30.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 146/27

—

predlaga, da se strukture upravljanja ETI oblikuje tako, da bo potreba ETI po neodvisnosti pri vsakodnevni dejavnosti uravnotežena s potrebo držav članic in institucij EU po možnosti, da ščitijo interese EU, na primer s petletno oceno odbora držav članic;

—

obžaluje, da predlog ne zagotavlja zadostnih novih sredstev za raziskave. Vztraja, da se obstoječa finančna sredstva EU za raziskave ne porabijo za ETI, temveč da se z jasnimi mehanizmi določijo in zagotovijo dodatni prispevki iz zasebnega sektorja. Skupnosti znanja in inovacij (SZI) je treba spodbujati, da sčasoma dosežejo finančno trajnost, njihov proračun pa je treba redno primerjati z njihovim učinkom;

—

priporoča, da ETI v začetnih stopnjah ne podeljuje lastnih akademskih nazivov, ampak raje razvije blagovno „znamko“ oziroma oznako, ki jo podeli univerza, povezana s skupnostjo znanja in inovacij;

—

priporoča, da je treba pri izbiri partnerstev skupnosti znanja in inovacij upoštevati tako njihovo odličnost kot dokazan potencial za doseganje odličnosti v izobraževanju, raziskavah in inovacijah. Evropsko komisijo poziva, da navede, kako se bo ti merili ocenjevalo;

—

priporoča, da se upravnemu odboru naroči, da pri izbiri SZI visoko uvrsti vloge skupnosti, ki imajo močna partnerstva s strukturiranimi raziskovalnimi skupnostmi in sodelujejo z njihovimi regionalnimi in lokalnimi oblastmi. MSP je treba izrecno navajati kot možne partnerske organizacije.

1.

Komisija je z drugim sporočilom in predlogom direktive o ustanovitvi Evropskega tehnološkega inštituta (ETI) dosegla pomemben napredek.

2.

Čeprav ni mogoče, da bi v ETI neposredno sodelovali vsi raziskovalni inštituti v EU, bo njihovo prizadevanje, da bi prek skupnosti znanja in inovacij (Knowledge and Innovation Community, KIC) postali del ETI, izboljšalo raziskovalno okolje s krepitvijo trikotnika znanja, sestavljenega iz izobraževanja, raziskav in inovacij.

3.

Izboljšanje trikotnika znanja in zlasti razvoj močnih partnerstev med poslovnim in raziskovalnim sektorjem bo bistveno prispevalo k izboljšanju konkurenčnosti EU.

4.

Če bodo skupnosti znanja in inovacij ETI, ki se bodo oblikovale okoli najboljših raziskovalnih skupin, ki sodelujejo s podjetji, sodelovale v sinergiji z regionalnimi in lokalnimi organi za gospodarski razvoj, bo to lahko v prid uravnoteženemu regionalnemu razvoju. –

1.1

pozdravlja drugo sporočilo kot pozitiven prispevek k razpravi o ustanovitvi Evropskega tehnološkega inštituta (ETI) in uresničevanju lizbonske strategije;

1.2

pozdravlja uravnotežen pristop Komisije pri pripravi zakonodajnega predloga, vključno s spremembo izraza „skupnosti znanja“ v „skupnosti znanja in inovacij“, in z zadovoljstvom ugotavlja, da so lokalne in regionalne oblasti opredeljene kot možne „partnerske organizacije“ skupnosti znanja in inovacij, vendar ima pomisleke glede nekaterih podrobnosti;

1.3

podpira pobudo za krepitev odnosov med tremi stebri trikotnika znanja – izobraževanjem, raziskavami in inovacijami – ter predlog za odpravo ugotovljene inovacijske vrzeli v Evropi;

1.4

ponovno izraža stališče, da uspešnih raziskovalnih in inovacijskih modelov ni mogoče poljubno posnemati ter da bi morala EU namesto tega poskusiti graditi na uspešnih modelih najboljše prakse tesnega povezovanja med raziskavami, inovacijami in izobraževanjem v EU;

1.5

priznava pomen, ki ga ima ETI pri povezovanju vseh ključnih akterjev v trikotniku znanja, vrhunskih raziskovalnih skupin, industrije in oblasti. Na vsak način se je treba izogniti sistemu dveh hitrosti;

1.6

priznava, da je nekaj vprašanj v zvezi s predlogom, ki so še vedno problematična;

1.7

obžaluje, da nov zakonodajni predlog ne zagotavlja zadostnih novih sredstev za raziskovalno skupnost in da ne vsebuje jasnih mehanizmov za zagotavljanje finančnih virov zasebnega sektorja;

1.8

vztraja, da se obstoječa finančna sredstva za raziskave (7. okvirni program, program za konkurenčnost in inovativnost) ne porabijo za ETI, temveč da se predvidijo dodatni prispevki iz zasebnega sektorja;

1.9

poudarja, da je vpliv lokalnih in regionalnih oblasti na pogoje za ustvarjanje interakcije, ki vodi v inovacije, ključnega pomena;

1.10

opozarja Komisijo na pomembno vlogo lokalnih in regionalnih oblasti, zlasti njihovih gospodarskih partnerstev, pri ustvarjanju pogojev za interakcijo med tremi deli trikotnika znanja, kot je spodbujanje razvoja grozdov, zagotavljanje infrastrukture za inkubatorje, spodbujanje naložb podjetij itd.;

1.11

opozarja Komisijo, da imajo regionalne in lokalne oblasti najboljši položaj za spodbujanje malih in srednjih podjetij k sodelovanju v raziskovalnem partnerstvu ter za podpiranje partnerstev med industrijskim sektorjem in univerzami, ki bodo najverjetneje uspevala v regionalnem oziroma lokalnem okolju ob upoštevanju obstoječih in prihodnjih okoliščin, politik, dejavnikov potiska in potega („push and pull factors“) itd.;

1.12

poudarja, da bi se moral ETI osredotočiti predvsem na inovacije, prenos znanja in projekte uporabljenih raziskav.

2.1

priporoča, da ETI združi moči odličnih, svetovno priznanih univerz v EU ter njihovih raziskovalnih skupin in ustanov ter najboljših skupin z drugih univerz in raziskovalnih ustanov iz EU, ki imajo potencial za doseganje odličnosti;

2.2

zato poziva Komisijo, da sodeluje z univerzami in raziskovalnimi ustanovami, ki imajo bogate praktične izkušnje s trikotnikom znanja; če ETI ne bo uspelo vključiti vrhunskih evropskih univerz in raziskovalnih ustanov, bo to vplivalo na njegov ugled v svetu;

2.3

vztraja, da je treba pri oblikovanju skupnosti znanja in inovacij slediti pristopu od spodaj navzgor in na začetku izbirati obstoječe odlične primere sodelovanja med raziskovalnim in poslovnim sektorjem;

2.4

z zadovoljstvom ugotavlja, da mora biti postopek izbire skupnosti znanja in inovacij odprt, tako da se bodo raziskovalne skupine s potencialom lahko potegovale za sodelovanje v ETI. Tako velike kot majhne univerze in raziskovalne ustanove naj čutijo, da bodo s pravimi strukturami in partnerstvi ter pravo politiko njihove najboljše skupine sčasoma dejavno sodelovale v ETI; obžaluje pa, da se s tem povezano ključno merilo „odličnosti izobraževanja in raziskav“ izrecno ne navezuje tudi na potencialno odličnost, in poziva Komisijo, da pojasni, kako naj bi se ti merili ocenjevalo;

2.5

predlaga, da bi lahko bil eden od načinov za krepitev odnosov med raziskovalnim in zasebnim sektorjem v skupnosti znanja in inovacij spodbujanje skupnosti znanja in inovacij, da sčasoma dosežejo finančno trajnost, ter poziva, da se ta pristop vključi v določbe zakonodajnega predloga;

2.6

nasprotuje predlogu Komisije, da bi ETI podeljeval lastne akademske nazive, in priporoča, da ETI v začetnih stopnjah ne podeljuje lastnih akademskih nazivov, ampak da raje razvije blagovno „znamko“ oziroma oznako, ki jo podeli univerza, partnerka skupnosti znanja in inovacij. V nasprotnem primeru obstaja tveganje, da bo naziv ETI odbil vodilne univerze;

2.7

predlaga, da se ETI v začetnih letih omeji na oblikovanje magistrskega študija, ki mora imeti določene lastnosti, kot so praksa v industriji, interdisciplinarnost, izobraževanje o podjetništvu itd.;

2.8

vztraja, da se zagotovi primerna zastopanost zasebnega sektorja v upravnem odboru, ki bi upravičeno moral biti pooblaščen za določanje strateškega načrta ETI;

2.9

predlaga, da se strukture upravljanja ETI oblikuje tako, da bo potreba ETI po neodvisnosti pri vsakodnevni dejavnosti uravnotežena s potrebo držav članic in institucij EU po možnosti, da ščitijo interese EU, na primer s petletno oceno odbora držav članic;

2.10

poziva Komisijo, da upravnemu odboru naroči, da pri izbiri skupnosti znanja visoko uvrsti vloge partnerstev, ki vključujejo regionalne in lokalne oblasti in imajo strukturirane raziskovalne skupnosti, ki so vključene v znanstveno-tehnološko sodelovanje med univerzami, raziskovalnimi ustanovami in podjetji s srednjeročnim in dolgoročnim načrtovanjem raziskav;

2.11

opozarja Komisijo na odločilno vlogo, ki jo imajo regionalne in lokalne oblasti pri oblikovanju grozdov zaradi svojih politik in naložb v infrastrukturo, ki vodijo v tesno sodelovanje med univerzami in industrijo;

2.12

predlaga, da mora imeti upravni odbor za ocenjevanje uspeha ETI postavljene cilje, v skladu s katerimi bo določena njegova strateška usmeritev. Uspeh bi lahko ocenjevali na podlagi kazalcev sposobnosti ETI, da ponudi konkretne „tržne“ rešitve za težave, s katerimi se soočajo mala in srednja podjetja ter poslovni in industrijski sektor;

2.13

poziva Komisijo, da se glede na močni in pozitivni zagon za ustanovitev ETI vztrajno prizadeva za ustanovitev Evropskega raziskovalnega sveta (ERS) kot glavnega gonila temeljnih raziskav. Upravni odbor ETI mora vzpostaviti čim močnejšo povezavo z ERS in oblikovati strukture, ki bodo zagotovile medsebojno dopolnjevanje ter preprečevale zapiranje vase in podvajanje;

2.14

predlaga, da se skupnosti znanja in inovacij ETI ustvarja postopoma, se uči od vsake izkušnje in vedno, ko se oblikujejo nove skupnosti znanja in inovacij, ustrezno prilagaja strukture, ter je zadovoljen s predlogom Komisije, da se do leta 2013 oblikuje 6 skupnosti znanja in inovacij;

2.15

meni, da morajo biti pri ustanovitvi in upravljanju skupnosti znanja in inovacij ključna naslednja področja:

2.16

priporoča, da se kadrovska vprašanja obravnavajo na prilagodljiv način, s čimer se bo zagotovilo, da bodo v ETI delale najboljše skupine raziskovalcev. Dvojna pripadnost se zdi pozitiven korak naprej na področju kadrovanja;

2.17

predlaga, da skupnosti znanja zaposlujejo osebje za določen odstotek njihovega delovnega časa, da bo doseženo zaposlovanje vrhunskih skupin raziskovalcev in ustvarjen občutek zavezanosti ETI. Največje in najmanjše deleže delovnega časa se lahko določa posebej za vsak primer in prilagaja v času trajanja skupnosti znanja;

2.18

poziva Komisijo, da pri pripravi zakonodajnega predloga o ETI poudari pomembno vlogo lokalnih in regionalnih organov, ki bodo zlasti skupnostim znanja prispevali ključno podporo in na splošno zapolnjevali vrzeli v trikotniku znanja.