoženja zavezanca.

2.1.2

Vzajemno priznavanje mora potekati v okviru sodelovanja med pravosodnimi organi držav članic ter z uskladitvijo kolizijskih pravil.

2.1.3

Haaška konferenca o mednarodnem zasebnem pravu pripravlja posodobitev obstoječih konvencij. Po mnenju Komisije se ukrepi EU in mednarodni ukrepi medsebojno dopolnjujejo. Haaška pobuda bo omogočila prihodnji razvoj sodelovanja s tretjimi državami in morda rezultate, ki bi se kasneje lahko prenesli na raven EU.

2.2.1

Cilj predloga je odstraniti vse ovire, ki preživninskim upravičencem s prebivališčem v eni od držav članic Evropske unije onemogočajo izterjavo preživnine v drugi državi članici.

2.2.2

Preživninski upravičenci morajo imeti možnost brezplačno pridobiti izvršilni naslov, ki je neposredno izvršljiv v evropskem pravosodnem prostoru in jim omogoča redno prejemanje zneskov, ki jim pripadajo.

2.2.3

Glede na dejstvo, da v preživninskih zadevah ni enotnega režima, je enoten in ambiciozen instrument, ki pokriva vsa ustrezna področja pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, nujno potreben. Pojma preživnine in preživninskega upravičenca se v posameznih državah precej razlikujeta; neizvrševanje sodnih odločb dopuščajo pridržki, določeni v haaški konvenciji iz leta 1973 (člen 26), ki ima trenutno prednost pred zakonodajo Skupnosti. Zato predlagamo razveljavitev te izjeme, predvidene v členu 71 uredbe Bruselj I, s pomočjo ad hoc instrumenta za izterjavo zahtevkov za preživnino.

2.3.1

Uskladitev kolizijskih pravil; uporaba usklajenih pravil za določitev prava, ki se uporablja, poenostavi pretok sodnih odločb, saj so tako izdane v skladu s pravom, ki je na zadosten in neizpodbiten način povezan z družinskim položajem upravičenca in zavezanca.

2.3.2

Priznavanje in neposredna izvršljivost odločbe na celotnem območju Evropske unije.

2.3.3

Konkretni izvršilni ukrepi, ki jih sprejme država, v kateri ima zavezanec svoje prebivališče, vključno z dostopom do informacij o njegovem finančnem položaju in vzpostavitvijo pravnih instrumentov, ki omogočajo neposredne odtegljaje pri plači ali z bančnega računa.

2.3.4

Krepitev prednostnega značaja zahtevkov za preživnino; krepitev pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah: v ta namen so uredbi priloženi enotni vzorci listin.

3.1

Odbor priznava potrebo in sorazmernost predloga posebne uredbe o čezmejni izterjavi zahtevkov za preživnino. Kot lex specialis ima prednost pred drugimi splošnimi določbami o sodelovanju v civilnih zadevah. Uredba vzpostavlja prednost prava Skupnosti na področju, ki je bilo po volji posameznih držav do sedaj izključeno, ne da bi spreminjala notranje pravo držav članic.

3.2

Predvideni načini ocenjevanja premoženja zavezanca in odtegovanja zneskov zagotavljajo spoštovanje zasebnosti in zaupne narave podatkov. Vendar pa mora zavezanec upravičenca in sodišče izvora obveščati o vsaki spremembi zaposlitve ali bančnega računa.

3.3

Uredba prinaša ugodne rešitve za preživninskega upravičenca, vendar pa upošteva tudi pravico zavezanca do pritožbe nad odločbo ali vložitve zahtevka za revizijo zneska pri sodišču izvora. Vložena zahteva za revizijo zadrži vse izvršilne ukrepe.

3.4

Uporablja se izvršilni postopek po pravu države članice izvršitve, ne glede na državo članico izvora sodne odločbe.

3.5

Predhodna objava zelene knjige (2), organizacija posvetovanj in srečanj strokovnjakov ter študije stanja v vsakih državi članici so omogočile oblikovati koherenten, jasen, s praktičnega vidika dobro zasnovan predlog, ki bo omogočil odstraniti obstoječe ovire na področju čezmejne izterjave zahtevkov za preživnino.