11.8.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 188/6

1.

Osrednji cilj gospodarske in socialne politike Skupnosti ter njenih držav članic je spodbujanje zaposlovanja in socialne kohezije. Brezposelnost in zlasti strukturna brezposelnost je v nekaterih delih Skupnosti še vedno velik problem, pri čemer imajo nekatere kategorije delavcev še vedno težave pri vstopanju na trg dela. Državna pomoč v obliki subvencij za stroške plač, pri čemer strošek plače pomeni celotni znesek, ki ga mora upravičenec do pomoči dejansko plačati v zvezi z zadevno zaposlitvijo in ki vključuje: (a) bruto plačo pred obdavčitvijo, (b) obvezne prispevke, kot so prispevki za socialno varnost, in (c) stroške skrbi za otroke in starše („subvencije plače“), lahko podjetja dodatno spodbuja k večjemu zaposlovanju prikrajšanih delavcev in invalidov. Cilj takšne pomoči je torej spodbuditi zaposlovanje ciljnih kategorij delavcev.

2.

To sporočilo določa smernice glede meril, ki jih bo Komisija uporabljala pri oceni državne pomoči v obliki subvencije plače, ki jo je treba posamično priglasiti v skladu s členom 6(1)(h) in (i) Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (1). Te smernice so namenjene zagotavljanju preglednosti sklepanja Komisije ter ustvarjanju predvidljivosti in pravne varnosti.

3.

Te smernice veljajo za državno pomoč v obliki subvencij plače za prikrajšane delavce, resno prikrajšane delavce in invalide v smislu člena 2(18), (19) in (20) Uredbe (ES) št. 800/2008. Te smernice bodo veljale za vsak posamezen ukrep, dodeljen ad hoc ali na podlagi sheme, kadar njegov ekvivalent dotacije presega 5 milijonov EUR letno na podjetje za zaposlovanje prikrajšanih delavcev in resno prikrajšanih delavcev (skupaj v nadaljnjem besedilu: prikrajšani delavci) in 10 milijonov EUR letno na podjetje za zaposlovanje invalidov (2).

4.

Merila, določena v teh smernicah, se ne uporabljajo samodejno. Raven ocene Komisije in vrsta informacij, ki jih lahko zahteva, bosta sorazmerni s tveganjem izkrivljanja konkurence. Obseg analize bo odvisen od narave primera.

5.

Nekatere kategorije delavcev imajo pri iskanju zaposlitve posebne težave, ker jih delodajalci obravnavajo kot manj produktivne ali imajo do njih predsodke. Vzroka za tako razumljeno ali dejansko nižjo produktivnost sta lahko pomanjkanje delovnih izkušenj v zadnjem času (na primer pri mladih delavcih ali dolgotrajno brezposelnih osebah) ali trajna invalidnost. Zaradi razumljene ali dejanske nižje produktivnosti bodo ti delavci verjetno izključeni s trga dela, če se delodajalcem ne zagotovi nadomestilo za njihovo zaposlovanje.

6.

Družbeno zaželeno je, da se vse kategorije delavcev vključijo na trg dela. To pomeni, da se lahko delež domačega prihodka prerazdeli na kategorije delavcev, ki jih ukrepi zadevajo. Državna pomoč lahko pomaga prikrajšanim delavcem in invalidom, da vstopijo na trg dela ali ostanejo na njem, tako da krije dodatne stroške, ki nastanejo zaradi razumljene ali dejanske nižje produktivnosti takšnih delavcev.

7.

Države članice morajo dokazati, da bo pomoč usmerjena k cilju skupnega interesa. Komisija bo v svoji analizi med drugim upoštevala naslednje elemente:

8.

Državna pomoč v obliki subvencij plače ni edini instrument politike, ki je državam članicam na voljo za spodbujanje zaposlovanja prikrajšanih delavcev in invalidov. Države članice lahko uporabijo tudi splošne ukrepe, kot so zmanjšanje obdavčitve stroškov delovne sile in socialne varnosti, povečanje naložb v izobraževanje in usposabljanje, ukrepi za usmerjanje in svetovanje, pomoč in usposabljanje za brezposelne ter izboljšanje delovnega prava.

9.

Kadar je država članica proučila druge možnosti politik in so ugotovljene prednosti uporabe selektivnega instrumenta, kot je državna pomoč za posamezno podjetje, se zadevni ukrepi štejejo za primeren instrument. Komisija bo zlasti upoštevala vsako oceno učinka predlaganega ukrepa, ki jo bo izvedla država članica.

10.

Državna pomoč za zaposlovanje prikrajšanih delavcev in invalidov mora pri upravičencu do pomoči povzročiti spremembo ravnanja, tako da pomoč zagotovi neto povečanje števila prikrajšanih delavcev ali invalidov, zaposlenih v zadevnem podjetju. Novo zaposleni prikrajšani delavci ali invalidi morajo zapolniti le novo ustvarjena delovna mesta ali delovna mesta, ki so prosta zaradi prostovoljnega odhoda, nezmožnosti opravljanja dela, starostne upokojitve, prostovoljnega skrajšanja delovnega časa ali zakonite odpovedi zaradi nediscipline. Delovnih mest, ki so prosta zaradi presežka delovne sile, ne smejo zapolniti subvencionirani prikrajšani delavci ali invalidi. Tako se državna pomoč ne sme uporabiti za nadomeščanje delavcev, za katere podjetje več ne prejema subvencij in ki so bili zaradi tega razrešeni z delovnega mesta.

11.

Države članice morajo Komisiji dokazati obstoj spodbujevalnega učinka in potrebe po pomoči. Preden se zaposlijo kategorije delavcev, ki jih ukrepi zadevajo, mora upravičenec predložiti vlogo za pomoč zadevni državi članici. Poleg tega mora država članica dokazati, da je pomoč uporabljena za prikrajšane delavce ali invalide v podjetju, ki brez pomoči ne bi zaposlovalo.

12.

Komisija bo v svoji analizi med drugim upoštevala naslednje elemente:

13.

Država članica mora dokazati, da je pomoč potrebna in da je znesek pomoči omejen na najmanjšega, da se doseže cilj pomoči.

Države članice morajo predložiti dokaze, da znesek pomoči ne presega neto dodatnih stroškov zaposlovanja kategorij delavcev, ki jih ukrep zadeva, v primerjavi s stroški zaposlovanja delavcev, ki niso prikrajšani ali invalidi (3).

Intenzivnosti pomoči vsekakor ne smejo nikoli preseči intenzivnosti pomoči iz členov 40 (4) in 41 (5) Uredbe (ES) št. 800/2008. Upravičene stroške, na podlagi katerih se določajo intenzivnosti pomoči, je treba izračunati v skladu s členoma 40 (6) in 41 (7) Uredbe (ES) št. 800/2008.

14.

Če je pomoč sorazmerna, tako da lahko doseže cilj pomoči, so negativni učinki pomoči verjetno omejeni in analiza negativnih učinkov morda ni potrebna. Vendar lahko pomoč v nekaterih primerih, čeprav je potrebna in sorazmerna, da posamezno podjetje poveča zaposlovanje kategorij delavcev, ki jih ukrep zadeva, povzroči spremembo v ravnanju upravičenca, kar znatno izkrivlja konkurenco. V teh primerih bo Komisija izvedla analizo izkrivljanja konkurence. Obseg izkrivljanja konkurence, ki ga povzroči pomoč, je lahko različen glede na značilnosti pomoči in prizadetih trgov (8).

15.

Značilnosti pomoči, ki lahko vplivajo na verjetnost in obseg izkrivljanja, so:

16.

Na primer, shema pomoči, ki se uporablja za splošno spodbujanje podjetij v državi članici k zaposlovanju več prikrajšanih delavcev ali invalidov, bo na trg verjetno vplivala drugače kot visok znesek pomoči, dodeljen ad hoc enemu podjetju, da lahko poveča zaposlovanje posamezne kategorije delavcev. Visok znesek pomoči, ki je dodeljen enemu podjetju, lahko v večji meri izkrivi konkurenco, ker postanejo konkurenti upravičenca do pomoči manj sposobni konkurirati. Izkrivljanje je še večje, če stroški delovne sile v podjetju upravičenca predstavljajo visok delež celotnih stroškov.

17.

Komisija bo pri ocenjevanju značilnosti trga, ki zagotavljajo natančnejšo predstavo verjetnega učinka posamezne pomoči, med drugim upoštevala:

18.

Struktura trga se bo ocenjevala glede na tržno koncentracijo, velikost podjetij (9), pomembnost diferenciranja izdelkov (10) ter ovire za vstop na trg in izstop z njega. Tržni deleži in razmerja koncentracije se bodo izračunali po opredelitvi upoštevanega trga. Na splošno velja, da je pri manjšem številu podjetij na trgu njihov tržni delež večji, pri čemer je konkurence manj, kot bi jo pričakovali. (11) Če ima prizadeti trg velike ovire za vstop (12) in je upravičenec do pomoči pomemben udeleženec na tem trgu, potem je bolj verjetno, da bodo morali konkurenti zaradi dodeljene pomoči spremeniti svoje ravnanje, na primer uvedbo novega izdelka ali tehnologije preložiti na pozneje ali opustiti ali izstopiti s trga.

19.

Komisija bo proučila tudi značilnosti sektorja, kot so obstoj presežne zmogljivosti in ali so trgi v industriji rastoči (13), zreli ali nazadujoči. Na primer, prisotnost presežne zmogljivosti ali zrelih trgov v industriji lahko poveča tveganje, da pomoč povzroči neučinkovitost in prerazporeditev donosa med podjetji, ki nimajo subvencioniranih delavcev.

20.

Končno, ukrep bo umeščen v okvir razmer na trgu dela, to je stopenj brezposelnosti in zaposlenosti, ravni plač in delovnega prava.

21.

Subvencije plače lahko v posebnih primerih povzročijo izkrivljanja konkurence, obravnavana v odstavkih 22 do 27.

22.

Učinek nadomestitve pomeni, da je neka kategorija delavcev zaposlena na delovnih mestih, ki preprosto nadomestijo delovna mesta za druge kategorije. Pri subvenciji plače, ki je namenjena posebni podskupini delavcev, se delovna sila deli na subvencionirane delavce in nesubvencionirane delavce, zaradi česar lahko podjetja začnejo nesubvencionirane delavce nadomeščati s subvencioniranimi delavci. Vzrok so spremenjeni relativni stroški plač za subvencionirane in nesubvencionirane delavce (14).

23.

Ker podjetja, ki zaposlujejo subvencionirane delavce, in podjetja, ki ne zaposlujejo subvencioniranih delavcev, konkurirajo na istih trgih blaga ali storitev, lahko subvencije plače prispevajo k zmanjšanju števila delovnih mest na drugih področjih gospodarstva. Do takšnih razmer pride, kadar podjetje, ki zaposluje subvencionirane delavce, poveča donos, vendar prerazporedi donos med podjetja, ki ne zaposlujejo subvencioniranih delavcev, zato pomoč izrine nesubvencionirano delo.

24.

Stroški dela so del običajnih poslovnih stroškov vsakega podjetja. Zato je zelo pomembno, da ima pomoč pozitiven učinek na zaposlovanje in da podjetjem ne omogoča le zmanjševanja stroškov, ki bi jih morala sicer nositi. Na primer, subvencije plače znižajo stalne stroške proizvodnje in tako zagotovijo privlačnejši vstop ter podjetjem s sicer slabimi poslovnimi možnostmi omogočijo, da vstopijo na trg ali uvedejo nove izdelke na škodo učinkovitejših konkurentov.

25.

Razpoložljivost državne pomoči bo vplivala tudi na odločitev podjetja, da zapusti trg, na katerem že posluje. Subvencije plače bi lahko zmanjšale obseg izgub in omogočile podjetju, da ostane na trgu dlje, kar lahko pomeni, da so druga, učinkovitejša podjetja, ki ne prejemajo pomoči, namesto tega prisiljena izstopiti s trga.

26.

Na trgih, na katerih so dodeljene subvencije plače, se podjetja odvrača od konkuriranja, pri čemer lahko ta podjetja zmanjšajo svoje naložbe in poskuse, da bi povečala učinkovitost in inovacije. Mogoče je, da upravičenec do pomoči odlaša z uvedbo novih manj delovno intenzivnih tehnologij, ker so se spremenili relativni stroški za delovno intenzivne in tehnološko intenzivne proizvodne metode. Proizvajalci konkurenčnih ali dopolnilnih izdelkov lahko prav tako zmanjšajo svoje naložbe ali z njimi odlašajo. Zaradi tega se bo splošna raven naložb v zadevni industriji zmanjšala.

27.

Subvencije plače znotraj posamezne regije so lahko za nekatera območja koristne, ker zagotovijo ugodnejše pogoje proizvodnje v primerjavi z drugimi. To lahko privede do preusmeritve trgovinskih tokov v korist območij, ki prejemajo takšno pomoč.

28.

Zadnja stopnja v okviru analize je ocenitev, v kolikšni meri pozitivni učinki pomoči presegajo njene negativne učinke. To se bo izvedlo na podlagi posameznih primerov za vse posamezne ukrepe. Komisija bo ocenila pozitivne in negativne učinke ter na splošno ocenila njihov vpliv na proizvajalce in potrošnike na vsakem prizadetem trgu, da bi zagotovila ravnovesje teh učinkov. Komisija bo za namene ocene uporabila kvalitativne informacije, razen če so na voljo kvantitativne informacije.

29.

Komisija bo verjetno zavzela pozitivnejše stališče in zato sprejela višjo raven izkrivljanja konkurence, če je pomoč potrebna in pravilno usmerjena k doseganju cilja pomoči ter pokriva le neto dodatne stroške nadomeščanja nižje produktivnosti kategorij delavcev, ki jih ukrep zadeva.