Pritožba, ki jo je vložila S.A.BA.R. SpA 19. novembra 2007 zoper sklep Sodišča prve stopnje (četrti senat) z dne 17. septembra 2007 v zadevi S.A.BA.R. SpA proti Komisiji evropskih skupnosti, T-176/07

(Zadeva C-501/07 P)

(2008/C 37/05)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Pritožnica: S.A.BA.R. SpA (zastopnika: E. Coffrini in F. Tesauro, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Komisija evropskih skupnosti

Predloga pritožnice:

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Komisija je z odločbo z dne 5. junija 2002 (1) o „državni pomoči v zvezi z davčnimi oprostitvami in subvencioniranimi posojili v korist javnih podjetij z večinskim javnim kapitalskim deležem“ ureditev davčne oprostitve na podlagi člena 3(70) zakona št. 549/1995 in člena 66(14) uredbe-zakona št. 331/1993, kot je bila spremenjena v zakon, v korist delniških družb z večinskim javnim deležem, ki izvajajo lokalne javne službe, razglasila za državno pomoč, ki ni združljiva s skupnim trgom. Odločba Komisije se ni nanašala na posamezne družbe, ampak na vse družbe, ustanovljene v smislu člena 22 zakona 241/1990, z večinskim javnim kapitalom. Zato odločba ni bila vročena nobeni družbi (niti pritožnici), saj niso bili posebej opredeljeni posamezni naslovniki. Italija je z uredbo-zakonom št. 10 z dne 15. februarja 2007 izvršila zgoraj navedeno odločbo, tako da je izterjavo naložila davčnim uradom. Zato je davčni urad iz Guastalle 20. marca 2007 družbi pritožnici poslal zahtevo za plačilo št. 3796 z dne 15. marca 2007 za glavnico v znesku 1 912 128,47 eura in obresti v znesku 2 192 225 eurov, zahtevo za plačilo št. 3799 z dne 15. marca 2007 za glavnico v znesku 815 406,94 eura in obresti v znesku 738 529 eurov ter zahtevo za plačilo št. 3800 z dne 15. marca 2007 za glavnico v znesku 439 549,29 eura in obresti v znesku 712 588 eurov.

Vendar pritožnica ni družba z večinskim deležem javnega kapitala, ampak je v celoti javna, zato se nanjo ne morejo nanašati „ugotovitve Komisije in njena odločba“.

Pritožnica je pristojna in house za lokalne javne službe za osem občin družbenic in je bila ustanovljena posebej v ta namen v skladu z ureditvijo, ki jo določa zakon.

Pritožnica upravlja javne službe v monopolni ureditvi predvsem na lokalnem področju, ne da bi pri tem vplivala na svobodno konkurenco, saj ni trga.

Družba s 100 % javnim kapitalom je posredni organ občin družbenic, ki so dejanske prejemnice finančne pomoči, ki jo izpodbija Komisija.

Zato finančna oprostitev, odobrena pritožnici, zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov ne more biti opredeljena kot nezakonita državna pomoč, v nasprotju z določbami člena 87 Pogodbe.

Zaradi navedenih razlogov je bila pri Sodišču prve stopnje vložena tožba zoper zgoraj navedeno odločbo Komisije, vpisana pod opravilno številko T-176/07 in dodeljena četrtemu senatu; Sodišče prve stopnje pa je s sklepom z dne 17. septembra 2007 odločilo, da se tožba zaradi nedopustnosti zavrne z obrazložitvijo, da ni bil spoštovan rok iz člena 230, peti odstavek, Pogodbe ES, na podlagi katerega bi morala biti tožba vložena v dveh mesecih od objave izpodbijanega akta ali njegovega uradnega obvestila tožniku, če tega ni bilo, pa od dneva, ko je zanj izvedel, v skladu s členom 102(1) Poslovnika Sodišča prve stopnje.

Ta trditev naj ne bi bila utemeljena, tudi glede na sodbe z dne 17. septembra 1980 (730/79) (2); z dne 14. novembra 1984 (323/82) (3); z dne 12. decembra 1996 (T-358/94) (4) in zlasti sodbo tretjega senata z dne 23. februarja 2006 v zadevi C-346/03 (5), zaradi česar naj bi bila v pritožbi zahtevana sprememba sklepa.

Tožba pred Sodiščem prve stopnje je bila namreč vložena takoj, ko je družba pritožnica izvedela, da je med naslovniki odločbe Komisije, in sicer takrat, ko je od davčnega urada prejela zahteve za plačilo.

Sklep Sodišča prve stopnje se izpodbija tudi zato, ker je v njem napačno uporabljen člen 225 Pogodbe.

Predlog za razglasitev ničnosti odločbe Komisije bi se namreč moral obravnavati skupaj z zahtevo, da se ta odoločba na pritožnico ne nanaša, sprememba sklepa na prvi stopnji pa se zahteva tudi glede na ugotovljeno nepristojnost ratione materiae Sodišča prve stopnje.

(1)  UL L 77, 2003, str. 21.

(2)  Recueil, 1980, str. 2671.

(3)  Recueil, 1984, str. 3809.

(4)  Recueil, 1996, str. II-2109.

(5)  ZOdl., 2005, str. I-6159.