This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52008IP0544
Application of the principle of equal pay for men and women #European Parliament resolution of 18 November 2008 with recommendations to the Commission on the application of the principle of equal pay for men and women (2008/2012(INI))#ANNEX DETAILED RECOMMENDATIONS ON THE CONTENT OF THE PROPOSAL REQUESTED
Uporaba načela enakega plačila za ženske in moške
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 s priporočili Komisiji o uporabi načela enakega plačila za moške in ženske (2008/2012(INI))
PRILOGA PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA
Uporaba načela enakega plačila za ženske in moške
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 s priporočili Komisiji o uporabi načela enakega plačila za moške in ženske (2008/2012(INI))
PRILOGA PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA
UL C 16E, 22.1.2010, p. 21–28
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
22.1.2010 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
CE 16/21 |
Uporaba načela enakega plačila za ženske in moške
P6_TA(2008)0544
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. novembra 2008 s priporočili Komisiji o uporabi načela enakega plačila za moške in ženske (2008/2012(INI))
(2010/C 16 E/04)
Evropski parlament,
— |
ob upoštevanju člena 192(2) Pogodbe ES, |
— |
ob upoštevanju členov 2 in 141(3) Pogodbe ES, |
— |
ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 18. julija 2007 z naslovom „Odprava razlike v plačilu med ženskami in moškimi“ (KOM(2007)0424), |
— |
ob upoštevanju poročila mreže pravnih strokovnjakov Komisije na področju zaposlovanja, socialnih zadev in enakosti med moškimi in ženskami iz februarja 2007 z naslovom „Pravni vidiki razlik v plačilu med spoloma“, |
— |
ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost med spoloma, ki ga je Evropski svet sprejel v Bruslju 23. in 24. marca 2006, |
— |
ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti na podlagi člena 141 Pogodbe ES, |
— |
ob upoštevanju določb Konvencije Mednarodne organizacije dela o delu s krajšim delovnim časom iz leta 1994, v skladu s katero morajo države v pogodbe o javnih naročilih vključiti delovno klavzulo, vključno z vprašanjem enakega plačila, |
— |
ob upoštevanju člena 11(1)(d) Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je z Resolucijo 34/180 z dne 18. decembra 1979 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, |
— |
ob upoštevanju Okvira delovanja evropskih socialnih partnerjev za enakost spolov z dne 1. marca 2005 in z njim povezanih poročil o spremljanju, |
— |
ob upoštevanju svojih resolucij z dne 13. marca 2007 o načrtu za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010 (1) in z dne 3. septembra 2008 o enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji — 2008 (2), |
— |
ob upoštevanju členov 39 in 45 svojega Poslovnika, |
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A6-0389/2008), |
A. |
ker ženske v Evropski uniji v povprečju zaslužijo 15 % manj kot moški in do 25 % manj v privatnem sektorju; ker je razlika v plačilu glede na spol med 4 % in več kot 25 % v državah članicah, znatnega zmanjševanja te razlike pa ni mogoče opaziti, |
B. |
ker morajo ženske delati do 22. februarja (to je 418 koledarskih dni), da bi zaslužile toliko kot moški v enem letu, |
C. |
ker je uporaba načela enakega plačila za enako delo in delo enake vrednosti bistvena za zagotovitev enakosti med spoloma, |
D. |
ker razlike v plačilu žensk in moških po podatkih, ki kažejo na izjemno počasen napredek (od 17 % leta 1995 na 15 % leta 2005), ostajajo kljub obseženemu sklopu zakonodaje, ki velja že več kot 30 let, ter ukrepom in sredstvom za njeno zmanjševanje; ker je treba razloge za te razlike preučiti ter razviti pristope za odpravo razlik v plačilu in ločevanju trga dela za ženske, ki je povezano s tem, |
E. |
ker ženske dosegajo boljše rezultate v šoli v vseh državah članicah in predstavljajo večino vseh diplomantov, razlika v plačilu pa se kljub temu ne zmanjšuje, |
F. |
ker je razlika v plačilu posledica neposredne in posredne diskriminacije ter socialnih in gospodarskih dejavnikov, razlikovanja na trgu dela in celotne plačne strukture ter je poleg tega povezana tudi s številnimi pravnimi, socialnimi in gospodarskimi dejavniki, ki presegajo samo vprašanje enakega plačila za enako delo, |
G. |
ker razlika v plačilu ne temelji le na podlagi razlik v bruto plačilu na uro, ampak je treba pri tem upoštevati tudi dejavnike, kot so posamezni dodatki k plači, razvrstitev delovnih mest, vzorci organizacije dela, strokovne izkušnje in produktivnost, ki jih je treba oceniti glede na količino (čas fizične prisotnosti delavca na delovnem mestu), pa tudi glede na kakovost ter učinek, ki ga imajo krajši delovni čas, dopust in odsotnost iz zdravstvenih razlogov na plačilo; |
H. |
ker je bilo zmanjševanje razlike v plačilu eden od ciljev lizbonske strategije za rast in nova delovna mesta, vendar v večini držav članic ni bilo zadosti obravnavano, |
I. |
ker bi moralo izboljšanje pravnega okvira EU državam članicam in socialnim partnerjem omogočiti, da bi bolje opredelili razloge za razlike v plačilu glede na spol, |
J. |
ker so poklici in delovna mesta, kjer prevladujejo ženske, običajno podcenjeni v primerjavi s tistimi, kjer prevladujejo moški, ne da bi bilo to podkrepljeno z objektivnimi merili, |
K. |
ker razkorak med spoloma na digitalnem področju nedvomno vpliva na plačilo, |
L. |
ker je sistem plač, po katerem se pri določanju plače upošteva dolžina zaposlitve, neugoden za ženske, ki morajo kariero (večkrat) prekiniti zaradi zunanjih dejavnikov, kot so dopust zaradi otrok, različne poklicne izbire ali kratek delovni čas, zaradi česar so ženske nenehno v sistemsko neugodnem položaju, |
M. |
ker podatki kažejo, da so pridobljena izobrazba in izkušnje pri ženskah finančno slabše nagrajene kot pri moških; ker se je treba, poleg upoštevanja načela enakega plačila za delo enake vrednosti, ki ga ne sme izkriviti pristop spolnih stereotipov, oddaljiti od družbenih vlog, ki so doslej močno vplivale na izbiro izobraževanja in poklicev; poleg tega ženske na trgu dela ne smejo biti diskriminirane zaradi porodniškega in starševskega dopusta, |
N. |
ker razlike v plačilu resno vplivajo na ekonomski in družbeni status žensk v poklicnem življenju pa tudi po njem; ker so mnoge ženske v družbi, v kateri prispevajo več kot le z zaposlitvijo, na primer s tem, ko skrbjo za otroke in starejše sorodnike, bolj izpostavljene revščini in so manj ekonomsko neodvisne, |
O. |
ker so razlike v plačilu še izrazitejše pri priseljenkah, invalidnih ženskah, pripadnicah manjšin in nekvalificiranih ženskah, |
P. |
ker so podatki, ločeni po spolu, ter nov zakonski okvir, ki bi upošteval razlike med spoloma in omogočal odpravo plačne diskriminacije, bistvenega pomena, |
Q. |
ker izobraževanje lahko in mora prispevati k odpravi spolnih stereotipov iz družbe, |
R. |
ker je že večkrat pozval Komisijo, naj sprejme pobude, vključno z revizijo obstoječe zakonodaje, naj pomaga pri reševanju vprašanja razlik v plačilu in odpravljanju revščine, ki grozi upokojencem, in jim zagotovi dostojen življenjski standard, |
S. |
ker Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5 julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu (preoblikovano) (3) navaja, da je načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti ključen in nepogrešljiv del pravnega reda Skupnosti, vključno s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti s področja diskriminacije in vprašanj spola, in da je treba oblikovati dodatne določbe za uresničevanje tega načela, |
T. |
ker bi države članice, socialni partnerji in organizacije za zagotavljanje enakih možnosti z izvajanjem ukrepov, kot so ukrepi iz zgoraj navedenega Okvira ukrepov za enakost med spoloma z dne 1 marca 2005, prispevali k odpravi razlik v plačilu na podlagi učinkovitega družbenega dialoga, |
U. |
ker bo za strategijo za odpravo razlik v plačilu, horizontalne in vertikalne segregacije na trgu dela ter stereotipov glede delovnih mest in področij, na katerih ženske običajno prevladujejo, potreben okvir za zakonodajne in druge ukrepe na različnih ravneh, s katerim se bo razlikovalo med diskriminacijo pri plačilu in razlike pri plačilu, ki temeljijo na dejavnikih, ki niso povezani z neposredno ali posredno diskriminacijo, ker neposredna diskriminacija spada neposredno na področje uporabe zakonodaje, proti posredni diskriminaciji pa se je treba boriti s ciljno usmerjeno politiko in posebnimi ukrepi, |
V. |
ker Komisija, kot je napovedala v zgoraj omenjenem sporočilu z dne 18 julija 2007, v letu 2008 izvaja analizo pravnega okvira EU na področju enakega plačila, ki mora vključiti vse zainteresirane strani; ker bi bilo treba rezultate te analize ustrezno objaviti, |
W. |
ker so bile enake pokojnine za moške in ženske, vključno z upokojitveno starostjo, opredeljene kot cilj, |
X. |
ker ima lahko Evropski inštitut za enakost spolov temeljno vlogo pri spremljanju razvoja razlik v plačilu glede na spol ter analizi vzrokov za te razlike in oceni učinka zakonodaje, |
1. poziva Komisijo, naj v skladu za natančnimi navodili, opredeljenimi v prilogi, Parlamentu do 31. decembra 2009 na podlagi člena 141 Pogodbe ES posreduje nov zakonodajni predlog o reviziji obstoječe zakonodaje na področju uporabe načela enakega plačila za moške in ženske (4);
2. potrjuje, da ta priporočila spoštujejo načelo subsidiarnosti in temeljne pravice državljanov;
3. meni, da zahtevani predlog ne bo imel finančnih posledic;
4. meni, da je bistvenega pomena, da se boljše in bolj zgodno izvajanje določb Direktive 2006/54/ES v zvezi z organizacijami za zagotavljanje enakih možnosti in socialnim dialogom za dejansko odpravo razlik v plačilu z zagotavljanjem, da države članice, socialni partnerji in organizacije za zagotavljanje enakih možnosti izvajajo ukrepe, kot so ukrepi iz zgoraj navedenega Okvira ukrepov za enakost med spoloma z dne 1. marca 2005, z zagotavljanjem razširjanja informacij in smernic o praktičnih sredstvih (zlasti za mala in srednje velika podjetja) za odpravo razlik v plačilu, vključno z nacionalnimi ali sektorskimi kolektivnimi pogodbami;
5. poudarja, da so kolektivna pogajanja pomembna za preprečevanje diskriminacije žensk, predvsem v zvezi z dostopom do zaposlitve, plačo, delovnimi pogoji, poklicnim napredovanjem in poklicnim usposabljanjem;
6. poziva evropske institucije, naj organizirajo Evropski dan enakega plačila — dan, na katerega so ženske (v povprečju) prejele plačo, ki jo moški prejmejo (v povprečju) v enem letu — ki mora prispevati k večjem osveščanju o razlikah v plačah in spodbujati vse zainteresirane strani k dodatnim pobudam, da bi se te razlike odpravile;
7. poziva delavske in delodajalske organizacije, naj skupaj oblikujejo instrumente za objektivno ocenjevanje dela, da bi se zmanjšale razlike v plačilu moških in žensk;
8. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priložena podrobna priporočila posreduje Svetu, Komisiji, ter vladam in parlamentom držav članic.
(1) UL C 301 E, 13.12.2007, str. 56.
(2) Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0399.
(3) UL L 204, 26.7.2006, str. 23.
(4) Direktiva Sveta 75/117/EGS z dne 10. februarja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z uporabo načela enakega plačila za moške in ženske (UL L 45, 19.2.1975, str. 19) je vključena v Direktivo 2006/54/ES. V skladu z določbami Direktive 2006/54/ES se Direktiva 75/117/EGS razveljavi dne 15. avgusta 2009, ki je tudi rok za pričetek izvajanja te direktive.
PRILOGA
PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA
Priporočilo 1: POMEN IZRAZOV
Direktiva 2006/54/ES vsebuje opredelitev enakega plačila z določbami iz Direktive 75/117/EGS. Da bi imeli na voljo natančnejše kategorije kot orodja za obravnavanje razlike v plačilu glede na spol, je treba podrobneje opredeliti različne koncepte:
— |
razlike v plačilu glede na spol, katerih opredelitev ne smejo zajemati le bruto urnega plačila, |
— |
neposredna diskriminacija pri plačilu, |
— |
posredna diskriminacija pri plačilu, |
— |
plače, njihova opredelitev pa mora zajemati neto plače in vse finančne dodatke in prejemke v naravi, povezane z delom, |
— |
razlika pri pokojninah — v različnih stebrih pokojninskih sistemov, to je pri sistemih, temelječih na sprotnem vplačevanju, poklicnih pokojninah (kot nadaljevanje razlik v plačilu po upokojitvi). |
Priporočilo 2: ANALIZA STANJA IN PREGLEDNOST REZULTATOV
2.1. Pomanjkanje informacij in osveščenosti med delodajalci in zaposlenimi o obstoječih ali možnih razlikah v plačilu znotraj podjetja oslabi izvajanje načela, zapisanega v Pogodbi in v veljavni zakonodaji.
2.2. Ker primanjkuje natančnih statističnih podatkov, plače žensk pa so nižje, zlasti v poklicih, ki jih po tradiciji opravljajo predvsem ženske, bi morale države članice v celoti upoštevati razliko v plačilu moških in žensk v svoji socialni politiki in jo obravnavati kot resen problem.
2.3. Zato morajo redni plačilni pregledi in objava njihovih rezultatov v podjetju postati obvezni (na primer v podjetjih z najmanj 20 zaposlenimi). Ta zahteva mora veljati tudi za podatke o drugih prejemkih poleg plače.
2.4. Delodajalci bi morali zaposlenim in njihovim predstavnikom zagotoviti rezultate v obliki statistik o plači, ločenih po spolu. Te podatke je treba zbirati na sektorski in nacionalni ravni v vsaki državi članici.
2.5. Države članice in Komisija bi morale izboljšati statistične podatke in dodati primerljive podatke o razlikah v plačilu moških in žensk, ki so zaposleni s skrajšanim delovnim časom, in razlike v pokojninah moških in žensk.
2.6. Ti statistični podatki bi morali biti skladni, primerljivi in popolni, njihov namen pa odprava diskriminatornih elementov pri plači, ki so povezani z organizacijo in razvrščanjem dela.
Priporočilo 3: OCENA DELA IN RAZVRSTITEV DELOVNIH MEST
3.1. Koncept vrednosti dela mora temeljiti na medosebnih spretnostih ali odgovornosti s poudarkom na kakovosti dela, da bi se spodbujale enake možnosti med ženskami in moškimi, ter ne sme biti označen kot stereotipni pristop, ki ni v prid ženskam, na primer s poudarjanjem telesne moči namesto medosebnih spretnosti ali odgovornosti. Zato je treba ženskam zagotoviti informacije, pomoč in/ali usposabljanje na področju pogajanja o plačah, razvrstitve delovnih mest in plačilnih lestvic. Obstajati mora možnost, da se od panog in podjetij zahteva, da preučijo, ali se v njihovih sistemih razvrstitve delovnih mest na ustrezen način odraža vprašanje spolov, in da jih v nasprotnem primeru ustrezno spremenijo.
3.2. Komisija bi morala v pobudi pozvati države članice, naj uvedejo razvrstitev delovnih mest, ki bo v skladu z načelom enakosti med ženskami in moškimi, da bodo lahko delodajalci in zaposleni zaznali potencialno diskriminacijo na podlagi pristranske opredelitve plačilne lestvice. Še vedno je pomembno spoštovanje nacionalne zakonodaje in tradicij na področju razmerij med delodajalci in zaposlenimi. Ti elementi ocene dela in razvrstitve delovnih mest bi morali biti tudi pregledni in na voljo vsem zainteresiranim stranem ter inšpektoratom za delo in organom za vprašanja enakosti.
3.3. Države članice bi morale izvesti poglobljeno oceno, osredotočeno na poklice, v katerih prevladujejo ženske.
3.4. Ocena dela, ki je nevtralna glede na spol, mora temeljiti na novih sistemih za razvrščanje in organizacijo osebja in dela, pa tudi na poklicnih izkušnjah in produktivnosti, ki se oceni predvsem z vidika kakovosti, uporabi pa se kot vir podatkov in kot ocenjevalna lestvica za določanje plačila ob upoštevanju načela primerljivosti.
Priporočilo 4: ORGANI ZA SPODBUJANJE ENAKOSTI
Organi za spodbujanje enakosti in spremljanje bi morali imeti večjo vlogo pri odpravi razlik v plačilu. Ti organi bi morali biti pristojni za spremljanje, poročanje, po možnosti pa tudi učinkovitejše in bolj neodvisno izvajanje zakonodaje na področju enakosti spolov. Člen 20 Direktive 2006/54/ES bi bilo treba spremeniti, da bi imeli ti organi več pristojnosti:
— |
podpora in svetovanje žrtvam diskriminacije pri plačilu; |
— |
zagotavljanje neodvisnim raziskav o razlikah v plačilu; |
— |
objava neodvisnih poročil in oblikovanje priporočil o vseh vprašanjih povezanih z diskriminacijo pri plačilu (posredno in neposredno); |
— |
pravna pooblastila za sodni pregon plačne diskriminacije; |
— |
zagotavljanje posebnega usposabljanja za socialne partnerje, odvetnike, sodnike in varuhe človekovih pravic na podlagi paketa analitičnih instrumentov in ciljno usmerjenih ukrepov, ki se uporabijo pri pripravi pogodb ali preverjanju izvajanja pravil in politik za odpravo razlik v plačilu. |
Priporočilo 5: SOCIALNI DIALOG
Treba je še naprej nadzorovati kolektivne pogodbe in veljavne plačilne lestvice ter sheme za razvrstitev delovnih mest, predvsem glede obravnave delavcev, zaposlenih za polovični delovni čas in zaposlenih z drugimi netipičnimi delovnimi pogodbami, ali glede dodatnih plačil/bonusov, vključno s plačili v naravi (ki se pogosteje izplačujejo moškim kot ženskam). Nadzorovati je treba ne le primarne, temveč tudi sekundarne delovne pogoje in poklicne sisteme socialne varnosti (pravila o dopustu, pokojninski sistemi, službena vozila, storitve varstva otrok, prilagodljiv delovni čas itd.). Države članice bi morale ob spoštovanju nacionalne zakonodaje, kolektivnih pogodb in praks spodbujati socialne partnerje, da uvedejo razvrstitev delovnih mest, ki bo nevtralna glede na spol, da bi delodajalci in zaposleni lahko prepoznali potencialno diskriminacijo na podlagi pristranske opredelitve plačilne lestvice.
Priporočilo 6: PREPREČEVANJE DISKRIMINACIJE
Posebno je treba omeniti diskriminacijo pri plačilu v členu 26 (preprečevanje diskriminacije) Direktive 2006/54/ES, da bi zagotovili, da bodo države članice v sodelovanju s socialnimi partnerji in organizacijami za zagotavljanje enakih možnosti sprejele:
— |
posebne ukrepe za usposabljanje in razvrščanje delovnih mest na področju sistema poklicnega usposabljanja, s katerimi bi odpravili in preprečevali diskriminacijo pri usposabljanju, razvrščanju in ekonomski oceni spretnosti, |
— |
posebne ukrepe, ki bodo omogočili usklajevanje poklicnega ter družinskega in zasebnega življenja, zajemali pa bodo tudi varstvo otrok in druge storitve oskrbe, prilagodljivo organizacijo dela in prilagodljiv delovni čas ter materinstvo, očetovstvo, starševski in družinski dopust, s posebnimi določbami za očetovski dopust in njegovo zaščito ter starševski dopust s finančnim kritjem za oba starša, |
— |
konkretne pozitivne ukrepe (v skladu s členom 141(4) Pogodbe ES) za odpravo razlik v plačilu in razlik med spoloma, ki jih izvajajo socialni partnerji in organizacije za zagotavljanje enakih možnosti na različnih pogodbenih in sektorskih ravneh, kot so: spodbujanje pogodb o plačah za odpravo razlik v plačilu glede na spol, preiskave v zvezi z enakim plačilom, določitev količinskih in kakovostnih ciljev ter meril uspešnosti, izmenjave zgledov najboljših praks, |
— |
klavzule o spoštovanju enakosti spolov in enakega plačila, vključene v javne pogodbe. |
Priporočilo 7: VKLJUČEVANJE NAČELA ENAKOSTI MED SPOLOMA
Vključevanje načela enakosti spolov bi bilo treba okrepiti z vključitvijo podrobnih smernic za države članice o načelu enakega plačila in odpravi razlik v plačilu v člen 29 Direktive 2006/54/ES. Komisija bi morala podpreti države članice in druge zainteresirane strani pri odpravljanju razlik v plačilu med ženskami in moškimi, in sicer z:
— |
uvedbo sistemov poročanja za ocenjevanje razlike v plačilu med ženskami in moškimi, |
— |
vzpostavijo podatkovne baze za spremembe sistemov razvrščanja in vključevanja delavcev, |
— |
zbiranjem in razširjanjem izkušenj v zvezi s preoblikovanjem organizacije dela, |
— |
določitvijo posebnih smernic za nadzor razlik v plačilu v okviru kolektivnih pogajanj, ki bi jih bilo treba objaviti na internetu, prevedeni v več jezikov in dostopni za vse, |
— |
razširjanjem informacij in smernic o praktičnih sredstvih (zlasti za mala in srednje velika podjetja) za odpravo razlik v plačilu, vključno z nacionalnimi ali sektorskimi kolektivnimi pogodbami. |
Priporočilo 8: SANKCIJE
8.1. Zakonodaja na tem področju je iz različnih razlogov očitno manj učinkovita in upoštevajoč, da vseh težav ni mogoče odpraviti zgolj z zakonodajo, bi morale Komisija in države članice veljavno zakonodajo utrditi z ustreznimi vrstami sankcij.
8.2. Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da bodo kršitve načela enakega plačila za delo enake vrednosti ustrezno kaznovane v skladu z veljavnimi zakonskimi določbami.
8.3. Velja opomniti, da države članice v skladu z Direktivo 2006/54/ES že imajo dolžnost zagotoviti odškodnino ali povračilo (člen 18) ter kazni (člen 25), ki so „učinkovite, sorazmerne in odvračilne“. Te določbe kljub temu ne zadostujejo za preprečevanje kršitev načela enakega plačila. Zato je bilo predlagano, da se izvede študijo o možnosti, učinkovitosti in vplivu morebitnih sankcij, na primer:
— |
odškodnin ali povračil, ki se jih ne sme omejevati s predhodno določeno zgornjo mejo; |
— |
kazni, ki morajo zajemati plačilo nadomestila žrtvam; |
— |
upravnih kazni (na primer, če podjetje ne obvesti ali mu ne posreduje obvezno oziroma nima analize plačne statistike, ločene po spolu (v skladu s priporočilom 2)), ki jih zahteva inšpektorat za delo ali pristojni organi za vprašanja enakosti; |
— |
izgube pravic do državnih ugodnosti, subvencij (vključno s sredstvi EU, s katerimi upravljajo države članice) in do sodelovanja v javnih razpisih, kot je predvideno v direktivah 2004/17/ES (1) in 2004/18/ES (2) o javnih naročilih; |
— |
identifikacije kršiteljev, ki bi jih bilo javno objaviti. |
Priporočilo 9: USKLAJEVANJE PREDPISOV IN POLITIKE EU
9.1. Nujno ukrepanje je potrebno tudi zaradi tega, ker je manjše plačilo povezano z delom s skrajšanim delovnim časom. Zato bi bilo treba ovrednotiti in morebiti revidirati Direktivo Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC — Priloga: okvirni sporazum o delu s krajšim delovnim časom (3), v katerem je določeno enako obravnavanje delavcev, ki delajo poln in skrajšani delovni čas, pa tudi bolj usmerjeni in učinkovitejši ukrepi v kolektivnih pogodbah.
9.2. V smernicah za zaposlovanje bi bilo treba nujno uvesti konkreten cilj zmanjšanja razlik v plačilu, vključno z dostopom do poklicnega usposabljanja in priznanjem kvalifikacij in znanj žensk.
(1) UL L 134, 30.4.2004, str. 1.