1.4.2010   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 87/139

A.

ker so se pristopna pogajanja s Turčijo začela dne 3. oktobra 2005, po tem ko je Svet odobril pogajalski okvir, in ker je bil začetek teh pogajanj izhodiščna točka dolgotrajnega in odprtega procesa,

B.

ker se je Turčija zavezala reformam, dobrim sosedskim odnosom in postopni uskladitvi z EU ter ker je treba ta prizadevanja obravnavati kot priložnost za Turčijo, da nadaljuje z modernizacijo,

C.

ker sta popolna usklajenost z vsemi köbenhavnskimi merili in sposobnost EU za vključevanje novih članic v skladu s sklepi zasedanja Evropskega sveta decembra 2006 še naprej osnova za pristop k EU, torej k skupnosti, ki temelji na skupnih vrednotah,

D.

ker je Komisija prišla do sklepa, da so leto 2008 zaznamovale ostre politične napetosti in da turška vlada, kljub trdnemu mandatu, ni predložila skladnega in celovitega programa političnih reform,

E.

ker Turčija še ne izvaja predpisov, ki izhajajo iz pridružitvenega sporazuma med Evropsko skupnostjo in Turčijo ter dodatnega protokola k sporazumu,

F.

ker so bila leta 2008 odprta štiri pogajalska poglavja,

1.

je zaskrbljen, ker opaža, da Turčija neprekinjeno že tretje leto zapored upočasnjuje proces reform, in poziva turško vlado, naj dokaže svojo politično voljo, da nadaljuje s procesom reform, h kateremu se je zavezala leta 2005; poudarja, da je takšna modernizacija predvsem v interesu Turčije in bo koristila celotni turški družbi;

2.

je zaskrbljen zaradi sedanje polarizacije v turški družbi in med večjimi političnimi strankami, ki se je v letu 2008 poglobila in je negativno vplivala na delovanje političnih institucij in na proces reform;

3.

poudarja, da so politične reforme v središču procesa reform, in izraža zadovoljstvo nad tem, da je turška vlada pripravila in sprejela nacionalni program za sprejem pravnega reda Skupnosti;

4.

poziva voditelje političnih strank, naj si resno prizadevajo za dialog in naj v duhu kompromisov dosežejo soglasje o načrtu reform za modernizacijo Turčije v smeri stabilne, demokratične, pluralne, posvetne in uspešne družbe, ki bo sledila spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter bo temeljila na pravni državi;

5.

obžaluje, da so začetna prizadevanja za celovito reformo ustave privedla do sporov glede vprašanja naglavnih rut in v družbi povzročila dodatno polarizacijo; poziva turško vlado, naj nadaljuje z delom na novi civilni ustavi, ki bo imela v svojem jedru spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ter poziva vlado, naj zagotovi, da bodo pri procesu sprejemanja ustave tesno sodelovale politične stranke in civilna družba, pa tudi narodnostne in verske manjšine;

6.

je zaskrbljen, ker sta se proti dvema parlamentarnima strankama v letu 2008 začela postopka za njuno prepoved, zlasti glede postopka proti Stranki demokratične družbe (DTP), v katerem še ni bila izrečena sodba; poudarja, da je treba prednostno spremeniti zakonodajo o političnih strankah, da se jo v celoti uskladi s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in s priporočili beneške komisije Sveta Evrope;

7.

poziva turške oblasti, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bodo v volilni komisiji zastopane vse stranke, ki bodo sodelovale na volitvah;

8.

obžaluje, da ni bil dosežen napredek pri oblikovanju celovitega sistematičnega civilnega nadzora nad vojsko in pri krepitvi parlamentarnega nadzora nad vojaško in obrambno politiko;

9.

opaža napredek, ki je bil dosežen v povezavi z razvojem strategije za reformo sodstva; vseeno opozarja, da so nujna dodatna sistematična prizadevanja, ki bodo okrepila nepristranskost in strokovnost sodstva ter zagotovila, da se predstavniki sodstva ne bodo vmešavali v politično razpravo in da bodo spoštovali standarde Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

10.

obžaluje, da ni bilo napredka pri ustanavljanju urada varuha človekovih pravic; je seznanjen z negativno odločbo ustavnega sodišča o zakonu o varuhu človekovih pravic in turško vlado poziva, naj znova čim prej uvede potrebno zakonodajo za ustanovitev tega urada, kar sta vlada in parlament podprla že v preteklosti;

11.

obžaluje, da turška vlada ni predstavila nobene celovite protikorupcijske strategije; poudarja, da je treba okrepiti parlamentarni nadzor nad javnimi izdatki in da je potrebna nova zakonodaja v zvezi z računskim sodiščem;

12.

pozdravlja začetek sojenja proti osebam, obtoženim članstva v kriminalni združbi Ergenekon; spodbuja oblasti, naj nadaljujejo s preiskavo in v celoti razkrijejo vse mreže te združbe, ki segajo v državne strukture; je zaskrbljen zaradi poročil o ravnanju z obtoženci v tej zadevi; poziva turške oblasti, naj jim zagotovijo pošteno sojenje in naj dosledno upoštevajo načela pravne države;

13.

obžaluje, da svoboda izražanja in svoboda tiska v Turčiji še vedno nista popolnoma zaščiteni; meni, da v demokratični in pluralistični družbi pogoste prepovedi spletnih strani in tožbe proti kritičnemu novinarstvu ne omogočajo svobode medijev; meni tudi, da sprememba člena 301 kazenskega zakonika, ki je bila sprejeta v aprilu 2008, ni dovolj, saj so ljudje še vedno kazensko preganjani zaradi izražanja nenasilnih mnenj na podlagi tega in drugih členov kazenskega zakonika, zakona o boju proti terorizmu in zakona o medijih, kot v primeru dobitnice nagrade Saharova leta 1995 Lejle Zana; ponovno poudarja, da je treba razveljaviti člen 301 ter temeljito spremeniti kazenski zakonik in druge zakone, ki se uporabljajo za samovoljno omejevanje nenasilnih mnenj, s čimer bi zagotovili popolno spoštovanje svobode izražanja v skladu s standardi Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

14.

pozdravlja opravičilo, ki ga je pravosodni minister Mehmet Ali Sahin v imenu vlade ponudil družini Engina Ceberja, ki je zaradi slabega ravnanja umrl v zaporu; tako kot odbor turškega parlamenta za človekove pravice izraža zaskrbljenost, ker sodstvu ne uspe sodno preganjati vedno večjega števila primerov mučenja in slabega ravnanja; poziva turško vlado, naj začne z nadaljnjimi sistematičnimi prizadevanji za odpravo mučenja in slabega ravnanja znotraj in zunaj uradnih prostorov za pridržanje ter odpravo kulture nekaznovanja; v zvezi s tem poudarja, da bi ratifikacija in izvajanje opcijskega protokola h Konvenciji ZN proti mučenju znatno povečala verodostojnost teh prizadevanj; izraža zaskrbljenost tudi zaradi prekomerne uporabe policijske sile na javnih demonstracijah;

15.

pozdravlja delo, ki ga je opravil preiskovalni odbor za človekove pravice Velike narodne skupščine Turčije s svojima preiskavama o mučenju in trpinčenju v zaporih in o umoru novinarja Hranta Dinka; poziva turške oblasti, naj celovito ukrepajo na podlagi ugotovitev iz poročil odbora in ugotovitev iz poročila inšpekcijskega odbora v okviru kabineta predsednika vlade; meni tudi, da bi bilo treba pri obravnavi drugih nerešenih zadev, kot je na primer umor Hranta Dinka, resneje jemati domnevo o vpletenosti združbe Ergenekon;

16.

pozdravlja sprejetje zakona o verskih skupnostih februarja 2008 in soglaša z oceno Komisije, da ta zakon rešuje številna odprta lastninska vprašanja, ki zadevajo nemuslimanske skupnosti; poziva turško vlado, naj zagotovi izvajanje tega zakona v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in naj se spoprime z doslej nerešenim vprašanjem lastnine, ki je bila zasežena in prodana tretjim stranem, pa tudi z vprašanjem lastnine verskih skupnosti, ki so se združile pred sprejetjem nove zakonodaje;

17.

ponovno poudarja, da je pravni okvir, razvit v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, še vedno potreben, da se omogoči vsem verskim skupnostim delovanje brez nepotrebnih omejitev, zlasti kar zadeva njihov pravni status, šolanje duhovnikov, volitve visokih dostojanstvenikov, versko izobraževanje in gradnjo verskih objektov; spodbuja turške oblasti, vse politične stranke, civilno družbo in zadevne skupnosti, naj sodelujejo pri oblikovanju okolja, ki bo privedlo do celovitega spoštovanja svobode veroizpovedi v praksi; ponovno poziva k takojšnjemu ponovnemu odprtju grškega pravoslavnega semenišča Halki in k javni rabi cerkvenega naziva ekumenski patriarh; pozdravlja nedavne pobude vlade in njene sedanje pogovore z alevitskimi voditelji o vprašanjih, ki so že dolgo nerešena, kot so alevitski verski objekti in postavitev spomenika, posvečenega pokolu v Sivasu, ter poziva turško vlado, naj nemudoma obravnava njihove težave in zagotovi, da bo poučevanje religije v državnih izobraževalnih programih neobvezno; obžaluje načrtovano razlastitev starosirskega pravoslavnega samostana Sv. Gabriela v Tur Abdinu in sodne postopke proti predstavnikom samostana;

18.

poziva turško vlado, naj kot prednostno nalogo sproži politično pobudo za spodbujanje trajne rešitve kurdskega vprašanja; ta pobuda mora obravnavati gospodarske in družbene možnosti državljanov kurdskega porekla ter znatno izboljšati njihove kulturne pravice, vključno z resničnimi možnostmi za učenje kurdskega jezika v sistemu javnega in zasebnega šolstva ter za njegovo uporabo na radiu in televiziji in pri dostopu do javnih storitev, ter naj izvoljenim uradnikom za komuniciranje z volivci dovoli uporabljati drugi jezik poleg turškega; pozdravlja začetek oddajanja 24-urnega javnega televizijskega programa v kurdskem jeziku 1. januarja 2009;

19.

obsoja nasilje, ki so ga na turškem ozemlju zagrešile Kurdska delavska stranka (PKK) in druge teroristične skupine; ponovno izraža solidarnost s Turčijo v boju proti terorizmu in ponovno poziva Kurdsko delavsko stranko, naj razglasi takojšnje in brezpogojno premirje ter ga tudi spoštuje;

20.

poziva Stranko demokratične družbe in vse njene izvoljene člane, naj se jasno distancirajo od teroristične Kurdske delavske stranke in njenih nasilnih dejanj, ter vse stranke poziva, naj prispevajo k rešitvi, ki bo okrepila stabilnost, blaginjo in celovitost turške države;

21.

ugotavlja, da se je turška vlada odločila dokončati projekt za jugovzhodno Anatolijo za razvoj jugovzhoda države; vseeno opozarja na socialne, ekološke, kulturne in geopolitične posledice, vključno z vplivi na oskrbo z vodo v sosednjih državah Iraku in Siriji, ter poziva vlado, naj ta vprašanja v celoti upošteva pri nadaljnjih pripravah načrta, da bi zavarovala pravice prizadetega prebivalstva in zagotovila tesno sodelovanje z lokalnimi in regionalnimi oblastmi; poziva Komisijo, naj predstavi študijo o projektu za jugovzhodno Anatolijo in njegovih posledicah;

22.

ponovno poudarja, da evropski vrednoti pluralizma in različnosti vključujeta spoštovanje manjšin, za katere veljajo bistveno širše opredelitve od tiste, ki jo je na podlagi pogodbe iz Lozane (1923) sprejela Turčija; je zaskrbljen zaradi nenehne sovražnosti in nasilja proti manjšinam; izraža zaskrbljenost, ker Turčija ni dosegla napredka pri zagotavljanju kulturne raznolikosti in spodbujanju spoštovanja in varstva manjšin v skladu s standardi Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin; poziva turško vlado, naj začne zapoznel dialog z visokim komisarjem za narodnostne manjšine Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, in sicer o vprašanjih, kot sta udeležba manjšin v javnem življenju ter oddajanje radijskih in televizijskih programov v jezikih manjšin;

23.

poziva turško vlado, naj sprejme ukrepe proti organizacijam in skupinam, ki spodbujajo sovraštvo proti manjšinam, in zaščiti vse, ki so ogroženi in se bojijo za svoja življenja, ter naj si vztrajno prizadeva za ustvarjanje okolja, ki bo naklonjeno popolnemu spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin;

24.

poziva turško vlado, naj poišče rešitve za ohranitev dvokulturnega značaja turških otokov Gökçeada (Imvros) in Bozcada (Tenedos) ter naj se spoprime s težavami, s katerimi se soočajo pripadniki grške manjšine, kar zadeva njihovo izobraževanje in lastninske pravice;

25.

pozdravlja oblikovanje odbora za enake možnosti moških in žensk v turškem parlamentu; pozdravlja oceno Komisije, da je načeloma sprejet pravni okvir, ki zagotavlja pravice žensk in enakost med spoloma; vseeno turško vlado poziva, naj zagotovi njegovo izvajanje, da bi se položaj žensk v Turčiji začel izboljševati; opozarja, da so prihajajoče lokalne volitve priložnost, da se popravi nizka zastopanost žensk v politiki;

26.

je zaskrbljen, ker v Turčiji narašča število tako imenovanih ubojev iz časti, ki so prijavljeni, in poziva turške oblasti in civilno družbo, naj okrepijo svoja prizadevanja za preprečevanje teh ubojev, nasilja v družini in prisilnih porok; pozdravlja povečanje števila zatočišč, vendar nujno poziva k sprejetju učinkovitih in trajnostnih politik o proračunskih in zaposlovalnih zadevah ter k podpori za ženske in njihove otroke, po tem, ko zapustijo zatočišča; poziva turško vlado, naj se v tesnem sodelovanju z državami članicami bori proti trgovini z ženskami;

27.

pozdravlja sodbo vrhovnega pritožbenega sodišča, da ne potrdi sodbe o prepovedi interesne skupine Lambda Istanbul; poziva vlado, naj zagotovi enakopravnost ne glede na spol, raso ali narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost;

28.

pozdravlja oceno Komisije, ki Turčijo uvršča med delujoča tržna gospodarstva;

29.

ugotavlja, da so splošni gospodarski rezultati Turčije – čeprav se je njena gospodarska rast v letu 2008 upočasnila – dokazali, da so temelji in prožnost turškega gospodarstva znatno močnejši kot pred nekaj leti; ugotavlja, da je dosedanji vpliv svetovne finančne krize na turški bančni sistem ostal omejen, zaskrbljen pa je zaradi posledic krize za gospodarsko rast; prosi Komisijo, naj posebej poroča o posledicah krize za turško gospodarstvo; spodbuja turško vlado, naj še naprej tesno sodeluje z Mednarodnim denarnim skladom ter z drugimi mednarodnimi in evropskimi finančnimi institucijami;

30.

obžaluje, da številne obveznosti, ki jih je Turčija prevzela v okviru carinske unije ES in Turčije, ostajajo neizpolnjene, s čimer se izkrivljajo dvostranski trgovinski odnosi;

31.

ugotavlja, da carinska unija Turčijo obvezuje k pogajanjem in sklenitvi sporazumov o prosti trgovini s tretjimi državami, s katerimi je takšne sporazume sklenila EU; poziva Svet in Komisijo, naj Turčijo vključita v študije o presoji vplivov predvidenih sporazumov o prosti trgovini med EU in tretjimi državami ter naj dodatno okrepita posredovanje informacij o stališčih EU in stanju pogajanj o sporazumih o prosti trgovini;

32.

obžaluje, da turška vlada še ne izvaja v celoti pridružitvenega sporazuma med ES in Turčijo in dodatnega protokola k temu sporazumu; opozarja, da bi neizpolnitev turških zavez do decembra 2009 lahko še naprej resno vplivala na pogajalski proces; poziva Svet, naj v skladu s svojimi sklepi z dne 11. decembra 2006 še naprej spremlja in preverja napredek, dosežen v zvezi z vprašanji iz izjave Skupnosti in njenih držav članic z dne 21. septembra 2005;

33.

želi pohvaliti Turčijo za napredek na področju izobraževanja in kulture; ponovno poudarja, da zagotavljanje dostopa do izobraževanja za vse ni le dobra strategija za vključevanje manjšin, temveč je tudi temelj za uspešno in sodobno družbo; meni, da so načrti odprtja oddelkov za armenske in kurdske študije na turških univerzah znak dobre volje, kateremu morajo slediti oprijemljivi ukrepi;

34.

poudarja, da je socialno usmerjeno tržno gospodarstvo temelj za socialno kohezivno družbo in eden od bistvenih elementov za stabilnost in blaginjo; v zvezi s tem pozdravlja sprejetje zakona o socialnem zavarovanju in splošnem zdravstvenem zavarovanju kot prispevek h krepitvi socialne kohezije v turški družbi;

35.

pozdravlja tudi sveženj o zaposlovanju, ki ga je turški parlament sprejel maja 2008 in je usmerjen v spodbujanje zaposlitvenih priložnosti za ženske, mlade in invalidne osebe; vseeno je zaskrbljen zaradi sedanje šibkosti trga dela, ki zajema zgolj 43 % delovno aktivnega prebivalstva, še zlasti pa je zaskrbljen zaradi padanja splošne stopnje zaposlenosti žensk; spodbuja turško vlado k sprejetju nadaljnjih ukrepov za spopadanje s problemom neformalne ekonomije;

36.

ponavlja svoj poziv turški vladi, naj sprejme dodatne oprijemljive korake za okrepitev vloge žensk v političnem, gospodarskem in družbenem sektorju, na primer z začasnimi ukrepi za povečanje njihovega dejavnega sodelovanja v politiki; poudarja, da je treba sprejeti učinkovite ukrepe za povečanje dostopa žensk do izobraževanja, ki je na žalost še vedno najnižji med državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj;

37.

je seznanjen z napredkom na področju zdravstvenega varstva; zaskrbljen pa je, ker ni mogoče poročati o napredku na področju duševnega zdravja; poziva turške oblasti, naj zagotovijo več sredstev za varstvo duševnega zdravja in naj poiščejo rešitev za problem neustreznega splošnega zdravstvenega varstva in zdravljenja oseb z motnjami v duševnem razvoju v psihiatričnih bolnišnicah in centrih za rehabilitacijo; poziva, naj se invalidni otroki in odrasli zdravijo v ustanovah, da se v celoti spoštujejo njihove človekove pravice;

38.

obžaluje, da ni bil dosežen napredek pri spreminjanju zakonodaje o sindikalnih pravicah, in poziva turški parlament, naj sprejme nov zakon o sindikatih, ki bo skladen s konvencijami Mednarodne organizacije dela; obžaluje, da kljub dejstvu, da so bili leta 2004 sproščeni predpisi o ustanavljanju sindikatov in članstvu v njih, za dejavnosti sindikatov še vedno veljajo omejitve; poziva turške oblasti, naj s sindikati poiščejo rešitev, ki bo omogočila izvedbo mirnih demonstracij 1. maja na trgu Taksim v Istanbulu, s čimer se spoštuje svobodo združevanja;

39.

ponovno opozarja, da se je treba spoprijeti z razkorakom v razvoju med regijami v Turčiji in med podeželskimi in mestnimi območji, kar je velika ovira za blaginjo turške družbe; zato obžaluje, da turška vlada doslej še ni predstavila celostne strategije za odpravljanje tega problema, in je razočaran, ker Komisija ni predstavila nobenih podatkov o prispevku EU v okviru instrumenta za predpristopno pomoč, namenjenega temu strateškemu načrtovanju, kot je Parlament zahteval v omenjeni resoluciji z dne 21. maja 2008;

40.

poudarja potrebo po celostni rešitvi ciprskega vprašanja, ki bo temeljila na resolucijah varnostnega sveta ZN in na načelih, na katerih temelji Evropska unija; pozdravlja obnovljeno zavezo obeh političnih voditeljev na obeh straneh k pogajanjem o rešitvi in podpira sedanja neposredna pogajanja med voditeljema obeh skupnosti na Cipru ter bo sprejel vsak dogovor, ki ga bosta dosegla, če bo v skladu z načeli, na katerih temelji EU, vključno s štirimi temeljnimi svoboščinami, razen začasnih prehodnih odstopanj, in če bo sprejet z referendumom; poziva Turčijo, naj pripomore k primernemu vzdušju za pogajanja, tako da umakne turške sile in omogoči dvema voditeljema, da se svobodno pogajata o prihodnosti njune države;

41.

poziva Turčijo, naj izpolni svoje obveznosti v skladu z mednarodnim pravom, ustreznimi resolucijami varnostnega sveta Združenih narodov ter sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v četrti meddržavni vlogi Cipra proti Turčiji o preiskavah usode pogrešanih oseb; odločno poziva vse države članice Evropske unije, naj pozovejo Turčijo k ustreznem delovanju v tej smeri, saj gre predvsem za humanitarno vprašanje;

42.

spodbuja večje čezmejno sodelovanje med lokalnimi oblastmi, poslovneži in drugimi lokalnimi partnerji s sosednjima članicama EU Grčijo in Bolgarijo;

43.

pozdravlja komuniciranje in sodelovanje, ki se je v zadnjem letu razvilo med turškimi in iraškimi oblastmi, vključno s stiki med Turčijo in kurdsko regionalno vlado v severnem Iraku; spodbuja te oblasti, naj še dodatno poglobijo sodelovanje, da zagotovijo, da bo preprečevanje terorističnih napadov z iraškega ozemlja v pristojnosti iraških oblasti, da zagotovijo stabilnost in da prispevajo k gospodarskemu razvoju celotnega območja turško-iraškega sosedstva; opozarja na svoje poprejšnje pozive turški vladi, naj pri izvajanju svojih protiterorističnih operacij spoštuje ozemeljsko celovitost Iraka, človekove pravice in pravno državo ter prepreči civilne žrtve;

44.

pozdravlja obisk predsednika Güla v Armeniji septembra 2008 na povabilo predsednika Sarkisiana in upa, da bo ta obisk zares spodbudil ozračje, ki bo naklonjeno normalizaciji odnosov med državama; poziva turško vlado, naj ponovno odpre svojo mejo z Armenijo ter z njo vzpostavi celovite gospodarske in politične odnose; ponovno poziva turško in armensko vlado, naj sprožita postopek sprave glede sedanjih in preteklih vprašanj ter tako zagotovita odkrito in odprto razpravo o preteklih dogodkih; poziva Komisijo, naj pospeši ta postopek sprave;

45.

ceni nenehna prizadevanja turške in grške vlade za izboljšanje dvostranskih odnosov; ponovno poudarja, da bi odprava povoda za napoved vojne (casus belli), ki ga je Velika narodna skupščina Turčije razglasila leta 1995, predstavljala velik zagon za nadaljnje izboljšanje teh odnosov; opozarja, da se je Turčija zavezala dobrososedskim odnosom, in poziva turško vlado, naj si resno in intenzivno prizadeva za rešitev vseh nerešenih sporov na miren način in v skladu z ustanovno listino Združenih narodov in drugimi ustreznimi mednarodnimi konvencijami ter dvostranskimi sporazumi in zavezami;

46.

poziva Svet, naj razmisli o napredku pri začetku pogajanj o poglavjih, za katera je Turčija po oceni Komisije izpolnila pogoje;

47.

priznava željo Turčije, da postane osrednji vozel evrazijskih energetskih tokov, in vlogo, ki jo lahko ima pri zanesljivi oskrbi Evrope z energijo; želi pohvaliti napredek Turčije, dosežen na energetskem področju; opozarja na omenjeno resolucijo z dne 24. oktobra 2007, v kateri podpira začetek pogajanj o tem poglavju, in obžaluje, da o tem ni bil dosežen dogovor v Svetu; spodbuja Turčijo, naj se kot polnopravna članica pridruži evropski energetski skupnosti, da se okrepi sodelovanje med EU in Turčijo na energetskem področju, ki lahko koristi vsem udeleženim stranem; poziva Turčijo, naj v celoti podpre projekt plinovoda Nabucco, ki je evropski prednostni projekt, in pričakuje, da bo kmalu sklenjen medvladni sporazum, ki bo omogočil začetek delovanja plinovoda;

48.

opaža doseženi napredek na področju migracij in azila; obžaluje pa, da Turčija od decembra 2006 ne nadaljuje pogajanj z ES o sporazumu o ponovnem sprejemu, katerega podpis je pogoj za sporazum o poenostavitvi vizumskih postopkov; poziva turško vlado, naj poglobi svoje sodelovanje z EU na področju upravljanja z migracijami, vključno z ustreznim izvajanjem obstoječih dvostranskih sporazumov o ponovnem sprejemu z državami članicami in protokolov k tem sporazumom; ugotavlja, da ni mogoče poročati o spremembah glede uskladitve z vizumskimi seznami EU; poziva Komisijo in turško vlado, naj začneta s pogajanji o sporazumu o poenostavitvi vizumskih postopkov; poziva države članice, naj sprostijo vizumske omejitve za dobroverne potnike, kot so študenti, akademiki ali poslovneži; poziva, naj se v celoti spoštujejo človekove pravice prosilcev za azil in beguncev, vključno z neomejenim dostopom Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) do vseh prostorov za pridržanje;

49.

pozdravlja, da se je septembra 2008 začela nova generacija projektov, usmerjenih v krepitev dialoga med civilno družbo v Turčiji in v EU; poziva Komisijo, naj poroča o dejavnostih, ki se izvajajo v okviru dialoga civilne družbe med EU in Turčijo; ponavlja svoj poziv turški vladi, naj civilno družbo tesneje vključi v proces reform;

50.

ugotavlja, da namerava Komisija zagotoviti presojo vplivov zgolj za določena politična področja (5); poziva Komisijo, naj objavi celovitejšo študijo o presoji vplivov, ki bo nadaljevanje študije, ki jo je predstavila leta 2004, ter naj jo nemudoma predstavi Parlamentu;

51.

prosi turško vlado in sodne organe, naj bolje sodelujejo z državami članicami in organi EU v kazenskih zadevah, v katerih so bili državljani in prebivalci EU žrtve goljufij, kot je bilo v primeru tako imenovanih „zelenih skladov“ (islamski investicijski skladi s sedežem v Turčiji) in v primeru „Deniz Feneri“, dobrodelne ustanove s sedežem v Nemčiji;

52.

ceni prizadevanja Turčije, da bi prispevala k rešitvam za številne krizne regije po svetu, zlasti na Bližnjem vzhodu in južnem Kavkazu, pa tudi za odnose med Afganistanom in Pakistanom; zlasti pozdravlja dejavno in konstruktivno sodelovanje Turčije po konfliktu med Rusijo in Gruzijo, ki je usmerjeno v spodbujanje miru in stabilnosti na južnem Kavkazu, še posebej z njenim predlogom za načrt za stabilnost in sodelovanje na Kavkazu; poziva Svet in Komisijo, naj okrepita sodelovanje s Turčijo in iščeta sinergije v pristopih, ki jih imata do teh regij EU in Turčija;

53.

čestita Turčiji za njeno izvolitev v varnostni svet Združenih narodov in spodbuja turško vlado, naj se v Združenih narodih odloči za pristop, ki je tesno usklajen s stališčem EU;

54.

pozdravlja ratifikacijo Kjotskega protokola v turškem parlamentu;

55.

pozdravlja trajen prispevek Turčije k operacijam evropske varnostne in obrambne politike in Nata; vseeno obžaluje, da strateško sodelovanje med Natom in EU, ki presega sporazum Berlin plus, še naprej zadržujejo turški pomisleki, ki imajo negativne posledice za varnost razmeščenega osebja EU, in poziva Turčijo, naj čim prej opusti te pomisleke; poziva Svet, naj se posvetuje s Turčijo v fazi načrtovanja evropske varnostne in obrambne politike ter odločanja o njej, saj gre za eno od držav, ki zagotavljajo največ vojaških enot;

56.

poziva turško vlado, naj podpiše in predloži v ratifikacijo statut Mednarodnega kazenskega sodišča in s tem dodatno poveča prispevek Turčije k globalnemu multilateralnemu sistemu in njeno sodelovanje v tem sistemu;

57.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, predsedniku Evropskega sodišča za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Turčije.