19.2.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 41/24

—

ob upoštevanju člena 6(2) Pogodbe o Evropski uniji,

—

ob upoštevanju sklepov Predsedstva zasedanja Evropskega sveta v Bruslju dne 21. in 22. junija 2007 o reformi pogodb,

—

ob upoštevanju besedila novega člena 3 Pogodbe o Evropski uniji, kakor je bil vstavljen s členom 1(4) Lizbonske pogodbe, ki navaja, da se Unija „bori […] proti […] diskriminaciji ter spodbuja […] varstvo pravic otrok“ ter določa, da „v odnosih z ostalim svetom Unija […] prispeva k […] varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok“,

—

ob upoštevanju sklepa, ki so ga sprejeli voditelji držav in vlad ob zaključku medvladne konference v Lizboni dne 19. oktobra 2007, da Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (1), katere člen 24 izrecno zadeva „otrokove pravice“ in še posebej določa, da se morajo „pri vseh ukrepih javnih organov ali zasebnih ustanov, ki zadevajo otroke, […] upoštevati predvsem koristi otrok“, postane pravno obvezujoča,

—

ob upoštevanju sklepa Unije o pristopu k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950, ki predvideva sankcije v primeru neupoštevanja,

—

ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov dne 20. novembra 1989, in njenih izbirnih protokolov,

—

ob upoštevanju akcijskega programa Združenih narodov, sprejetega na Mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju v Kairu septembra 1994,

—

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (2),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. julija 2006 z naslovom Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti (KOM(2006)0367),

—

ob upoštevanju vmesnega poročila mediatorke Evropskega parlamenta za mednarodne starševske ugrabitve otrok z dne 1. marca 2007, ki opozarja Komisijo, Parlament in druge institucije, da se je dramatično povečalo število starševskih ugrabitev otrok,

—

ob upoštevanju rezultatov posvetovanja, ki sta ga o prej omenjenem sporočilu Komisije z naslovom „Strategiji EU o otrokovih pravicah“ izvedli organizaciji Save the Children in Plan International  (3),

—

ob upoštevanju evropskega foruma o otrokovih pravicah, ki ga je ustanovila Komisija po objavi tistega sporočila in ki se je prvič sestal v Berlinu 4. junija 2007,

—

ob upoštevanju politične izjave, ki je bila sprejeta na prvem forumu v Berlinu dne 4. junija 2007 in v kateri se ponovno poudarja želja po sistematičnem upoštevanju otrokovih pravic v notranji in zunanji politiki Evropske unije,

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2006 v zvezi z okvirno strategijo o nediskriminaciji in enakih možnostih za vse (4),

—

ob upoštevanju tematskega komentarja št. 4 z dne 25. maja 2006 z naslovom „Uresničevanje otrokovih pravic c Evropski uniji“, ki ga je pripravila mreža neodvisnih strokovnjakov EU za temeljne pravice (5),

—

ob upoštevanju študije generalnega sekretarja Združenih narodov o nasilju nad otroki, ki je bila predstavljena v Generalni skupščini Združenih narodov dne 11. oktobra 2006,

—

ob upoštevanju Unicefovih smernic o varstvu pravic otrok, ki so žrtve trgovine z ljudmi, izdanih septembra 2006,

—

ob upoštevanju okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ z dne 22. decembra 2003 o boju proti spolnemu izkoriščanju otrok in otroški pornografiji (6),

—

ob upoštevanju členov 34 in 35 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki obravnavata zaščito otrok pred vsemi oblikami spolnega izkoriščanja in spolnih zlorab ter si prizadevata za preprečevanje ugrabitev ali prodaje otrok ali trgovanja z njimi,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2007 z naslovom „Splošni politiki o boju proti kibernetskemu kriminalu naproti“(KOM(2007)0267),

—

ob upoštevanju člena 45 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za pravice žensk in enakost spolov, Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za kulturo in izobraževanje ter Odbora za pravne zadeve (A6-0520/2007),

A.

ker je glavni cilj sporočila Komisije z naslovom „Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti“ spodbujati uveljavljanje otrokovih pravic, zlasti pravico do njihove lastne identitete, pravico do odraščanja v varnih razmerah/pravico do oskrbe, pravico do družine, pravico do ljubezni in igre, pravice do zdravstvene oskrbe, izobrazbe, socialnega vključevanja, enakih možnosti, športa ter čistega in varnega okolja ter pravico do obveščenosti o teh zadevah, z namenom vzpostavljanje temeljev za otrokom prijazno družbo, v kateri se lahko počutijo varni in v njej dejavno sodelujejo,

B.

ker člen 24(3) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina o temeljnih pravicah) določa, da ima „vsak otrok [ima] pravico do rednih osebnih odnosov in neposrednih stikov z obema staršema, če to ni v nasprotju z njegovimi koristmi“,

C.

ker je v skladu s členom 24 Listine o temeljnih pravicah in členom 12 Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah pomembno, da se vsem otrokom zagotovi pravica do „sodelovanja“, da se vedno upoštevajo njihove izkušnje in mnenja v zvezi z vsemi vprašanji, ki jih zadevajo, pri čemer je treba ustrezno upoštevati starost, zrelost in intelektualno razvitost otroka; ker je ta pravica absolutna in se je ne sme omejiti in ker je treba najti način za sporazumevanje z vsemi otroki, tudi z otroki, ki se izražajo tako, da jih odrasli težko razumejo, na primer zelo majhnimi otroki, invalidnimi otroki in otroki, ki govorijo drug jezik,

D.

ker je bistveno, da se otrokove pravice vključijo v vse politike Unije, ki jih neposredno ali posredno zadevajo, in tam varujejo,

E.

ker revščina in socialna izključenost staršev resno ovirata otroke pri uresničevanju svojih pravic in ker je tudi veliko drugih dejavnikov, ki preprečujejo otrokom, da bi uresničili svoje pravice, kot so starši, ki izpolnjujejo svojo starševsko vlogo manj kot zadovoljivo, dejstvo, da morajo otroke v pravnih zadevah zastopati odrasli ali da se lahko pravica do zdravstvenega varstva izvaja le s soglasjem osebe, ki skrbi za varstvo in vzgojo otroka,

F.

ker bi morali odrasli otrokom zagotoviti ugodne pogoje, da bi jim omogočili izražanje njihovega mnenja ter bi tako lahko izrazili svoja stališča in bi se ta upoštevala; ker morajo odrasli podpirati otrokova dejanja miru in prijateljstva ter jih spodbujati k povezovanju z drugimi otroki; ker je čas pomemben dejavnik pri ustvarjanju okoliščin, ki vodijo k odprtemu odnosu in otrokovemu izražanju mnenja, ne le ob posameznih dogodkih, in ker je treba pri financiranju javnih programov to upoštevati,

G.

ker je kršenje otrokovih pravic, nasilje nad otroki in trgovina z otroki za nezakonite posvojitve, prostitucijo, nezakonito delo, prisilne poroke, beračenje po ulicah ali kateri koli drug namen še vedno težava v EU,

H.

ker vedno več otrok zboli za kroničnimi boleznimi, kot so nevrodermitis in alergije, ter boleznimi dihal in ima težave zaradi obremenitve s hrupom,

I.

ker so okoljske pravice otrok vključene v Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah,

J.

ker družinsko okolje zagotavlja ugoden okvir za zaščito otrokovih pravic, poskrbi za zdrav razvoj njihove osebnosti, razvija njihove sposobnosti in jim omogoča, da pridobijo znanje, ki ga potrebujejo za uresničevanje svojih pravic in zavedanje o svojih dolžnostih; posledično si je treba prizadevati za podporo družinam z ustreznimi javnimi politikami; ker bi morali v odsotnosti takšnega okvira imeti vsi otroci, tudi sirote, brezdomci in begunci, v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah, dostop do varstva v nadomestnem okviru, ki bi jim omogočil odraščanje, ne da bi bili kakorkoli diskriminirani,

K.

ker bi morala biti strategija EU o otrokovih pravicah utemeljena na vrednotah in načelih, določenih v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah,

L.

ker bi morale biti pravice otrok kot avtonomnih pravnih bitij priznane, vendar so deklice in ženske, navkljub nacionalnim zakonodajam in mednarodnemu pravu, pogosto žrtev pravne, socialne in ekonomske neenakosti, ki vpliva na uresničevanje njihovih nedvoumnih in temeljnih pravic, kot so enakopraven dostop do izobraževanja, usposabljanja in zdravstvenega varstva, varne hrane in čiste vode ter reproduktivne pravice najstnikov,

M.

ker bi morale biti temeljne pravice in vrednote, tudi enakost med spoloma, bistven element izobraževanja v otroštvu in bi morale biti osnova za vsa druga obdobja življenja,

N.

ker je treba integracijo načela enakosti spolov uporabljati v vseh politikah, ki zadevajo otrokove pravice, saj se enakost spolov začne s priznanjem enakih pravic otrokom moškega in ženskega spola že v prvih letih življenja,

O.

ker kršitev človekovih pravic priseljenk in priseljenskih deklic v obliki tako imenovanih zločinov iz časti, prisilnih porok, pohabljenje ženskih spolnih organov ali drugih kršitev ni mogoče utemeljiti na kakršni koli verski podlagi in se jih ne bi smelo dopuščati v nobenih okoliščinah,

P.

ker so otroci v Evropi že v zgodnjem otroštvu izpostavljeni prikazovanju grozljivih prizorov, pornografije in nasilja v medijih, kar lahko na otrocih pusti uničujoče psihološke in družbene posledice, kot so strah, depresija, povečana agresivnost in težave v šoli,

1.

pozdravlja pobudo Komisije, ki dokaj jasno izraža, da vse konvencije o temeljnih človekovih pravicah veljajo enako za otroke in odrasle, kot to velja za sklop dodatnih pravic, vključno s pravicami iz Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki je bila pripravljena s posebnim poudarkom na posebnem položaju otrok in mladih;

2.

pozdravlja odločitev medvladne konference z dne 19. oktobra 2007, da se otrokove pravice vključi med cilje EU v Lizbonski pogodbi ter se tako zagotovi novo pravno podlago za pravice otrok;

3.

pozdravlja razvoj akcijskega načrta Komisije o otrocih v okviru zunanjih odnosov, ki bo vključen v odobren okvir in zaveze strategije EU o otrokovih pravicah;

4.

opozarja, da čedalje večje število področij, ki spadajo v pristojnosti EU, posredno ali neposredno zadeva otrokove pravice, in poziva Komisijo, naj v svojo presojo vplivov, predvideno v sporočilu z dne 27. aprila 2005 z naslovom „Spoštovanje Listine o temeljnih pravicah v zakonodajnih predlogih Komisije – Metodologija za sistematičen in strog nadzor“(KOM(2005)0172), vključi poglavje o tem, v kakšni meri se otrokove pravice pravno upoštevajo;

5.

poziva Komisijo, naj predloži predlog o oblikovanju posebne proračunske postavke za otrokove pravice, ki bi omogočila financiranje dela za izvrševanje prej omenjenega sporočila Komisije z naslovom „Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti“ in projektov, namenjenih izrecno otrokom, kot je evropski sistem zgodnjega opozarjanja na ugrabitve otrok, ter usklajevalnega organa, v katerega bi bili vključeni predstavniki osrednjih organov držav članic ter bi bil pooblaščen za zmanjšanje števila ugrabitev otrok; proračunska postavka bi morala vključevati tudi subvencije za mreže nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju, in zagotoviti sodelovanje otrok pri izvrševanju tega sporočila in teh projektov;

6.

poziva k uvedbi učinkovitega sistema za spremljanje, ki bi bil podprt s finančnimi sredstvi in letnimi poročili, da se zagotovi izvajanje obveznosti iz prej omenjenega sporočila Komisije z naslovom „Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti“ in izvajanje prihodnje strategije o otrokovih pravicah;

7.

opozarja, da bodo za uspeh prihodnje strategije potrebne dolgoročne zaveze in ukrepi, večje in učinkovito spremljanje izvajanje otrokovih pravic prek razvoja kazalcev in sodelovanja nevladnih organizacij ter združenj staršev in izobraževalnih združenj in pa usklajevanje z nacionalnimi in mednarodnimi pobudami in politikami za otrokove pravice;

8.

poziva Komisijo, naj od leta 2008 naprej vsaki dve leti pripravi celovito poročilo Evropske unije o otrocih in mladih;

9.

pozdravlja načrt Komisije o uvedbi telefonske linije za pomoč otrokom za celotno EU in poudarja, da mora biti ta storitev brezplačna in na voljo 24 ur na dan; poziva države članice, naj z ukrepi za informiranje obveščajo otroke o možnosti uporabe te storitve;

10.

z zanimanjem pričakuje poročilo Komisije o tem, kako države članice izvajajo prej omenjeni okvirni sklep o boju proti spolnemu izkoriščanju otrok in otroški pornografiji iz leta 2003;

11.

poziva, da se zaščita otrokovih pravic, kot so določene v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah, vključi med prednostne naloge večletnega okvira Agencije Evropske unije za temeljne pravice (Agencija) in da ta čim prej vzpostavi mrežo za sodelovanje z mednarodnimi institucijami, zlasti varuhi otrokovih pravic in nevladnimi organizacijami, ki so dejavne na tem področju, da se v celoti izkoristijo njihove izkušnje in informacije, ki so jim na voljo;

12.

poziva Komisijo, Agencijo in države članice, naj si v sodelovanju z ustreznimi agencijami Združenih narodov, mednarodnimi organizacijami in raziskovalnimi središči prizadevajo za izboljšanje zbiranja primerljivih statističnih podatkov v zvezi s položajem otrok v EU, po potrebi tudi z razširitvijo pristojnosti Eurostata, z namenom razvijanja in vključevanja večjega števila kazalcev, ki se nanašajo posebej na otroke, na primer o otroški revščini in družbeni izključenosti; pri zbiranju podatkov bi bilo treba zagotoviti sodelovanje otrok;

13.

prosi Komisijo, naj zagotovi prerez po starosti in spolu za podatke o vseh vrstah diskriminacije otrok in nasilja nad njimi, naj vključi enakopravnost med ženskami in moškimi v vse politike in instrumente svoje prihodnje strategije, vključno z dejavnostmi foruma o otrokovih pravicah, ter naj spremlja in ocenjuje te politike, med drugim s skrbjo za enakost spolov pri načrtovanju proračuna;

14.

poziva, naj se otrokove pravice vključijo v zunanje politike in ukrepe EU, vključno z evropsko sosedsko politiko in strateškim partnerstvom z Rusijo, kot je določeno v predvidenem delovnem dokumentu služb Komisije o akcijskem načrtu Evropske unije za otrokove pravice v zunanjih odnosih, ter procesom širitve, pri čemer priznava, da so te politike učinkovita sredstva, ki zagotavljajo možnost za spodbujanje otrokovih pravic; poziva Komisijo, naj te priložnosti prenese v posebne cilje v zunanjem delovanju Skupnosti in držav članic;

15.

poziva Komisijo, naj predloži poročilo o morebitni vključitvi posebne in pravno zavezujoče klavzule o spoštovanju otrokovih pravic, kot so opredeljene na mednarodni ravni, v vse mednarodne sporazume med Evropsko skupnostjo in tretjimi državami;

16.

poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za pomoč državam v razvoju pri prenosu določb iz Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah in izbirnih protokolov k tej konvenciji v njihove nacionalne zakonodaje;

17.

poziva, naj se preuči pristop EU h Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah in dvema izbirnima protokoloma k tej konvenciji, pa tudi h konvencijam Sveta Evrope v o otrokovih pravicah, vključno z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter h konvencijam o uresničevanju otrokovih pravic, o posvojitvi otrok, o izkoriščanju in spolnih zlorabah, ter poziva Svet, naj sprejme načelno stališče, da se EU v prihodnosti omogoči sodelovanje pri pogajanjih o konvencijah, ki se posebej nanašajo na otrokove pravice;

18.

poudarja, da bi morala imeti vsaka strategija o otrokovih pravicah podlago v vrednotah in štirih temeljnih načelih, določenih v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah: zaščita pred vsemi oblikami diskriminacije; prednostno upoštevanje največjih koristi otroka; pravica do življenja in razvoja ter pravica do izražanja mnenja in upoštevanja tega mnenja v vseh zadevah ali postopkih, ki zadevajo otroka;

19.

obžaluje, da vse države članice še niso imenovale varuha otrokovih pravic, k čemur je pozval odbor Združenih narodov za otrokove pravice, s čimer bi se spodbujalo varovanje otrokovih pravic in nadaljnje izvrševanje Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ter poziva tiste države članice, ki tega še niso storile, naj to storijo čim prej; meni, da bi morala EU nameniti finančna sredstva evropski mreži varuhov pravic otrok, da bo lahko mreža bolj dejavno in povsod po EU obravnavala vprašanja, ki so povezana s pravicami otrok;

20.

poudarja, da se porajajo različne interpretacije, s tem ko nacionalni organi z izvajanjem Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo (7), poziva Komisijo, naj pripravi smernice in seznam najboljših praks, da se pojasni in olajša izvajanje te uredbe;

21.

poudarja, da je pomembno, da države članice in države kandidatke v celoti izvajajo obstoječe mednarodne obveznosti, zlasti tiste iz Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki vsebuje posebne določbe glede invalidnih otrok, in konvencije Mednarodne organizacije dela o delu otrok;

22.

poziva države članice, ki tega še niso storile, naj ratificirajo Haaško konvencijo z dne 19. oktobra 1996 o pristojnosti, pravu, ki se uporabi, priznavanju, izvršitvi in sodelovanju na področju starševske odgovornosti in ukrepov za zaščito otrok; poziva institucije EU, naj pri tretjih državah spodbujajo ratifikacijo poglavitnih mednarodnih instrumentov za zaščito otrok, zlasti tistih, ki so namenjeni izboljšanju položaja otrok priseljencev;

23.

poziva EU, naj z uporabo „mehke moči“ aktivno sodeluje pri spodbujanju ozaveščenosti in razširjanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah znotraj in izven EU;

24.

opozarja države članice na potrebo po takojšnjem izpolnjevanju njihovih evropskih in mednarodnih obvez, povezanih z zaščito otrokovih pravic;

25.

poziva države članice, naj oblikujejo programe izmenjave za učitelje in učence z državami, ki niso del EU, zlasti na Bližnjem vzhodu in državami v razvoju, ter naj razširjajo in spodbujajo otrokove pravice ter opozarjajo na pravico do izobraževanja in enakost med spoloma;

26.

poudarja, da je nujno diferencirano obravnavanje potreb otrok, dober primer diferencirane obravnave pa je 7. poročilo raziskovalnega centra Unicefa INNOCENTI, v katerem je navedenih šest razsežnosti dobrobiti otroka: materialna dobrobit, zdravje in varnost, izobraževalna dobrobit, družina in odnos s sovrstniki, obnašanje in nevarnosti ter subjektivna dobrobit;

27.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za zagotavljanje spoštovanja pravic duševno prizadetih otrok, pri čemer se posebej upošteva njihove pravice do svobode, izobraževanja in dostopa do sodišč ter se jih zaščiti pred mučenjem in krutim, nečloveškim ali ponižujočim ravnanjem;

28.

poziva vse države članice, naj zagotovijo, da imajo otroci učinkovito in neodvisno zastopstvo v katerem koli sodnem ali podobnem postopku, ki jih zadeva, in da imajo zakonsko imenovanega skrbnika, če te naloge ne more opravljati noben odgovoren, primeren in ustrezen odrasel družinski član;

29.

poudarja, da mora strategija o otrokovih pravicah vključevati določbe za spodbujanje blaginje družin, saj se za veliko večino otrok, zlasti majhnih otrok, skrbi v krogu družine;

30.

poziva Komisijo, naj razvije politike in izvaja celovite, večplastne ukrepe, namenjene zaščiti otrokovih pravic, da se dosežejo medozemeljska enakost in enake možnosti za otroke;

31.

predlaga, naj EU kot „ogrožene otroke“ opredeli vse otroke, ki so žrtev socialnih razmer, ki ogrožajo njihovo duševno in telesno zdravje in/ali jih izpostavljajo tveganju prestopništva, tako v vlogi storilca kot žrtve;

32.

poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe (informacijske kampanje, izmenjave najboljše prakse itd.), s katerimi preprečijo „ogrožanje“ otrok, vključno s preprečevanjem mladoletniškega prestopništva;

33.

opozarja, da je pravica do izobraževanja in usposabljanja temeljna socialna pravica, ter poziva vse države članice in države kandidatke, naj zagotovijo to pravico ne glede na socialno ali etnično okolje, telesno stanje ali pravni status otroka ali njegovih staršev;

34.

prosi, naj prihodnja strategija EU o otrokovih pravicah vključuje ukrepe za preprečevanje nasilja, ki temelji na razlikovanju med spoloma, in naj se med drugim osredotoča na kampanje osveščanja, ki zadevajo enakost med moškimi in ženskami, ter so namenjene dekletom in fantom, staršem, zaposlenim v izobraževanju ter ranljivim skupinam, za cilj pa imajo emancipacijo deklet, zagotavljanje enakih možnosti zanje in izboljšanje zaščite njihovih pravic; poziva k spodbujanju dejavnega sodelovanja fantov in moških pri omenjenih ukrepih preprečevanja; poziva Komisijo, naj svojo politiko razvojne pomoči in trgovinske sporazume pogojuje z izvajanjem zakonodaje, ki zagotavlja enakopravnost med moškimi in ženskami ter odpravo vsakovrstnega nasilja nad ženskami in otroki;

35.

poziva Komisijo, naj v svojih odnosih s tretjimi državami spodbuja ratifikacijo mednarodnih pogodb o odpravi diskriminacije žensk in podpori sodelovanju žensk v gospodarskem, socialnem in političnem življenju, s čimer se izboljša dobrobit njihovih otrok;

36.

pozdravlja forum, ki ga je ustanovila Komisija in ki združuje predstavnike držav članic, Parlamenta in Komisije, nevladnih organizacij, nacionalnih in mednarodnih organizacij, ki so dejavne na področju otrokovih pravic, ter otroke; meni, da bi moralo biti sodelovanje otrok eden izmed glavnih ciljev foruma; poziva Komisijo, naj zagotovi sodelovanje otrok in varuhov otrokovih pravic v državah članicah, pa tudi starševskih in družinskih združenj;

37.

pozdravlja ustanovitev medsektorske skupine s strani Komisije in imenovanje koordinatorja za pravice otrok ter želi vzpostavitev enote za usklajevanje tudi v Parlamentu v skladu z določbami Lizbonske pogodbe, da deluje v povezavi z medsektorsko skupino Komisije, da se povežejo in racionalizirajo vse pobude Parlamenta in dejavnosti v zvezi z otrokovimi pravicami; meni, da bi tovrstne strukture med drugim morale zagotoviti omrežje za izmenjavo informacij in dobrih praks v zvezi z nacionalnimi strateškimi načrti o otrocih, ki jih izvajajo nekatere države članice; poziva, naj te strukture vzpostavijo neposreden stik z organizacijami, ki jih vodijo otroci in mladi, da se razvije, izvaja, spremlja ter zagotavlja pomembno in učinkovito sodelovanje otrok pri odločanju, ki jih zadeva;

38.

opozarja, da imajo otroci in mladi ljudje, ne glede na njihovo starost, pravico izražati svoje mnenje; meni, da imajo tako deklice kot dečki pravico do izražanja svojega mnenja ter da bi morala biti ta pravica zajamčena v delu, ki je bilo začeto pri razvoju strategije EU na področju otrokovih pravic, ter da bi moralo biti zagotovljeno enako sodelovanje deklic in dečkov;

39.

priznava, da je dejavno sodelovanje tesno povezano z obveščanjem; pozdravlja oblikovanje komunikacijske in informacijske strategije za objavljanje ukrepov EU na otrokom prijazen način, ki bo dostopen vsem;

40.

z zanimanjem pričakuje, da Komisija v letu 2008 objavi študijo, v kateri ocenjuje učinek obstoječih ukrepov EU, ki zadevajo otrokove pravice, ter dokument o posvetovanju, ki je usmerjen v določanje glavnih prednostnih nalog prihodnjega ukrepanja EU na področju otrokovih pravic, s ciljem sprejetja bele knjige; poziva Komisijo, naj upošteva rezultate prej omenjenega posvetovanja, ki sta ga v začetku leta 2007 izvedli organizaciji Save the Children in Plan International s približno tisoč otroki in ki je pokazalo, da so po njihovem mnenju prednostna vprašanja nasilje nad otroki, diskriminacija, socialna izključenost in rasizem, vpliv drog, alkohola in kajenja, prostitucija, trgovina z otroki ter varovanje okolja; meni, da mora biti poleg teh posebnih prednostnih vprašanj splošen cilj strategije tudi pravica otrok do sodelovanja in vplivanja; zato poziva Komisijo, naj razvije postopek, v katerem lahko vse vpletene zainteresirane strani, vključno z otroki, sodelujejo pri posvetovanju, ki bo pripeljalo do opredelitve strategije EU o otrokovih pravicah;

41.

šteje za izredno pomembno, da se informacije o otrokovih pravicah otrokom sporočajo na otrokom prijazen način in z ustreznimi sredstvi; poziva Komisijo, naj:

42.

potrjuje, da nobena oblika nasilja nad otroki v nobenih okoliščinah, niti doma, ni opravičljiva in je treba vsako nasilje obsoditi; zato poziva k sprejetju zakonodaje Skupnosti, ki prepoveduje vse oblike nasilja, spolnih zlorab, poniževalnega kaznovanja in škodljivih tradicionalnih praks; obsoja vse oblike nasilja nad otroki, vključno s fizičnim, psihičnim in spolnim nasiljem, kot so mučenje, zloraba in izkoriščanje, ugrabitev, trgovina ali prodaja otrok in njihovih organov, nasilje v družini, otroška pornografija, otroška prostitucija, pedofilija ali škodljive tradicionalne prakse, na primer pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilne poroke in zločini iz časti;

43.

opozarja na priporočila iz prej omenjene študije generalnega sekretarja Združenih narodov o nasilju nad otroki v zvezi s preprečevanjem vseh oblik nasilja nad otroki in odzivanjem nanje; zlasti priznava, da je treba prednostno obravnavati preventivno politiko in okrepiti socialne službe, s posebnim poudarkom na storitvah posredovanja za družine, da se izboljša podpora žrtvam nasilja, storilcem naloži odgovornost ter okrepi zbiranje in analiza podatkov v zvezi s to prikrito težavo; poziva k spodbujanju ozaveščanja, informacijskih in izobraževalnih kampanj ter dejavnosti usposabljanja za strokovne skupine, ki delajo z otroki in zanje, vse v okviru politike preprečevanja nasilja nad otroki;

44.

poziva države članice, naj bodisi izvajajo posebne zakonske določbe o pohabljanju ženskih spolnih organov bodisi sprejmejo zakone, po katerih bo mogoče kazenskopravno preganjati vsako osebo, ki izvaja pohabljanje spolnih organov;

45.

poziva države članice, naj ukrepajo proti zločinom iz strasti, ne glede na njihov razlog, naj bodo ti povezani s homoseksualnostjo, versko ali spolno identiteto, dogovorjenimi porokami ali porokami z mladoletniki;

46.

poziva države članice, naj okrepijo ozaveščenost zdravnikov glede škodljivih tradicionalnih praks ter naj zagotovijo dosledno kaznovanje kaznivih dejanj v skladu z veljavno zakonodajo, pri čemer posebno pozornost posvetijo ranljivim skupinam, vključno s imigrantskimi deklicami in ženskami, pripadnicami etničnih manjšin in invalidnimi deklicami;

47.

poziva države članice, naj uvedejo obvezno registracijo vseh primerov pohabljenja ženskih spolnih organov, ki jo opravijo zdravstveni delavci, ter naj beležijo tudi primere, v katerih obstaja sum, da utegne priti do pohabljenja spolnih organov;

48.

poziva države članice, naj odkrito spregovorijo proti nasilju nad ženskami, ki temelji na tradiciji, naj obsodijo kršitve človekovih pravic imigrantskih deklic, do katerih pride na pobudo njihovih družin, in naj preverijo, katere zakone bi bilo mogoče uporabiti, da bi družinski člani odgovarjali, zlasti v primerih tako imenovanih zločinov iz strasti;

49.

meni, da je treba uvesti poseben postopkovni protokol za registracijo in obravnavanje primerov nasilja nad otroki in njihove zlorabe, če naj se tovrstni primeri odkrivajo in odpravljajo v zgodnji fazi, čemur je treba dodati ukrepe usposabljanja za zdravniško in zdravstveno osebje, odgovorno za telesno in duševno zdravje otrok;

50.

podpira imenovanje posebnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov za odpravo nasilja nad otroki, ki bi imel mandat in potrebna sredstva za izvajanje splošne zaveze, da se odpravi nasilje nad otroki;

51.

poudarja, da je treba vzpostaviti pravni okvir v zvezi s spolnim izkoriščanjem in zlorabo otrok ter da je treba okrepiti pravosodno sodelovanje med državami članicami, Europolom, Eurojustom in vsemi pristojnimi mednarodnimi organi;

52.

poziva države članice, naj dodelijo sredstva za izobraževalne in medijske kampanje, namenjene staršem in strokovnjakom, da se zagotovijo otroku prijazne pravne, zdravstvene in psihosocialne storitve;

53.

poziva vse institucije in države članice, naj dejavno sodelujejo v boju proti spolnemu izkoriščanju otrok, trgovini z otroki, pedofiliji, spolnim zlorabam otrok prek svetovnega spleta, otroški prostituciji in spolnemu turizmu, v katerega so vključeni otroci, tako da sprejmejo vse potrebne ukrepe za dokončanje uskladitve nacionalnih zakonodaj na podlagi skupnih minimalnih načel, sprejetih s prej omenjenim Okvirnim sklepom 2004/68/JHA, pa tudi z drugimi pravnimi instrumenti, ki predvidevajo sodelovanje vseh zadevnih javnih in zasebnih subjektov, kot je navedeno tudi v prej omenjenem sporočilu Komisije z naslovom „Na poti k splošni politiki o boju proti kibernetskemu kriminalu“;

54.

potrjuje, da bi bilo treba spolno izkoriščanje otrok, kar zadeva kazenske sankcije, obravnavati enakovredno kot kaznivo dejanje posilstva; meni, da bi bilo treba v primeru, ko je otrok žrtev spolnega izkoriščanja ali zlorabe, upoštevati oteževalne okoliščine;

55.

poziva države članice, naj v povezavi s spolnim nasiljem preučijo možnost sprejemanja spolno nevtralne zakonodaje ter naj razmislijo, da bi morale trgovanje s spolnimi uslugami otroka (tj. mladoletnika) obravnavati kot kaznivo dejanje v skladu s členom 1 izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah o prodaji in prostituciji otrok in otroški pornografiji, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 25. maja 2000; poudarja, da je ozaveščenost javnosti bistvena za boj proti povpraševanju po prostituciji otrok in otroški pornografiji ter za zmanjšanje tega povpraševanja;

56.

opozarja na priporočilo Svetu z dne 16. novembra 2006 o boju proti trgovini z ljudmi – celosten pristop in predlogi za akcijski načrt (8), v kateri predlaga cilj, da se v naslednjih desetih letih število žrtev trgovine z ljudmi zmanjša za polovico, pri čemer je splošni cilj, da se ta oblika kaznivega dejanja čim prej in kolikor je mogoče temeljito odpravi;

57.

poziva države članice, naj sprejmejo učinkovite zakonodajne in druge ukrepe za preprečitev in odpravo vseh oblik nasilja na njihovem ozemlju, tako v zasebnem kot v javnem življenju, vključno z zbiranjem podatkov, ločenih glede na starost in spol;

58.

poziva tudi Komisijo, naj podpre hitro ratifikacijo omenjenega protokola h Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah in izbirnega protokola k tej konvenciji o sodelovanju otrok v oboroženih spopadih;

59.

poziva vse institucije EU in države članice, naj žrtvam trgovine z ljudmi zagotovijo popolno zaščito in pomoč, s posebnim poudarkom na iskanju ustreznih trajnih rešitev za otroke, ki so žrtve trgovine z ljudmi;

60.

poziva vse institucije in države članice, naj dejavno sodelujejo v boju proti trgovini z otroki za vse oblike izkoriščanja, vključno z delom (npr. otroškim delom, prisilnim delom (9), suženjstvom v družini, suženjstvom, služenjem zaradi zadolženosti in beračenjem), prisilnimi porokami, nezakonitimi posvojitvami in nedovoljenimi dejavnostmi (npr. preprodaja drog, žeparstvo), spolnim izkoriščanjem in prostitucijo itd.;

61.

poziva Komisijo, naj nemudoma izvede oceno nacionalnih izvedbenih ukrepov v zvezi z Okvirnim sklepom Sveta 2004/68/PNZ, da se predlaga takojšnja sprememba nacionalnih določb, ki so v nasprotju s tem sklepom, ter podpira zavezo Komisije, ki skupaj z glavnimi družbami, ki izdajajo kreditne kartice, preučuje tehnične možnosti za izključitev spletnih strani, ki prodajajo material z otroško pornografijo prek elektronskih sredstev, iz spletnega plačilnega sistema, ali uvedbo drugih omejitev; prav tako poziva druge gospodarske subjekte, kot so banke, menjalnice, ponudniki internetnih storitev in upravljavci iskalnikov, da dejavno sodelujejo pri boju proti otroški pornografiji in drugim oblikam komercialnega izkoriščanja otrok; v zvezi s sprejetjem nove Direktive 2007/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov (10) poziva Svet in Komisijo k prepovedi otroške pornografije ter nasilja nad otroki v vseh avdiovizualnih medijskih storitvah; meni, da mora biti ena od temeljnih prednostnih nalog Komisije krepitev čezmejnih ukrepov proti otroškim pornografskim internetnim stranem ter izboljšanje sodelovanja med javnimi organi in organi zasebnega sektorja, da se odstranijo nezakonite internetne strani;

62.

opozarja na izkoriščanje otrok in mladoletnikov v modni, glasbeni in filmski industriji ter v športu;

63.

v interesu varstva otrokovih pravic priporoča ustanovitev ustreznega, učinkovitega in sorazmernega sistema za urejanje, v dogovoru s ponudniki dostopa, mediji (zasebne in javne televizije, oglaševalske agencije, novinarji, videoigre, mobilna telefonija in internet) ter industrijo, katerega cilj je zlasti prepoved prenosa škodljivih podob in vsebin (vključno s pojavom elektronskega nadlegovanja) ter trženja nasilnih videoiger, ki škodijo psihofizičnemu razvoju otroka, če spodbujajo nasilje in seksizem; z zaskrbljenostjo opozarja na vedno večjo težavo izmenjave večpredstavnostnih sporočil (MMS) s pornografskimi podobami ali podobami v zvezi z zlorabo otrok; izraža svojo podporo za varnejši internetni plus program z izvajanjem operativnih in tehničnih ukrepov, zlasti za zaščito otrok; v tem okviru poziva tudi države članice in ponudnike internetnih storitev ter družbe, ki upravljajo iskalnike, in policijo, da uporabljajo tehnologijo za blokiranje, s katero internetnim uporabnikom preprečijo dostop do nezakonitih strani, povezanih s spolnim izkoriščanjem otrok, in preprečijo dostop javnosti do gradiva, ki prikazuje spolno zlorabo otrok;

64.

pozdravlja začetek izvajanja evropskega okvira za varnejšo uporabo mobilnih telefonov s strani mladoletnikov in otrok, ki je bil sprejet kot samoregulativen kodeks med vodilnimi podjetji v tem sektorju v EU, sledilo pa mu bo sprejetje ustreznih nacionalnih samoregulativnih kodeksov; poudarja, da ta okvir pomeni prvi pomemben korak k zagotavljanju zaščite mladoletnikov pred posebnimi nevarnostmi, ki jih povzroča uporaba mobilnih telefonov, vendar pa je bistveno, da Komisija stalno spremlja in ocenjuje izvajanje okvira na nacionalni ravni s ciljem oceniti njegove rezultate in preučiti potrebo po sprejetju zakonodajne pobude Skupnosti;

65.

podpira oblikovanje enotnega sistema klasifikacije in označevanja v EU za prodajo in distribucijo avdiovizualnih vsebin in video iger, namenjenih mladoletnikom, tako da bi evropski standard predstavljal vzor za države izven EU;

66.

opozarja, da je bila sedanjemu evropskemu sistemu za starostno razvrstitev računalniških iger in videoiger (PEGI) nedavno dodana posebna oznaka za spletne igre; meni, da morajo Komisija in države članice spodbujati ter bolj podpirati takšno samoregulacijo pri označevanju iger, da se zagotovi boljša zaščita mladoletnikov pred neprimerno vsebino ter obveščajo starši o mogočih tveganjih, povezanih z igrami, ter jih opozarjati z dobrimi zgledi;

67.

poziva države članice, naj zaostrijo nadzor nad vsebino televizijskih programov, ki se predvajajo v času največjega števila otroških gledalcev, ter pripomorejo k starševskemu nadzoru z zagotavljanjem ustreznih in enotnih informacij o televizijskih programih; poudarja, da informacijska tehnologija otrokom daje nove možnosti za dostop do televizijskih programov v vsakem času, s katerega koli računalnika z internetnim dostopom; opozarja, da je treba z večjo pozornostjo revidirati neomejeno pravico sredstev javnega obveščanja, da imajo dostop do otrok, in pravice otroka, da ima neomejen dostop do sredstev javnega obveščanja;

68.

poudarja, da se je v vseh državah članicah zaskrbljujoče povečal pojav mladoletnega prestopništva, ki vključuje mladoletne storilce in, v večini primerov, žrtve, kar so razmere, ki zahtevajo celovito politiko ne le na nacionalni ravni, ampak tudi na ravni Skupnosti; zato kot nujni ukrep priporoča, da se nemudoma opravi verodostojna raziskava o težavi in nato oblikuje okvirni program na ravni Skupnosti, ki bo združil ukrepe na podlagi treh smernic: preventivni ukrepi, ukrepi za socialno vključenost mladoletnih prestopnikov ter ukrepi za sodno in izvensodno posredovanje;

69.

poudarja, da je treba okrepiti spodbujanje otroške kulture v okviru evropskih medijskih in kulturnih programov, ter poziva Svet in Komisijo, naj uporabita inovativne projekte v otrokom prijazni obliki za spodbujanje navdušenja nad evropsko kulturo in evropskimi jeziki ter za poživljanje pripravljenosti otrok, da se začnejo učiti zgodaj; poudarja tudi pomen medijske pismenosti za spodbujanje bolj osveščene uporabe različnih medijev z uvedbo izobraževalnih vsebin;

70.

poziva države članice ter Komisijo, naj v bodoči strategiji oblikujejo celovit načrt za preprečevanje kriminala med mladoletniki in pojava nadlegovanja v šoli ter drugega škodljivega ravnanja, zlasti pa specifičnih težav mladostniških tolp, ki bi povezal zlasti družine in šole ter socialne službe, ki bi pomagale družinam, in mlade, s poudarkom na zagotavljanju priložnosti in spodbujanju dejavnega sodelovanja mladih v družbi; priporoča izmenjavo dobre prakse med državami članicami;

71.

poziva k oblikovanju varnih, dobro oglaševanih, zaupnih in dostopnih mehanizmov za otroke, njihove zastopnike in druge za prijavljanje nasilja nad otroki; vsi otroci, vključno z otroci v vzgojno-varstvenih ustanovah in pravosodnih institucijah, morajo vedeti za obstoj mehanizmov za pritožbe;

72.

poziva države članice, naj uvedejo sistem dostopa do informacij o obsodbah zaradi zlorabe otrok, da se zagotovi, da osebe, obsojene zaradi spolne zlorabe, obravnavajo kot neprimerne za delo z otroki in da se jim končno po vsej Uniji lahko onemogoči dostop do opravljanja nekaterih poklicev, ki vključujejo stik z otroki, v skladu s svojim stališčem z dne 1. junija 2006 po pobudi Kraljevine Belgije z namenom sprejetja Okvirnega sklepa Sveta o priznavanju in izvrševanju prepovedi, ki so posledica obsodb za spolne delikte nad otroci, v Evropski uniji (11); meni, da je potrebno uvesti ukrepe za preprečevanje ponovitev kaznivih dejanj, na primer če oseba, obsojena za spolne delikte nad otroki, potuje v tujino; v zvezi s tem pozdravlja napredek, dosežen na ravni Sveta, na področju izmenjave informacij o nacionalnih kazenskih obsodbah med državami članicami in želi, da Svet hitro zagotovi medsebojno povezovanje nacionalnih kazenskih registrov v obliki evropske mreže;

73.

poziva k prizadevanju, da se odpravita prodaja ter uživanje drog in alkohola v izobraževalnih ustanovah in njihovi bližini ter da se otrokom zagotovijo informacije o nevarnosti, ki jo predstavljajo;

74.

zahteva, da države članice opredelijo enotno razumevanje tega, kaj se šteje kot zloraba otrok, glede na to, da imajo različno zakonodajo, na primer v zvezi s starostjo za privolitev;

75.

poziva k učinkoviti zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem, vključno s tem, da se spolni turizem, v katerega so vpleteni otroci, obravnava kot kaznivo dejanje v vseh državah članicah in da ga ureja kazensko pravo, ki ni vezano na državno ozemlje; poziva, da se vsakega državljana Unije, ki stori kaznivo dejanje v tretji državi, obravnava v okviru enotnega sklopa kazenskega prava, ki ni vezano na državno ozemlje in ki veljajo po vsej EU, v skladu z izbirnim Protokolom h Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah o prodaji in prostituciji otrok in otroški pornografiji;

76.

poziva, da Europol dobi pooblastila za sodelovanje s policijski silami držav članic in držav, ki jih zadeva tovrstni turizem, za sprožanje preiskav za ugotavljanje, kdo so storilci takšnih kaznivih dejanj in s tem namenom poziva k ustanovitvi mest evropskih uradnikov za vzdrževanje stikov; poziva k ustreznim ukrepom za rehabilitacijo in družbeno vključitev žrtev spolnega izkoriščanja, ki so osvobojene svojih izkoriščevalcev; poziva tudi k celovitejši informiranosti o spolnem turizmu, v katerega so vključeni otroci, v državah članicah;

77.

spodbuja države članice, naj vzpostavijo zakonodajni okvir za kaznovanje oseb, ki se poslužujejo spolnega turizma, v katerega so vključeni otroci, ter poziva države članice in Komisijo, naj preučijo možnost sprejetja usklajene strategije EU za boj proti spolnemu turizmu, ki vključuje otroke, ter naj sprejmejo in spodbujajo kodekse ravnanja v hotelski in turistični industriji, na primer ECPAT (12) kodeks ravnanja za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem v turizmu, sprejet dne 21. aprila 2004;

78.

poudarja dejstvo, da so najstniške deklice velika večina otrok, ki so žrtev trgovine z ljudmi za spolno izkoriščanje, kot je prostitucija in produkcija otroške pornografije, pa tudi prisilnih porok, zaradi česar je trgovina z ljudmi pomembno vprašanje enakosti med spoloma; poleg tega poudarja, da sta konvencionalna drža do odnosov med spoloma ter tradicionalno razumevanje vloge žensk in deklic še vedno prisotna tudi znotraj skupin, ki sodelujejo pri poskusih nadzorovanja in zaustavljanja trgovine z ljudmi;

79.

poziva vse države članice, naj otroka, ki je bil priča nasilju v družini, obravnavajo kot žrtev kaznivega dejanja;

80.

poziva vse države članice, ki še niso ratificirale Protokola o preprečevanju, zatiranju in kaznovanju trgovine z ljudmi, zlasti z ženskami in otroki, ki dopolnjuje Konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in ki so ga Združeni narodi sprejeli v Palermu leta 2000, naj to storijo ter naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje zaščite otrok, ki so žrtev trgovine z ljudmi, med drugim z omogočanjem, da žrtve trgovine z ljudmi začasno ali stalno ostanejo na njihovem ozemlju;

81.

priporoča, da bi morala prihodnja strategija EU nameniti poseben pomen zdravstvenemu, psihološkemu in socialnemu varstvu otrok, ki so žrtev zanemarjanja, zlorab, trpinčenja, izkoriščanja ter neposrednega in/ali posrednega nasilja, pri čemer se upošteva največje koristi otroka in razsežnost enakosti med spoloma; opozarja, da bi morala biti v delo Komisije vključena učinek posrednega nasilja na dobrobit otrok in preprečevanje tovrstnega nasilja; poudarja, da so tovrstna vprašanja pogosto povezana z revščino in družbeno izključenostjo družin ter da so za spopadanje s temi problemi potrebne nove socialne politike z večjim poudarkom na solidarnosti;

82.

poziva Komisijo in države članice, da preučijo vlogo, ki jo ima povpraševanje pri spolnem izkoriščanju otrok in drugih oblikah izkoriščanja otrok; ko je ta ugotovljena, poziva k sprejetju ukrepov za zmanjšanje takšnega povpraševanja, med drugim s kampanjami, ki so namenjene javnosti; obravnava trgovino z otroki kot obliko organiziranega kriminala in zato poziva k skupnemu prizadevanju držav članic za boj proti takšnim kaznivim dejanjem; poziva države članice, da dajo prednost pravici otrok do zaščite;

83.

poziva vse države članice, da priznajo, da so deklice nesorazmerno zastopane med spolno izkoriščanimi otroki in da morajo zato prizadevanja v smeri prenehanja spolnega izkoriščanja otrok upoštevati vidik spola;

84.

priznava, da odnosi med spoloma pri dekletih in fantih v zgodnjih obdobjih življenja pogojujejo enakost med spoloma v drugih življenjskih obdobjih;

85.

poziva, da se za mladoletnike sorazmerno glede na resnost storjenega prekrška predvidijo kazni, ki nadomeščajo zaporne kazni, kot so družbeno koristna dela za mlade, in da se v vseh primerih zagotovijo ukrepi za prevzgojo za njihovo prihodnjo vključitev v socialno in poklicno okolje ob upoštevanju potrebe po seznanjanju mladoletnikov z njihovimi pravicami in dolžnostmi, pri čemer je treba ukrep pridržanja mladoletnih storilcev uporabiti le kot zadnjo možnost in za čim krajši čas; poziva tudi k izobraževalnim ukrepom za zagotovitev prihodnje vključitve v socialno in poklicno okolje; meni, da mora biti cilj ukrepov prevzgoje med drugim, da mladim zagotovijo znanje in sredstva, ki jih potrebujejo za obvladovanje dejanskih razmer, v katerih morajo živeti, kar pomeni, da jim je treba pojasniti njihovo odgovornost do spoštovanja pravic drugih ter njihovo odgovornost do upoštevanja predpisov in pravil, ki jih določa družba; meni, da je za to, da se mladi lahko razvijejo v odgovorne posameznike, bistveno, da se jih vključi in se jim zagotovi pravica do vpliva na svoje razmere in vprašanja, ki jih zadevajo;

86.

ugotavlja, da starost za kazensko odgovornost trenutno ni enaka v vseh državah članicah, in zahteva, da Komisija izvede študijo v zvezi z različnimi stališči držav članic glede starosti za kazensko odgovornost, njihovega obravnavanja mladih storilcev in njihovih učinkovitih strategij za preprečevanje mladoletnega prestopništva;

87.

poudarja potrebo, da se pravosodnim delavcem na področju obravnave mladoletnikov (sodnikom, odvetnikom, socialnim delavcem in policistom) zagotovi ustrezno usposabljanje;

88.

želi, da se na Evropskem sodišču za človekove pravice ustanovi specializiran oddelek za otrokove pravice;

89.

poziva države članice, naj izvajajo stroge ukrepe za prepoved vseh različnih oblik izkoriščanja otrok, vključno z izkoriščanjem za prostitucijo ali druge oblike spolnega izkoriščanja, prisilno delo ali storitve, suženjstvo ali prakse, podobne suženjstvu ali služabništvu, uporabo otrok za beračenje, nezakonite dejavnosti, šport in podobne dejavnosti, nedovoljene posvojitve, prisilne poroke ali katere koli druge oblike izkoriščanja;

90.

poziva k temu, da se obravnava težava mednarodnih ugrabitev mladoletnikov, ki so pogosto predmet sporov med starši po ločitvi ali razvezi, pri čemer je treba v vseh okoliščinah prednostno upoštevati največjo korist otroka;

91.

poudarja, da 3. člen Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah določa, da morajo biti „pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki, bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa, […] otrokove koristi glavno vodilo“; v skladu s haaško Konvencijo o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (haaška konvencija) je v interesu otrok, da se po ugrabitvi hitro vrnejo; vendar otrokove koristi zajemajo več kot le hitro vrnitev, na primer varno neposredno fizično okolje, ljubeče okolje, podpirajočo in prilagodljivo družinsko strukturo, primerno vlogo staršev, ki je otroku vzor, stalnost vzgoje in nege ter dostojne življenjske razmere; haaška konvencija ne upošteva teh meril; ne upošteva na primer, kateri od staršev je otroka ugrabil, ali ta starš izpolnjuje svojo starševsko odgovornost, koliko je otrok star, koliko časa je otrok že preživel v drugi državi, ali otrok hodi v šolo in ima tam prijatelje itd.; na podlagi tega se lahko sklene, da kljub dobrim namenom haaške konvencije in Uredba (ES) št. 2201/2003, otrokove pravice pogosto niso dobro zaščitene; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za zagotovitev boljše zaščite otrokovih pravic tudi na tem področju ter pripravi predloge v zvezi s tem;

92.

poziva k hitremu sprejetju ustreznih ukrepov za iskanje in prepoznavanje izginulih in ugrabljenih otrok, vključno z uporabo schengenskega informacijskega sistema, da se prepreči prečkanje meje z njimi; pozdravlja posebno evropsko telefonsko številko za izginule otroke in podobno akcijo nevladnih organizacij ter spodbuja Komisijo, da podpre ustanovitev evropskega klicnega centra za otroke in mlade s težavami;

93.

poziva institucije EU in države članice, naj izvajajo resolucije Generalne skupščine Združenih narodov A/RES/46/121, A/RES/47/134 in A/RES/49/179 o človekovih pravicah in skrajni revščini, A/RES/47/196 o razglasitvi mednarodnega dneva boja proti revščini in A/RES/50/107 o praznovanju mednarodnega leta za izkoreninjenje revščine in razglasitvi prvega desetletja Združenih narodov za izkoreninjenje revščine ter dokumente Ekonomsko-socialnega odbora Združenih narodov E/CN.4/Sub.2/1996/13, E/CN4/1987/NGO/2, E/CN4/1987/SR.29 in E/CN.4/1990/15 o človekovih pravicah in skrajni revščini, E/CN.4/1996/25 o pravici do razvoja ter E/CN.4/SUB.2/RES/1996/25 o uresničevanju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic;

94.

opozarja, da v EU 19 % otrok živi pod pragom revščine, zato je treba predvideti primerne ukrepe pomoči, prilagojene potrebam otrok, zlasti za njihove družine, ter poziva države članice, da sprejmejo ambiciozne in uresničljive cilje za zmanjšanje – in končno izkoreninjenje – revščine otrok;

95.

zagovarja oblikovanje ustreznih struktur v državah članicah, da bi otrokom in staršem pomagali pri prilagajanju na spremenjene družinske razmere;

96.

poziva Komisijo, naj ukrene vse potrebno zato, da bi otroci lahko uživali otroška leta in se udeleževali otroških dejavnosti, brez da bi trpeli družbeno diskriminacijo ali izključenost;

97.

poziva Komisijo, naj poskuša združiti strategije, ki posebej obravnavajo revščino otrok, brezposelnost mladih in socialno vključevanje manjšin, v vse ustrezne razvojne strategije, vključno s strateškimi dokumenti in usmeritvenimi programi za zmanjševanje revščine;

98.

zahteva, da zadevne institucije omogočijo otrokom, da resnično prispevajo k boju proti revščini; v prizadevanju za učinkovitejši boj proti revščini otrok zahteva, da se vsem zainteresiranim, vključno z najrevnejšimi otroki, zagotovi resnično dejavna vloga pri načrtovanju, vzpostavljanju in vrednotenju takšnih načrtov za izkoreninjenje skrajne revščine;

99.

poudarja, da bi moralo biti ukrepanje proti komercialnemu spolnemu izkoriščanju otrok – tj. trgovini z otroki za namene spolnega izkoriščanja, otroški pornografiji in spolnemu turizmu, ki vključuje otroke, – eden glavnih ciljev strategije, tako znotraj Evropske unije kot izven nje, zlasti ob upoštevanju razvojnih ciljev novega tisočletja; poudarja, da je revščina pogosto eden od številnih razlogov za pojavljanje in krepitev socialne izključenosti, diskriminacije in ogrožanja otrok; vendar meni, da komercialno spolno izkoriščanje otrok dejansko izvira iz povpraševanja po spolnosti z otroki in organiziranega kriminala, pri katerem se izkoriščajo okoliščine, v katerih so ogroženi otroci;

100.

poziva, da se preuči zagotovitev psiho-socialnega varstva in čustvene podpore otrokom, ki živijo v težkih razmerah, kot so oboroženi spopadi in krizne razmere, razseljenim otrokom ali otrokom, ki živijo v skrajni revščini;

101.

poziva države članice, naj opravljajo svojo dolžnost podpirati in varovati vse otroke pred tveganji podhranjenosti, bolezni, slabega ravnanja in zlorab, ne glede na socialni in/ali pravni status otrok ali njihovih staršev;

102.

poziva Komisijo, naj poda predlog direktive, ki bi obravnaval vse oblike diskriminacije iz člena 13 Pogodbe ES in vseh področij, ki jih zajema Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (13);

103.

poziva Komisijo in države članice, da posebno pozornost namenijo vsem oblikam diskriminacije v zvezi z otroki, vključno z diskriminacijo otrok, ki imajo težave z učenjem (npr. disleksijo, diskalkulijo, dispraksijo) ali druge motnje;

104.

pozdravlja obstoj številnih nevladnih organizacij in prostovoljnih delavcev, ki vzpostavljajo prijateljske in solidarnostne vezi med najbolj prikrajšanimi otroci in otroci iz različnih socialnih okolij za boj proti skrajni revščini in socialni izključenosti; poziva institucije EU in države članice, da zagotovijo, da so tudi najrevnejši otroci upravičeni do projektov Skupnosti ter da se s projekti evropske prostovoljne službe zagotovi takšnim organizacijam več možnosti za sodelovanje z mladimi prostovoljci;

105.

zahteva, da so predvsem romski otroci in otroci iz drugih narodnih manjšin upravičeni do ciljno usmerjenih ukrepov, zlasti da se konča diskriminacija, ločevanje, socialno in šolsko izključevanje ter izkoriščanje, katerega žrtve so pogosto; poziva države članice, da si prizadevajo tudi za odpravo prevelike zastopanosti romskih otrok v ustanovah za duševno prizadete; med drugim želi, da se spodbujajo kampanje za šolanje in ukrepi za znižanje števila otrok, ki zapustijo šolanje, ter projekti za preprečevanje in pomoč na področju zdravja, vključno s cepljenjem;

106.

meni, da mora si mora EU postaviti kot cilj zagotavljanje, da v EU ne bo brezdomnih otrok ali otrok z ulice; zahteva, da se predvidijo ustrezni in ciljno usmerjeni ukrepi za pomoč brezdomnim otrokom in otrokom z ulice, ker je večina teh otrok zelo travmatiziranih in socialno izključenih, nimajo dostopa do formalnega izobraževanja ali zdravstvenega varstva, so zlasti izpostavljeni nevarnosti trgovine z ljudmi (kot je denimo prostitucija, trgovina z organi in nezakonite posvojitve) zasvojenosti z drogami in kriminala, ali so pogosto prisiljeni beračiti;

107.

prosi Komisijo in države članice, naj težave več tisoč otrok z ulice, in otrok, ki so prisiljeni v beračenje, priznajo kot resno socialno vprašanje in vprašanje človekovih pravic, ki je v nasprotju s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah, ter poziva države članice, naj uvedejo sankcije za tiste, ki so odgovorni za razvrednotenje otrok, prisiljenih v beračenje;

108.

poziva Evropsko unijo, države članice in organizacije civilne družbe, da zagotovijo vsem otrokom možnost sodelovanja v skupinah ali združenjih za otroke, kjer se lahko srečujejo z drugimi otroki in izmenjajo svoja mnenja; zato zahteva vzpostavitev podpornih ukrepov, ki jih sprejmejo odrasli, ki želijo zagotoviti, da vsak otrok čuti, da je del skupine in da lahko v tej skupini izrazi svoje mnenje; zato poziva države članice in zadevne lokalne organe, da spodbujajo projekte, katerih cilj je zagotavljanje takšnega izražanja mnenja otrok, kot so lokalni sveti ali parlamenti za otroke, pri čemer se zagotavlja sodelovanje najbolj izključenih otrok;

109.

poziva k preučitvi možnosti oblikovanja instrumenta Skupnosti glede posvojitev, ki bo razvit v skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah in drugimi pomembnimi mednarodnimi standardi, s katerim se bo izboljšala kakovost varstva v zvezi z informacijskimi storitvami, pripravo mednarodnih posvojitev, obdelavo vlog za mednarodne posvojitve in storitvami po posvojitvi, ob upoštevanju dejstva, da vse mednarodne konvencije v zvezi z zaščito otrokovih pravic zapuščenim otrokom ali sirotam priznavajo pravico do družine in zaščite;

110.

poziva države članice, naj ukrepajo za zagotavljanje temeljne pravice otrok do družine; zato poziva države članice, naj ukrepajo, da bi našle učinkovite rešitve za preprečevanje zapuščanja otrok ter zmanjšale število zapuščenih otrok in sirot, ki se napotijo v institucije; pri iskanju novih rešitev za otroke bi bilo treba vedno dati prednost največjim koristim otroka, kot so opredeljene v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah;

111.

meni, da lahko do posvojitve pride v državi, katere državljan je otrok, ali z iskanjem družine z mednarodno posvojitvijo v skladu z nacionalno zakonodajo in mednarodnimi konvencijami in da bi se morala nastanitev v institucijah uporabljati zgolj kot začasna rešitev; nadomestna rešitev za družinsko skrbništvo bi lahko bile rejniške družine; poziva države članice in Komisijo, naj v sodelovanju s Haaško konferenco, Svetom Evrope in organizacijami, ki skrbijo za otroke, vzpostavijo okvir za zagotavljanje preglednosti in učinkovitega spremljanja razvoja posvojenih otrok ter naj svoje ukrepe usklajujejo, da bi preprečevale trgovino z otroki; poziva države članice, naj v zvezi s tem posebno pozornost namenijo otrokom s posebnimi potrebami, npr. otrokom, ki potrebujejo zdravniško oskrbo, in invalidnim otrokom;

112.

spodbuja države članice, da predvidijo ukrepe za mlade odrasle iz sirotišnic ali zatočišč, da bi bili upravičeni do spremljevalnih ukrepov, ki bi jim pomagali pri oblikovanju načrtov za njihovo poklicno prihodnost in jim olajšali socialno vključevanje;

113.

poudarja, da socialna izključenost, ki so je deležni mladi prestopniki, v praksi pogosto onemogoča njihovo ponovno vključitev v družbo; zato spodbuja države članice, naj opredelijo strategije spremljanja teh ogroženih mladoletnikov ali mladih odraslih, da bi jim pomagali pri oblikovanju načrtov za njihovo poklicno prihodnost in jim olajšali ponovno vključitev v družbo;

114.

ugotavlja, da bi morali biti otroci, ki skrbijo za svoje starše ali brate oziroma sestre s posebnimi potrebami, upravičeni do posebne namenske podpore;

115.

poudarja, da bi morala bodoča strategija EU priznavati pomembno vlogo družine kot temeljne družbene ustanove, namenjene preživetju, varstvu in razvoju otrok; meni, da je treba v celoti upoštevati pravice otrok pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja ter pri vprašanjih delovnega časa, posebno pozornost pa je treba pri tem posvetiti tako razmeram invalidnih mater ter mater invalidnih otrok, kot tudi oblikovanju politik za javno in/ali zasebno podporo otrok in njihovih staršev z namenom, da bosta oba starša lahko prevzela in si delila odgovornost za vzgojo in skrb za svoje otroke; meni, da bi bilo treba priznati dejstvo, da čedalje več ljudi zdaj živi v alternativnih družinskih strukturah, ki ne ustrezajo tradicionalni jedrni družini, ki jo sestavljajo mati, oče in njihovi biološki otroci;

116.

poziva države članice, da odpravijo vse omejitve pravice staršev do stika s svojimi otroki, ki izhajajo iz narodnostnih razlik, zlasti v zvezi z izbiro uporabe jezika, ki ni uradni jezik zadevne države; meni, da mora odprava omejitev za večnacionalne družine, v katerih sta starša sprta, vključevati neomejeno pravico otroka in starša do uporabe izbranega jezika, ob ustreznem upoštevanju vseh zahtev za nadzorovanje srečanj, ki jih lahko določi sodišče;

117.

pozdravlja uvedbo varuhov otrokovih pravic ter poziva vse države članice, da pospešijo takšno uvedbo na nacionalni in lokalni ravni;

118.

poudarja, da je bistvenega pomena zagotoviti, da dobijo otroci, ki so po zakonu dovolj stari za zaposlitev, plačilo na podlagi načela enakega plačila za enako delo;

119.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo posvetovanja odborov za človekove pravice in podskupin, oblikovanih v okviru sporazumov o trgovini in sodelovanju, osredotočena na problematiko dela otrok in njihovo zaščito pred vsemi oblikami zlorabe, izkoriščanja in diskriminacije;

120.

poudarja potrebo po zagotavljanju, da bi morale vse politike, tako notranje kot zunanje, tako na ravni držav članic kot na ravni EU, posvečati pozornost odpravljanju vseh oblik otroškega dela; meni, da je redno izobraževanje najboljše sredstvo za odpravljanje te težave, tako pri dekletih kot pri fantih, v smislu preprečevanja tovrstnih zlorab, pa tudi zato, da se prekine začarani krog nepismenosti in revščine v prihodnosti;

121.

odločno obsoja vse oblike otroškega dela, suženjstva in prisilnega dela ter drugih oblik dela, ki škodujejo zdravju in varnosti otrok; poziva Komisijo in Svet, naj trgovino Evropske unije s tretjimi državami in njeno razvojno pomoč tem državam tesneje povezuje z njihovim izvajanjem konvencije Mednarodne organizacije dela o prepovedi najhujših oblik dela otrok in takojšnjem ukrepanju za njihovo odpravo;

122.

opozarja na dejstvo, da utegnejo biti izdelki, ki se prodajajo v EU, proizvod otroškega dela; poziva Komisijo, naj vzpostavi mehanizem, s katerim lahko žrtve otroškega dela zahtevajo odškodnino od podjetij EU pred nacionalnimi sodišči v državah članicah; poziva Komisijo, naj uveljavi spoštovanje obveznosti v dobavni verigi in naj zlasti predlaga mehanizme, po katerih bo v EU glavni pogodbenik odgovoren v primerih kršitev konvencij Združenih narodov o otroškem delu v dobavni verigi; s tem namenom poziva EU, naj uporabi postopek splošnega sistema preferencialov kot način za učinkovitejši boj proti izkoriščanju otroškega dela, do katerega prihaja v različnih regijah sveta, s posebnimi ukrepi za nevarno delo, ki ga je prisiljeno opravljati veliko število otrok;

123.

poziva, da se v skladu z največjimi koristmi otroka nameni posebna pozornost položaju otrok beguncev, prosilcev za azil in priseljencev, ter otrok, katerih starši so prosilci za azil, begunci ali nezakoniti priseljenci, da bodo lahko ti otroci uveljavljali svoje pravice ne glede na pravni status njihovih staršev in da ne bodo trpeli zaradi negativnih posledic položaja, za katerega niso odgovorni, ter da se obravnavajo njihove posebne potrebe; ob posebni skrbi za ohranitev družinske enotnosti, če je to v otrokovo korist;

124.

poziva, da se v okviru vseh oblik priseljevanja nameni posebna pozornost mladoletnikom brez spremstva, ker pripadniki organiziranega kriminala izkoristijo vsako priložnost, da pripeljejo otroke v državo z namenom njihovega izkoriščanja; meni, da morajo biti zato države članice pozorne in zagotavljati obstoj ukrepov za zaščito otrok v vseh mogočih okoliščinah;

125.

zahteva dostop otrok priseljencev do izobraževanja ter vzpostavitev programov in sredstev z medkulturnega vidika, pri čemer se posebna pozornost nameni ranljivosti in mladoletnikom brez spremstva;

126.

opozarja, da za mladoletnike brez spremstva, ki na ozemlje Evropske unije prispejo preko nezakonitih postopkov priseljevanja, veljajo mednarodni standardi za varstvo otrok; poziva vse lokalne, regionalne in nacionalne oblasti ter institucije EU, da po svojih najboljših močeh sodelujejo pri varstvu teh mladoletnikov brez spremstva; poziva Komisijo, da s tretjimi državami izvora vzpostavi postopke za mednarodno sodelovanje in pomoč, s katerimi bo zagotovila, da se mladoletniki pravilno vračajo v te države, ter poziva k vzpostavitvi mehanizmov za zaščito teh mladoletnikov po njihovi vrnitvi v državo izvora, tako v njihovih bioloških družinah kot preko mehanizmov ali ustanov, ki jim bodo uspešno nudile varstvo;

127.

želi, da je v okviru sprejemanja novih instrumentov na podlagi postopka soodločanja, na katerih bo temeljil skupen sistem za azil, zaščita otrokovih pravic na prvem mestu, ter da se v ta namen oblikujejo posebni ukrepi, ki upoštevajo ranljivost otrok ter zagotavljajo zlasti primeren dostop otrok do azilnega sistema, navodila za postopke v zvezi z otroki ob upoštevanju posameznih razlogov za azil otroka v družini, ki prosi za azil, in več možnosti za ponovno združitev družine v azilnem postopku;

128.

opozarja na poseben položaj otrok priseljencev, ki so ločeni od obeh staršev ali prejšnjih zakonitih ali običajnih skrbnikov, ter poziva k preučitvi potrebe po primernem ukrepu EU, ki bi obravnaval pravico do pomoči vsem otrokom, ki so ostali sami, ter obravnaval dostop do ozemlja, imenovanje in vlogo skrbnikov, pravico do zaslišanja, pogoje sprejema in ukrepe za iskanje družine ter druge trajne rešitve;

129.

opozarja na dejstvo, da so izpostavljeni zlasti otroci brez spremstva staršev, otroci brez državljanstva ali otroci, ki ob rojstvu niso bili registrirani, in poziva države članice, da sprejmejo posebne ukrepe na podlagi zagotavljanja največjih koristi za posameznega otroka zlasti v skladu z opredelitvijo Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah in Visokega komisariata Združenih narodov za begunce;

130.

poudarja vlogo izobraževanja, ki mora biti enakopravno in ne sme vključevati nasilja ali telesnega kaznovanja; poziva Komisijo, naj dodeli sredstva, potrebna za preprečevanje kakršnega koli nasilja v begunskih skupnostih, zlasti seksističnega nasilja in spolnega izkoriščanja, z vzpostavitvijo programov za izobraževanje in večanje ozaveščenosti o vprašanjih, povezanih z enakostjo spolov, človekovimi pravicami, spolnim in reproduktivnim zdravjem, pohabljanjem ženskih spolnih organov ter virusom HIV in aidsom, usmerjenih k mladoletnikom obeh spolov;

131.

poudarja, da pri izvajanju evropskih instrumentov na področju azila obstaja razkorak med zakonodajo in prakso ter da ostajajo velike razlike glede načina, kako so otroci s statusom begunca obravnavani v različnih državah članicah;

132.

poudarja dejstvo, da je 5 % prosilcev za azil mladoletnikov brez spremstva, kar kaže na potrebo po imenovanju usposobljenih zakonitih skrbnikov za otroke brez spremstva po njihovem prihodu v gostujočo državo; poziva k izboljšanju življenjskih pogojev otrok v sprejemnih ustanovah; je razočaran, ker ne obstajajo azilni postopki, ki bi upoštevali občutljivost otrok;

133.

opozarja, da se otroci, ki so razseljeni znotraj svoje države, soočajo s podobnimi nevarnostmi kot begunski otroci;

134.

vztraja, da je lahko otroci vrnejo v matično državo le, če je zagotovljena njihova varnost, ter poudarja potrebo po iskanju družin in ponovnem združenju družinskih članov; poudarja, da je treba preprečiti vrnitev otrok v domovino, kadar obstaja nevarnost, da bodo ob vrnitvi utrpeli hude poškodbe, na primer zaradi dela otrok, spolnega izkoriščanja, nasilja ali pohabitve ženskih spolnih organov, socialne izključenosti ali sodelovanja v oboroženih sporih;

135.

poudarja potrebo po boljšem zbiranju informacij o otrocih, ki prosijo za status begunca, o otrocih, ki nezakonito bivajo na območju tuje države, vendar ne prosijo za status begunca, in rezultatih azilnih postopkov ter prihodnosti teh otrok po odobritvi ali zavrnitvi prošnje za azil za zagotovitev, da ti otroci ne potonejo v pozabo ali postanejo žrtve kaznivih dejanj;

136.

poudarja negativne posledice izseljevanja in negotovega položaja otrok, ki jih v državi zapustijo izseljeni starši; poudarja potrebo po zagotovitvi splošnega varstva, vključevanja in izobraževanja teh otrok ter ponovnega združevanja družinskih članov, kadar je to mogoče;

137.

poziva Komisijo, da s študijo preuči možnost podelitve državljanstva Unije otrokom, rojenim v EU, ne glede na pravni status njihovih staršev;

138.

ponovno opozarja, da mora biti upravno pridržanje otrok izredni ukrep; poudarja, da je v skladu s členom 37(b) Mednarodne konvencije o otrokovih pravicah pridržanje otrok v spremstvu njihovih družin dovoljeno le v skrajnem primeru, za najkrajši potreben čas in le, če je takšno pridržanje v njihovo korist, ter da se mladoletnikov brez spremstva ne sme pridržati ali napotiti nazaj;

139.

ponovno opozarja, da imajo otroci migranti pravico do izobraževanja in uživanja;

140.

poziva Komisijo in države članice, da oblikujejo učinkovit sistem za zagotavljanje, da se otroci doma in v šoli ter do mere, ki je primerna za njihovo starost in intelektualni razvoj, zavedajo svojih pravic in da lahko te pravice uveljavljajo;

141.

poziva Komisijo in države članice, naj mladim dekletom omogočijo dostop do informacij in izobraževanja o reproduktivnem zdravju in storitvah na področju reproduktivnega zdravstvenega varstva;

142.

poziva države članice, da sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev kakovostnega otroškega varstva, vključno s stalnim poklicnim usposabljanjem ter usposabljanjem na področju pravic otrok, dobrimi delovnimi pogoji ter primerno plačo za vzgojno-varstvene delavce, saj otroško varstvo in vzgojitelji otrokom dajejo trdne temelje za njihovo prihodnost, hkrati pa koristijo tudi staršem, zlasti glede količine dela in samohranilcev, kar posledično prispeva k zmanjšanju revščine med ženskami ter tako tudi med otroki;

143.

poziva Komisijo in države članice, da si skupaj prizadevajo za pomoč partnerskim državam pri zagotavljanju brezplačnega osnovnega izobraževanja (razvojni cilj novega tisočletja št. 2), ter poziva Komisijo in države članice, da zagotovijo potrebna sredstva za pospešeno pobudo „Izobraževanje za vse“;

144.

poudarja potrebo po posebni pozornosti, ki jo je treba nameniti razvojnemu cilju novega tisočletja št. 3 za enakost med spoloma, ter po izobraževanju deklic, zaposlovanju in usposabljanju lokalnih učiteljic, odpravi moške pristranskosti v učnih načrtih in lokacijah šol, ki so bližje skupnostim, katerim so namenjene, ter potrebo po zagotovitvi ustrezne zmogljivosti javne higiene; poudarja, da morajo biti šole varna območja, kjer se otrokove pravice spoštujejo, ter da je treba obravnavati spolno nadlegovanje in nasilje v šolah in v njihovi bližini ter ga učinkovito preprečevati;

145.

poziva države članice, da spodbujajo projekte življenja v medgeneracijski skupnosti (medgeneracijski domovi) in tako omogočajo, da otroci odraščajo s starejšimi in da lahko hkrati starejši uporabljajo mrežo socialne podpore ter z delitvijo znanja in izkušenj prispevajo k razvoju otrok;

146.

poudarja, da je pravica do izobraževanja osnovni pogoj za družbeni razvoj otrok in mora biti zagotovljena vsem otrokom na podlagi njihovih osebnih sposobnosti ter neodvisno od njihove narodnosti, družbene pripadnosti in družinskega statusa;

147.

meni, da morajo imeti otroci dostop do izobraževanja ne glede na njihov položaj in/ali položaj njihovih staršev; poudarja, da je treba ta dostop omogočiti otrokom migrantov in/ali beguncev;

148.

poudarja, da je treba v prihodnji strategiji EU priznati pravico do izobraževanja na podlagi enakih možnosti in nediskriminacije;

149.

spodbuja države članice, naj kot prednostno nalogo obravnavajo vključitev gradiva s področja človekovih pravic in skupnih vrednot, ki so temelj demokratičnega državljanstva, v izobraževalne programe;

150.

zahteva, da se med prednostne naloge strategije EU vključi sprejetje usklajenega sklopa ukrepov, katerih namen je zagotavljanje, da lahko invalidni otroci vedno uveljavljajo svoje pravice, da se izogne vsem oblikam diskriminacije ter se spodbuja njihovo šolsko, socialno in poklicno vključevanje v vseh obdobjih njihovega življenja;

151.

Komisiji in državam članicam priporoča tudi, da preučijo posebne potrebe invalidnih učencev ter uvedejo prilagojene šolske programe za pospeševanje njihovega vključevanja v družbo;

152.

poziva Komisijo in države članice, da posebno pozornost namenijo celostnemu izobraževanju invalidnih otrok, s čimer se zagotovi njihovo nemoteno vključevanje v družbo, pri čemer ti otroci še vedno obiskujejo šolo, ter izboljša strpnost zdravih neinvalidnih otrok do invalidnosti in socialnih razlik;

153.

poziva, da se vprašanja v zvezi z diskriminacijo, socialno raznolikostjo, poučevanjem strpnosti v šolah, izobraževanjem v zvezi z zdravim življenjem in prehrambeno vzgojo, preprečevanjem zlorabe alkohola, drog, zdravil in psihotropnih snovi ter drugih opojnih substanc ter ustreznim izobraževanjem v zvezi s spolnim zdravjem rešujejo odločneje;

154.

ugotavlja, da je zagotovljeno varstvo majhnih otrok v ustanovah za kolektivno varstvo (jasli, vrtci) eden najboljših načinov za odgovor na vprašanje, kako uravnotežiti delo in družinsko življenje, je pa tudi način, da otroci že v zelo zgodnji razvojni fazi uživajo enake možnosti in se socializirajo;

155.

poudarja, da nobena kultura ali vera ne upravičuje preprečevanja dekletom pravice do šolanja in do športa, kot je plavanje, iz kulturnih razlogov, zato se tega ne sme dopuščati;

156.

poziva države članice, da vsem otrokom omogočijo brezplačen ali cenovno sprejemljiv dostop do igralnih in športnih objektov, primernih njihovi starosti;

157.

poudarja zaskrbljujoče dejstvo, da je v Evropi, zlasti med otroki, čedalje več debelosti; poudarja, da ima po ocenah več kot 21 milijonov otrok v EU prekomerno telesno težo, ta številka pa je vsako leto večja za 400 000 otrok; poziva Komisijo, da predloži predloge za ureditev agresivnega in zavajajočega oglaševanja ter izboljša določbe o označevanju hranilne vrednosti predelane hrane, da bi odpravila čedalje večje težave z debelostjo;

158.

poziva države članice in njihove ustrezne organe, da si po najboljših močeh prizadevajo za zagotovitev, da otroci živijo v zdravem fizičnem okolju, glede na nesorazmeren vpliv, ki ga imajo onesnaževanje in slabe življenjske razmere na mlade; ustrezno pozornost je treba nameniti tudi pogojem otrokovega učnega okolja in uvesti ustrezne standarde;

159.

opozarja na pravico otrok do zdravja, zlasti pravico najstnikov do spolnega in reproduktivnega zdravja, ter poudarja, da je treba varovanje zdravja mater vključiti v prihodnjo strategijo EU o otrokovih pravicah za spodbujanje ustreznih življenjskih in delovnih razmer za nosečnice in doječe matere, pri čemer je treba vztrajati na spoštovanju veljavne zakonodaje o varstvu pravic delavk ter spodbujati enak in splošen dostop vseh žensk do kakovostne pred- in poporodne zdravstvene oskrbe v javnem sektorju, da bi se zmanjšala stopnja smrtnosti mater in otrok ter prenos bolezni z matere na otroka; poudarja, da je porodniški dopust bistvenega pomena za razvoj otroka, zlasti zato, ker se otrok na mater naveže ne le v prvih mesecih po rojstvu, temveč tudi v prvih letih življenja;

160.

pozdravlja dejstvo, da Komisija priznava, da imajo otroci od rojstva do odraslosti zelo različne potrebe na različnih razvojnih stopnjah njihovega življenja; opozarja na pravico otrok do najvišjega dosegljivega zdravstvenega standarda in zlasti pravico najstnikov do zdrave spolnosti in reproduktivnega zdravja ter do izobraževanja in storitev načrtovanja družine, zato mora biti to sestavni del prihodnje strategije EU o otrokovih pravicah;

161.

ugotavlja, da se otrokove pravice, kot so opredeljene v Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah, nanašajo na vse ljudi, mlajše od 18 let, ter da je treba priznati posebne potrebe v zvezi z zdravo spolnostjo in reproduktivnim zdravjem ter pravice najstnikov;

162.

poudarja pomen spodbujanja ukrepov v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem, da bi zmanjšali in se morebiti celo izognili spolno prenosljivim okužbam (tudi HIV/aids), neželenim nosečnostim ter nezakonitim in nevarnim splavom za mlade ženske, ter se pri mladih izognili premajhnemu razumevanju svojih potreb v zvezi z reproduktivnim zdravjem;

163.

poziva Komisijo in države članice, da sprejmejo ukrepe za varstvo otrok, katerih starši imajo HIV/aids, ter opozarja, da je treba doseči razvojne cilje novega tisočletja št. 5 (izboljšanje zdravja mater), št. 4 (zmanjšanje umrljivosti otrok) in št. 6 (boj proti virusu HIV/aidsu, malariji in drugim boleznim); poziva k naložbam v raziskave in razvoj pediatričnih protiretrovirusnih oblik, v zagotavljanje posteljnih mrež proti komarjem, ki prenašajo malarijo, in v spodbujanje imunizacije prek Zveze GAVI (v preteklosti imenovana Globalna zveza za cepljenje in imunizacijo);

164.

poziva države članice, da zagotovijo izobraževanje, obveščanje in svetovanje o spolnosti, da se poveča ozaveščenost v zvezi s posameznikovo spolnostjo ter preprečujejo nezaželene nosečnosti in širjenje virusa HIV/aidsa in drugih spolno prenosljivih bolezni, ter da se spodbuja dostop do različnih kontracepcijskih sredstev in obveščanje o njih;

165.

poziva države članice, da vsem otrokom in najstnikom v šoli in zunaj nje zagotovijo prilagojene in obsežne znanstvene informacije o zdravi spolnosti in reproduktivnem zdravju, da se lahko ti ozaveščeno odločajo o vprašanjih v zvezi z njihovim osebnim dobrim počutjem, vključno s preprečevanjem spolno prenosljivih bolezni in virusa HIV/aidsa;

166.

spodbuja države članice in Komisijo, naj v Uniji in prek njenih meja spodbujajo enak dostop otrok obeh spolov do zdravstvenega varstva, pri čemer so najbolj ranljivi otroci iz revnih družin in otroci iz etničnih ali družbenih manjšin;

167.

poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja v boju proti škodljivosti alkohola za ženske in otroke:

168.

poziva Komisijo in države članice, da zagotovijo vzpostavitev pogojev za omogočanje, da bo imel vsak otrok dostop do vseh vrst in ravni zdravstvenega varstva, in po potrebi sprejmejo pozitivne ukrepe, s katerimi se omogoči dostop zapostavljenih skupin do različnih zdravstvenih storitev, do katerih sicer ne bi imele dostopa;

169.

poudarja, da Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (14), določa pravice iz delovnega razmerja za noseče in doječe ženske ter zahteva od delodajalcev, da sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da ženska in nerojeni otrok nista izpostavljena zdravstvenim tveganjem na delovnem mestu;

170.

poziva, da se raziščejo in ocenijo okoljski vplivi na hormonski, nevrološki, psihološki in imunski sistem, se uvedejo preskusi otrokom prijaznega urbanističnega in prometnega načrtovanja, ter se pozitivno označujejo uvožene igrače, ki jih ne izdelujejo otroci;

171.

priznava pravico vsakega otroka do registracije rojstva kot pravnega priznanja njegovega/njenega obstoja in pravice do pridobitve državljanstva in identitete, ne glede na njegov/njen spol ali etnično poteklo ter narodnost ali status beguncev, priseljencev ali prosilcev za azil njihovih staršev;

172.

priznava, da rojstni listi prispevajo k varstvu otrok pred kršitvami njihovih pravic; meni, da zanesljivi sistemi za registracijo rojstev ovirajo trgovino z otroki in njihovimi organi, omejujejo nezakonite posvojitve in preprečujejo precenjevanje starosti otrok za prezgodnje poroke, vojaško usposabljanje mladoletnikov, spolno zlorabo, delo otrok (15) in sodno obravnavo mladoletnikov kot odraslih oseb;

173.

poudarja dejstvo, da „nevidnost“ neregistriranih otrok povečuje njihovo ranljivost in verjetnost, da bodo kršitve njihovih pravic ostale neopažene;

174.

obžaluje obstoj spolne diskriminacije pri registraciji rojstev ter zakonov in praks, ki nasprotujejo Konvenciji Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, vključno z zavrnitvijo registracije za matere samohranilke, nepriznavanjem narodnosti matere in diskriminacijo pri registraciji deklic brez šolske izobrazbe, če dostop do registracije temelji na izobraževalnem sistemu;

175.

poziva Komisijo ter organizacije za otrokove pravice in humanitarno pomoč, da sodelujejo pri spodbujanju ozaveščenosti glede potrebe po registraciji rojstva med prebivalci tretjih držav; opominja, da otroci brez rojstnega lista morda ne bodo imeli priznanih možnih pravic do dedovanja in dostopa do izobraževanja, zdravstvenih storitev in materialne pomoči države; poziva k spodbujanju ukrepov za zagotovitev, da se te storitve splošno uporabljajo, dokler se ne zaključi uradni postopek registracije;

176.

poziva Komisijo, naj od držav zahteva vzpostavitev trajnostnih in stalnih registracijskih sistemov/delovnih skupin, ki delujejo vse od državne do vaške ravni, ki bodo brezplačno na voljo vsem državljanom, tudi tistim z odročnih območij, med drugim z zagotovitvijo mobilnih registracijskih enot, če je potrebno, ustreznim usposabljanjem matičnih uradnikov in dodelitvijo potrebnih virov financiranja teh pobud;

177.

poziva institucije Skupnosti in države članice, naj okrepijo svoje prizadevanje za zagotovitev učinkovitega usklajevanja politik, da se spodbudi registracija rojstev, zlasti s pomočjo Združenih narodov in odvisnih agencij in se doseže dogovor o skupnem programu, ki bo sprožil učinkovit odziv po vsem svetu;

178.

poudarja bistveno potrebo po izvajanju smernic EU o otrocih in oboroženih spopadih;

179.

poziva države članice k prenosu Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča v svojo nacionalno zakonodajo ter k preiskovanju, pregonu in kaznovanju tistih, ki so nezakonito usposabljali otroke za potrebe oboroženih sil ali skupin ali jih izkoriščali za dejavno sodelovanje v konfliktih, pri tem pa naj vložijo ves trud v odpravo kulture, ki dopušča, da ostajajo ti zločini nekaznovani;

180.

pozdravlja leta 2007 sprejete pariške zaveze za varstvo otrok pred nezakonitim izkoriščanjem otrok v oboroženih spopadih ali skupinah, ki so posodobitev načel sprejetih leta 1997 v Cape Townu, ter poziva vse države k njihovemu sprejetju;

181.

meni, da je treba sprejeti ukrepe za zagotovitev, da bodo otroci, katerim je odvzeta prostost, obravnavani v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom o človekovih pravicah ob upoštevanju posebnega statusa otrok, ter za prepoved pripora otrok skupaj z odraslimi osebami, razen staršev z majhnimi otroki; v zvezi s tem poudarja potrebo po spodbujanju programov usposabljanja za povečanje ozaveščenosti uradnikov in osebja pravnih ter policijskih sistemov držav, v katerih se dečki ali dekleta izkoriščajo kot otroci vojaki;

182.

poudarja, da je treba z otroki ravnati v skladu s predpisi pravnimi predpisi za obravnavo mladoletnikov in iskati drugačne možnosti namesto sodnih postopkov; poziva posebne tožilce za mladoletnike in odvetnike, dejavne na področju socialnega prava, naj zastopajo otroke na sodišču; poziva k ustanovitvi komisij za resnico in spravo;

183.

poziva k ponovnemu vključevanju v družbo ter fizični, socialni in psihični rehabilitaciji nekdanjih otrok vojakov in drugih otrok, ki so bili izpostavljeni oboroženim spopadom, k ponovnemu združevanju otrok z njihovimi družinami, iskanju drugih možnosti oskrbe za tiste, ki so ostali brez družin, naknadnemu izobraževanju ter razširjanju informacij o virusu HIV in aidsu; poudarja potrebo po izboljšanju pomanjkljivosti pri ponovnem vključevanju deklet vojakinj, ki so včasih socialno izključene in marginalizirane, z dodeljevanjem posebnih sredstev za vzpostavitev programov za izobraževanje, spolno zdravje, psihološko podporo in družinsko mediacijo;

184.

poudarja potrebo po tem, da države članice sprejmejo skupne diplomatske ukrepe, kadar se poroča o naboru otrok za vojaške enote ali oborožene skupine;

185.

ugotavlja, da se nujni ukrepi za otroke v državah, ki jih je prizadela vojna, redko razširijo na ustrezno izobraževanje ter poziva Komisijo, da podpira dejavnosti izobraževanja, vključno z izvajanjem najmanjših standardov, ki jih je opredelila medagencijska mreža za izobraževanje v izrednih razmerah (Inter-Agency Network for Education in Emergencies), v primeru izrednih razmer in prehodnega obdobja od krize k razvoju;

186.

poudarja, da neuspešna dokončna rešitev zamrznjenih sporov ustvarja razmere, v katerih se zanemarja pravna država in pojavljajo kršitve človekovih pravic na zadevnih območjih, ter da je to glavna ovira pri zagotavljanju in spoštovanju vseh otrokovih pravic; poziva k sprejetju ukrepov za obravnavanje posebnih potreb otrok in njihovih družin na območjih zamrznjenih sporov;

187.

poudarja pravico otrok do odraščanja v svobodni in odprti družbi, v kateri se spoštujejo človekove pravice in svoboda izražanja ter v kateri se smrtna kazen ne izvaja več, zlasti za mladoletne posameznike;

188.

poudarja, da je položaj otrok v nedemokratičnih državah zelo izpostavljen, in poziva Komisijo, naj upošteva to skupino ljudi;

189.

poziva Komisijo, da obravnava vprašanje povečanja politične ozaveščenosti otrok in mladih v tretjih državah, v katerih je demokracija omejena, da se lahko razvijejo v politično ozaveščene državljane;

190.

poziva Komisijo, naj poudari pomen sposobnosti mladih ljudi, da prostovoljno izrazijo svoje mnenje prek (političnih) mladinskih organizacij;

191.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam ter Evropski mreži nacionalnih otroških opazovalnic (ChildONEurope), Svetu Evrope, Odboru Združenih narodov za otrokove pravice, Unicefu, Mednarodni organizaciji dela, Visokemu komisariatu Združenih narodov za begunce in Svetovni zdravstveni organizaciji.