22.1.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 16/21

—

ob upoštevanju člena 192(2) Pogodbe ES,

—

ob upoštevanju členov 2 in 141(3) Pogodbe ES,

—

ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 18. julija 2007 z naslovom „Odprava razlike v plačilu med ženskami in moškimi“ (KOM(2007)0424),

—

ob upoštevanju poročila mreže pravnih strokovnjakov Komisije na področju zaposlovanja, socialnih zadev in enakosti med moškimi in ženskami iz februarja 2007 z naslovom „Pravni vidiki razlik v plačilu med spoloma“,

—

ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost med spoloma, ki ga je Evropski svet sprejel v Bruslju 23. in 24. marca 2006,

—

ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti na podlagi člena 141 Pogodbe ES,

—

ob upoštevanju določb Konvencije Mednarodne organizacije dela o delu s krajšim delovnim časom iz leta 1994, v skladu s katero morajo države v pogodbe o javnih naročilih vključiti delovno klavzulo, vključno z vprašanjem enakega plačila,

—

ob upoštevanju člena 11(1)(d) Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je z Resolucijo 34/180 z dne 18. decembra 1979 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov,

—

ob upoštevanju Okvira delovanja evropskih socialnih partnerjev za enakost spolov z dne 1. marca 2005 in z njim povezanih poročil o spremljanju,

—

ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. marca 2007 o načrtu za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 (1) in z dne 3. septembra 2008 o enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji — 2008 (2),

—

ob upoštevanju členov 39 in 45 svojega Poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0389/2008),

A.

ker ženske v Evropski uniji v povprečju zaslužijo 15 % manj kot moški in do 25 % manj v privatnem sektorju; ker je razlika v plačilu glede na spol med 4 % in več kot 25 % v državah članicah, znatnega zmanjševanja te razlike pa ni mogoče opaziti,

B.

ker morajo ženske delati do 22. februarja (to je 418 koledarskih dni), da bi zaslužile toliko kot moški v enem letu,

C.

ker je uporaba načela enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti bistvena za zagotovitev enakosti med spoloma,

D.

ker razlike v plačilu žensk in moških po podatkih, ki kažejo na izjemno počasen napredek (od 17 % leta 1995 na 15 % leta 2005), ostajajo kljub obseženemu sklopu zakonodaje, ki velja že več kot 30 let, ter ukrepom in sredstvom za njeno zmanjševanje; ker je treba razloge za te razlike preučiti ter razviti pristope za odpravo razlik v plačilu in ločevanju trga dela za ženske, ki je povezano s tem,

E.

ker ženske dosegajo boljše rezultate v šoli v vseh državah članicah in predstavljajo večino vseh diplomantov, razlika v plačilu pa se kljub temu ne zmanjšuje,

F.

ker je razlika v plačilu posledica neposredne in posredne diskriminacije ter socialnih in gospodarskih dejavnikov, razlikovanja na trgu dela in celotne plačne strukture ter je poleg tega povezana tudi s številnimi pravnimi, socialnimi in gospodarskimi dejavniki, ki presegajo samo vprašanje enakega plačila za enako delo,

G.

ker razlika v plačilu ne temelji le na podlagi razlik v bruto plačilu na uro, ampak je treba pri tem upoštevati tudi dejavnike, kot so posamezni dodatki k plači, razvrstitev delovnih mest, vzorci organizacije dela, strokovne izkušnje in produktivnost, ki jih je treba oceniti glede na količino (čas fizične prisotnosti delavca na delovnem mestu), pa tudi glede na kakovost ter učinek, ki ga imajo krajši delovni čas, dopust in odsotnost iz zdravstvenih razlogov na plačilo;

H.

ker je bilo zmanjševanje razlike v plačilu eden od ciljev lizbonske strategije za rast in nova delovna mesta, vendar v večini držav članic ni bilo zadosti obravnavano,

I.

ker bi moralo izboljšanje pravnega okvira EU državam članicam in socialnim partnerjem omogočiti, da bi bolje opredelili razloge za razlike v plačilu glede na spol,

J.

ker so poklici in delovna mesta, kjer prevladujejo ženske, običajno podcenjeni v primerjavi s tistimi, kjer prevladujejo moški, ne da bi bilo to podkrepljeno z objektivnimi merili,

K.

ker razkorak med spoloma na digitalnem področju nedvomno vpliva na plačilo,

L.

ker je sistem plač, po katerem se pri določanju plače upošteva dolžina zaposlitve, neugoden za ženske, ki morajo kariero (večkrat) prekiniti zaradi zunanjih dejavnikov, kot so dopust zaradi otrok, različne poklicne izbire ali kratek delovni čas, zaradi česar so ženske nenehno v sistemsko neugodnem položaju,

M.

ker podatki kažejo, da so pridobljena izobrazba in izkušnje pri ženskah finančno slabše nagrajene kot pri moških; ker se je treba, poleg upoštevanja načela enakega plačila za delo enake vrednosti, ki ga ne sme izkriviti pristop spolnih stereotipov, oddaljiti od družbenih vlog, ki so doslej močno vplivale na izbiro izobraževanja in poklicev; poleg tega ženske na trgu dela ne smejo biti diskriminirane zaradi porodniškega in starševskega dopusta,

N.

ker razlike v plačilu resno vplivajo na ekonomski in družbeni status žensk v poklicnem življenju pa tudi po njem; ker so mnoge ženske v družbi, v kateri prispevajo več kot le z zaposlitvijo, na primer s tem, ko skrbjo za otroke in starejše sorodnike, bolj izpostavljene revščini in so manj ekonomsko neodvisne,

O.

ker so razlike v plačilu še izrazitejše pri priseljenkah, invalidnih ženskah, pripadnicah manjšin in nekvalificiranih ženskah,

P.

ker so podatki, ločeni po spolu, ter nov zakonski okvir, ki bi upošteval razlike med spoloma in omogočal odpravo plačne diskriminacije, bistvenega pomena,

Q.

ker izobraževanje lahko in mora prispevati k odpravi spolnih stereotipov iz družbe,

R.

ker je že večkrat pozval Komisijo, naj sprejme pobude, vključno z revizijo obstoječe zakonodaje, naj pomaga pri reševanju vprašanja razlik v plačilu in odpravljanju revščine, ki grozi upokojencem, in jim zagotovi dostojen življenjski standard,

S.

ker Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5 julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) (3) navaja, da je načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti ključen in nepogrešljiv del pravnega reda Skupnosti, vključno s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti s področja diskriminacije in vprašanj spola, in da je treba oblikovati dodatne določbe za uresničevanje tega načela,

T.

ker bi države članice, socialni partnerji in organizacije za zagotavljanje enakih možnosti z izvajanjem ukrepov, kot so ukrepi iz zgoraj navedenega Okvira ukrepov za enakost med spoloma z dne 1 marca 2005, prispevali k odpravi razlik v plačilu na podlagi učinkovitega družbenega dialoga,

U.

ker bo za strategijo za odpravo razlik v plačilu, horizontalne in vertikalne segregacije na trgu dela ter stereotipov glede delovnih mest in področij, na katerih ženske običajno prevladujejo, potreben okvir za zakonodajne in druge ukrepe na različnih ravneh, s katerim se bo razlikovalo med diskriminacijo pri plačilu in razlike pri plačilu, ki temeljijo na dejavnikih, ki niso povezani z neposredno ali posredno diskriminacijo, ker neposredna diskriminacija spada neposredno na področje uporabe zakonodaje, proti posredni diskriminaciji pa se je treba boriti s ciljno usmerjeno politiko in posebnimi ukrepi,

V.

ker Komisija, kot je napovedala v zgoraj omenjenem sporočilu z dne 18 julija 2007, v letu 2008 izvaja analizo pravnega okvira EU na področju enakega plačila, ki mora vključiti vse zainteresirane strani; ker bi bilo treba rezultate te analize ustrezno objaviti,

W.

ker so bile enake pokojnine za moške in ženske, vključno z upokojitveno starostjo, opredeljene kot cilj,

X.

ker ima lahko Evropski inštitut za enakost spolov temeljno vlogo pri spremljanju razvoja razlik v plačilu glede na spol ter analizi vzrokov za te razlike in oceni učinka zakonodaje,