18.12.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 347/19

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o vključevanju in socialni agendi

(mnenje na lastno pobudo)

(2010/C 347/03)

Poročevalec: g. PARIZA CASTAÑOS

Soporočevalec: g. ALMEIDA FREIRE

Evropski ekonomsko-socialni odbor je 16. julija 2009 sklenil, da v skladu s členom 29(2) poslovnika pripravi mnenje na lastno pobudo o naslednji temi:

Vključevanje in socialna agenda.

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, zadolžena za pripravo dela Odbora o tej zadevi, je mnenje sprejela 26. januarja 2010.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 460. plenarnem zasedanju 17. in 18. februarja 2010 (seja z dne 17. februarja) s 158 glasovi za, 3 glasovi proti in 3 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in predlogi

1.1   Kot institucija, ki si močno prizadeva za spodbujanje in razvoj socialnopolitične agende ter spodbujanje vključevanja priseljencev in etničnih manjšin, se je Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) odločil, da pripravi to mnenje na lastno pobudo, z namenom, da bi Evropska unija politiko vključevanja močneje povezala s socialnopolitično agendo.

1.2   Leto 2010 bo za socialno politiko EU zelo pomembno: to bo evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti, pripraviti bo treba strategijo EU 2020 in tudi sprejeti novo socialno agendo.

1.3   Odbor meni, da je treba v reviziji socialne agende za obdobje po letu 2010 močneje upoštevati socialne posledice priseljevanja.

1.4   Ker so vprašanja priseljevanja in vključevanja ter socialne agende v pristojnosti različnih komisarjev in generalnih direktoratov, EESO daje pobudo za boljše politično in upravno sodelovanje v okviru Evropske komisije.

1.5   Ukrepi vključevanja morajo biti skladni z glavnimi cilji socialne politike EU; tako bodo lahko vsi – torej tudi državljani tretjih držav, državljani EU priseljenskega porekla in pripadniki manjšin – izkoristili možnosti, ki jih ponuja. Enako mora boj proti socialni izključenosti zajemati vse ljudi, vključno s priseljenci, ne glede na to, ali so državljani EU ali tretjih držav.

1.6   EESO meni, da je prednostna naloga krepitev povezovanja na evropski ravni, pri čemer je treba upoštevati gospodarsko krizo, položaj priseljencev in manjšin na področju zaposlovanja, socialno vključevanje, enakost spolov, revščino, izobraževanje in usposabljanje, zdravje, socialno varstvo in boj proti diskriminaciji.

1.7   Pri oblikovanju in izvajanju socialne politike je treba perspektivo raznolikosti, ki izhaja iz priseljevanja, upoštevati kot vprašanje, ki zadeva več področij, hkrati pa razvijati posebne ukrepe in koncepte delovanja za vključevanje priseljencev in etničnih manjšin.

1.8   Glede na izkušnje, pridobljene na drugih političnih področjih, Odbor predlaga, naj se sproži proces zajemanja vprašanj vključevanja v različne politične, zakonodajne in finančne instrumente EU, da bi spodbujali vključevanje, enakopravno obravnavo in nediskriminacijo.

2.   Ozadje

2.1   Evropska unija razvija skupno politiko priseljevanja, h kateri EESO prispeva s svojimi mnenji. Tako je EESO poudaril pomen vključevanja kot „ključa za uspešno priseljevanje“ in priznal, da morajo evropske družbe povečati svojo zmožnost upravljanja raznolikosti, povezane s priseljevanjem, da bi okrepile socialno kohezijo.

2.2   V zadnjih desetih letih so priseljenci zelo veliko prispevali h gospodarskemu in družbenemu razvoju Evrope (1). Mnogo priseljencev iz tretjih držav se je vključilo v evropske trge dela in tako prispevalo h gospodarski rasti, večjemu zaposlovanju ter višjim prispevkom za socialno varnost in davčnim dohodkom.

2.3   EESO je predlagal „državljansko vključevanje“, ki temelji na „postopnem izenačevanju priseljencev z drugim prebivalstvom (ob upoštevanju načel o enakih možnostih in enaki obravnavi), tako glede njihovih pravic in dolžnosti kot tudi njihovega dostopa do blaga, storitev in možnosti za državljansko udeležbo“. (2)

2.4   V letu 2010 je treba lizbonsko strategijo nadomestiti s strategijo EU 2020, prenoviti socialno agendo ter oceniti sklad za vključevanje. Poleg tega EU zdaj razpolaga z Lizbonsko pogodbo in Listino o temeljnih pravicah, dobila bo novo Komisijo (3), Evropski parlament pa je v prvem delu sedanjega zakonodajnega mandata.

2.5   2010 bo tudi evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti, kar ustvarja možnosti za prenovo zaveze za solidarnost, socialno pravičnost in večjo vključenost.

2.6   Ukrepi za vključevanje morajo biti v skladu z glavnimi področji socialne politike EU. EESO predlaga, da se izboljša politično in upravno usklajevanje v okviru Evropske komisije.

2.7   V času gospodarske krize se številni priseljenci uvrščajo med najbolj ranljive družbene skupine in so prve žrtve: prvi izgubijo zaposlitev, imajo večje težave pri ponovnem vključevanju v trg dela in ogroža jih revščina. V še večji meri to velja za priseljenke. (4)

2.8   Pogosto je tudi večja verjetnost, da otroci iz priseljenskih družin ne bodo uspešno končali šolanja.

2.9   EESO meni, da je treba okrepiti boj proti diskriminaciji, in to z razvojem obstoječih zakonodajnih instrumentov ter krepitvijo državnih ukrepov in socialnih obveznosti z vidika vključevanja.

2.10   V času gospodarske krize se v politični in socialni razpravi v nekaterih državah članicah pojavljajo vse močnejši napadi na pravice priseljencev, kar poostruje zakonodajo in spodbuja ksenofobijo.

2.11   Nekatere vlade tudi zmanjšujejo javna sredstva za politike vključevanja, čeprav bi bilo treba v času krize vlaganja v socialno politiko povečevati, ne pa zmanjševati.

2.12   EESO meni, da je ustrezna politika vključevanja v okviru ustrezne skupne politike priseljevanja dejavnik gospodarske učinkovitosti in socialne kohezije.

2.13   Politike vključevanja se v Evropi zelo razlikujejo, saj se razlikujejo tudi socialne in politične kulture in pravni sistemi. Toda v vseh državah članicah so cilji vključevanja povezani s socialno politiko.

2.14   V Evropski uniji obstajajo različne hitrosti vključevanja priseljencev. V novih državah članicah srednje in vzhodne Evrope so trenutno migracijski procesi šibkejši, v južnih in zahodnih državah pa močnejši. Toda izkušnje kažejo, da bodo v prihodnosti stopnje priseljevanja v vseh evropskih državah visoke.

2.15   Odbor želi opozoriti, da je treba v okviru celovitega pristopa k evropski politiki priseljevanja okrepiti povezavo med priseljevanjem in razvojem. Pripravil je dve mnenji, ki temeljita na tem pristopu (5).

3.   Vključevanje

3.1   Družbeni proces vključevanja poteka na različnih področjih življenja: v družinah, v stanovanjskih soseskah in v mestu, na delovnem mestu, v sindikatih, v podjetniških organizacijah, šoli, središčih usposabljanja, združenjih, verskih ustanovah, športnih klubih, vojski itd.

3.2   Ker je vključevanje proces, ki poteka v družbenih strukturah, je potrebno dobro upravljanje, da ta družbeni proces podpirajo in spremljajo ustrezni ukrepi javnih organov. Lokalne in regionalne oblasti imajo v okviru svojih pristojnosti v različnih državah članicah politične, pravne in finančne instrumente, ki jih morajo primerno uporabiti v politikah vključevanja.

3.3   Točka 10 Skupnih osnovnih načel (Priloga 1) vsebuje predlog, da mora biti vključevanje sestavni del vseh političnih agend na vseh upravnih ravneh ( mainstreaming ).

3.4   EESO je pripravil več mnenj na lastno pobudo (6), v katerih spodbuja proaktivno politiko vključevanja v EU, ki ima dvojno usmeritev in je hkrati namenjena družbi gostiteljici in priseljencem. Cilj je družba, v kateri imajo vsi državljani, ne glede na svoj izvor, enake pravice in dolžnosti in skupne vrednote demokratičnih, odprtih in pluralističnih družb.

3.5   Odbor meni, da imajo organizacije civilne družbe pri vključevanju zelo pomembno vlogo. Tako priseljenci kot družba v državi gostiteljici morajo biti naklonjeni vključevanju. Socialni partnerji in organizacije civilne družbe si morajo prizadevati za politike vključevanja in boj proti diskriminaciji.

3.6   Vključevanje je družbeni proces, v katerega so vključeni tako priseljenci kot družba gostiteljica. Posamezne javne uprave in družbeni akterji si morajo za to dejavno prizadevati. Institucije EU, nacionalni organi ter regionalne in lokalne oblasti morajo v okviru svojih pristojnosti pripravljati programe. Te programe je treba primerno dopolnjevati in usklajevati, da se zagotovi njihova učinkovitost in splošna skladnost.

3.7   V drugem mnenju (7) se je EESO opredelil za večjo zavezo lokalnih oblasti, saj je vključevanje izziv zlasti na lokalni in regionalni ravni. Da bi bila ta politika uspešnejša, morajo biti v njeno oblikovanje vključene regionalne in lokalne oblasti ter aktivno sodelovati organizacije civilne družbe.

3.8   Priseljevanje je dvosmeren proces, ki temelji na pravicah in obveznostih državljanov tretjih držav in družb gostiteljic ter priseljencem omogoča polno sodelovanje. V drugem mnenju je EESO vključevanje opredelil kot „postopno usklajevanje pravic in dolžnosti priseljencev, pa tudi njihovega dostopa do blaga, storitev in načinov udeležbe v civilni družbi, s pravicami in dolžnostmi preostalega prebivalstva, ob upoštevanju enakih možnosti in enake obravnave“. (8)

3.9   Odbor meni, da morajo biti priseljenci naklonjeni vključevanju in da dvosmeren pristop pomeni, da vključevanje ne zadeva samo priseljencev, temveč tudi družbo gostiteljico.

3.10   Politike vključevanja in socialne vključenosti morajo potekati v različnih smereh in med drugim zajemati naslednja področja: sprejemanje priseljencev, poučevanje jezikov ter informacije o zakonodaji in običajih, boj proti diskriminaciji, politiko zaposlovanja in usposabljanja, enakost spolov, šolanje mladoletnikov, družinsko politiko, mladinsko politiko, stanovanjska vprašanja, zdravstveno oskrbo, boj proti revščini, širjenje socialnih storitev ter spodbujanje državljanske udeležbe ljudi priseljenskega porekla.

3.11   Ti ukrepi morajo priseljencem olajšati harmonično življenje v evropskih družbah gostiteljicah – družbah, ki postajajo etnično in kulturno vse bolj raznolike.

3.12   Leta 2002 je EESO na konferenci (9), pripravljeni skupaj s Komisijo, institucijam EU predlagal, naj pripravijo evropski program za vključevanje in ustanovijo sklad Skupnosti. Komisija je sprožila pilotni program o vključevanju (INTI) in leta 2006 predlagala ustanovitev sklada za vključevanje, kar je Svet sprejel in je zdaj del proračuna za obdobje 2007–2013.

3.13   Novembra 2004 je Svet opredelil „skupna osnovna načela o politiki vključevanja imigrantov v Evropski uniji“ (10). Ta načela dopolnjujejo pravni okvir na področju človekovih pravic, nediskriminacije in enakih možnosti ter socialne vključenosti.

3.14   Odbor želi poudariti, kako pomembno je imeti skupni evropski pristop, saj za politike in procese vključevanja prinaša veliko dodano vrednost, ki jo pomeni njegova prepletenost z drugimi področji politik EU, namreč (med drugim) s strategijo EU 2020, socialno agendo in kohezijsko politiko. Poleg tega se tako krepijo tudi povezave med vključevanjem ter vrednotami in načeli EU, ki jih vsebujeta Evropska listina o temeljnih pravicah in Evropska konvencija o človekovih pravicah.

3.15   Evropski sklad za vključevanje je finančni instrument za spodbujanje politik vključevanja z evropskim pristopom in dodano vrednostjo, ki je v skladu s skupnimi temeljnimi načeli. Pravna podlaga za politike vključevanja je člen 63 Pogodbe, namenjene pa so državljanom tretjih držav, medtem ko je Evropski socialni sklad (ESS) namenjen celotnemu prebivalstvu EU, ki zajema tudi priseljence. Zato se sklad za vključevanje in ESS dopolnjujeta.

3.16   EESO podpira šest političnih ciljev sklada za vključevanje in pričakuje rezultate vmesne ocene sklada, predvidene v letu 2010, na podlagi katerih bo predlagal nekatere spremembe.

3.17   Nedavno je bil ustanovljen Evropski forum za vključevanje, ki naj bi civilni družbi in organizacijam priseljencev omogočil sodelovanje pri politikah vključevanja EU. Odbor zelo aktivno sodeluje pri dejavnostih foruma.

3.18   V svojih sklepih iz junija 2007 je Evropski svet izrazil stališče, da je treba pri skupni agendi za vključevanje iz leta 2005 napredovati z razvojem skupnih osnovnih načel.

3.19   EESO želi ta pristop dopolniti in meni, da je prednostna naloga krepitev vključevanja na evropski ravni, pri čemer je treba upoštevati položaj priseljencev in manjšin na področju zaposlovanja, socialno vključenost, enakost spolov, revščino, izobraževanje in usposabljanje, zdravje, socialno varstvo in boj proti diskriminaciji.

4.   Program socialne politike

4.1   Zaradi mednarodne finančne krize je Evropska unija v hudi gospodarski krizi, ki močno poslabšuje socialni položaj. Kriza zelo negativno vpliva na vključevanje.

4.2   Zaradi časa, v katerem je bila pripravljena prenovljena socialna agenda (11) (2008), v njenem okviru ni bilo mogoče upoštevati niti negativnega razvoja gospodarske krize niti povečanja brezposelnosti, poslabšanja javnih financ in socialnih razmer.

4.3   Evropska komisija ocenjuje, da bo gospodarsko okrevanje počasno in da bo ustvarjanje novih delovnih mest zamujalo.

4.4   EESO meni, da se bodo socialne razmere vsekakor izboljševale veliko počasneje kot gospodarsko okrevanje. V tem okviru bo prispevek evropske socialne politike ključnega pomena.

4.5   Leto 2010 bo za socialno politiko EU zelo pomembno: to bo evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti; pripravljala se bo strategija EU 2020 in sprejeli bodo socialno agendo s potrebnimi ukrepi in instrumenti.

4.6   Prenovljena socialna agenda (2008), ki priznava pomemben prispevek priseljevanja za zaposlovanje v Evropi, predlaga izboljšanje vključevanja in izvajanje socialne politike na področju izobraževanja, zdravstva in stanovanjskih vprašanj.

4.7   V svojem mnenju (12) iz januarja 2009 o prenovljeni socialni agendi je EESO priznal uspeh tega novega pristopa in oblikoval nekaj zamisli o problemih, ki jih prinašata krepitev migracijskih tokov in nezadostna socialna politika.

4.8   Francosko predsedstvo EU je Odbor zaprosilo za pripravo raziskovalnega mnenja (13) o novem akcijskem programu socialnih ukrepov EU, ki je bil sprejet julija 2008. EESO meni, da mora biti novi program socialnih ukrepov koristen za obvladovanje težavnega gospodarskega in socialnega položaja. Odbor je predlagal, naj novi program upošteva politike vključevanja, enakost obravnave, razvoj odprte metode usklajevanja ter povečanje sredstev, predvidenih za sklad za vključevanje.

4.9   6. maja 2009 je Parlament sprejel resolucijo (14) o prenovljeni socialni agendi, v kateri je zapisal, da mora politika priseljevanja temeljiti na človekovih pravicah, prispevati h krepitvi zakonodaje proti diskriminaciji in spodbujati strategije za vključevanje in enake možnosti.

4.10   Osebe z neurejenim upravnim statusom (tj. brez veljavnih osebnih dokumentov) so še posebej ranljive, saj lahko zaidejo v mreže, ki izkoriščajo njihovo delo, in jih lahko ogrožata še večja revščina in socialna izključenost; kot predlaga Odbor, je mogoče upravni status teh oseb urediti v okviru Evropskega pakta o priseljevanju in azilu, saj to prispeva k socialnemu in poklicnemu ukoreninjenju. Poleg tega EESO meni, da oseb brez veljavnih osebnih dokumentov v okviru ukrepov socialne politike EU ni mogoče izključiti iz ciljev in programov za socialno vključenost in ESS.

4.11   V prihodnjih letih se bosta povečevali notranja mobilnost državljanov EU in priseljevanje številnih državljanov tretjih držav v Evropo. Ti procesi bodo vodili do večje nacionalne, etnične, verske in kulturne raznolikosti Evropske unije.

4.12   Kljub temu pa sedanja prenovljena socialna agenda le v omejenem obsegu upošteva raznolikost evropskih družb, vključevanje priseljencev in manjšin, enakost obravnave in boj proti diskriminaciji. Odbor meni, da bo treba v pregledu socialne agende po letu 2010 bolj upoštevati družbene vplive priseljevanja, tako za priseljence kot za družbe gostiteljice.

4.13   Zato je treba okrepiti povezavo med socialno agendo in vključevanjem; v zvezi s tem se EESO zavzema za to, da vključevanje, ki naj bi ga tako spodbujali, postane sestavni del različnih političnih, zakonodajnih in finančnih instrumentov EU.

5.   Nekatera politična področja

5.1   Otroštvo in mladi

5.1.1   Pri mladinskih politikah bi bilo treba upoštevati posebne potrebe in okoliščine mladih iz priseljenskih družin v njihovem prehodu v odraslo dobo in vključevanju v družbo.

5.1.2   Mnogi mladi iz priseljenskih družin, tako fantje in dekleta, so uspešni v poklicu in postanejo zelo dejavni državljani v svojih skupnostih. Vendar je med njimi, tudi v drugi in tretji generaciji, veliko takih, ki so v negotovem položaju ali pa se znajdejo na robu družbe, pogosto ne končajo šolanja uspešno in jih zato bolj ogroža brezposelnost.

5.1.3   Podpora za družine je bistvenega pomena; kot je Odbor že predlagal (15), mora EU voditi bolj aktivno družinsko politiko.

5.1.4   Odprta metoda usklajevanja na mladinskem področju mora vključevati kazalnike, ki upoštevajo vidike različnosti, priseljevanja in nediskriminacije.

5.1.5   Izkoristiti bi bilo treba možnosti, ki jih ponujajo evropski programi za vseživljenjsko učenje, mobilnost, podjetništvo in aktivno državljanstvo mladih, da bi odpravili posebne težave, s katerimi se soočajo mladi iz priseljenskih družin, in spodbujali izmenjavo izkušenj.

5.2   Izobraževanje in usposabljanje

5.2.1   Politike vključevanja držav članic zajemajo izobraževanje in usposabljanje kot temeljni prvini v tem procesu. Vendar se otroci in mladi iz priseljenskih družin ter manjšine spopadajo s posebnimi ovirami in izzivi, ki jim je treba posvetiti posebno pozornost.

5.2.2   V mnogih primerih so šolski centri preobremenjeni s številnimi problemi in izzivi, ki jih ne morejo ustrezno rešiti. Treba je povečati sredstva za financiranje šol, ki morajo razvijati duha odprtosti, ter podpreti učitelje na področju medkulturnega izobraževanja in pri obravnavanju različnosti.

5.2.3   V prihodnosti bo treba razviti kazalnike kakovosti izobraževanja, ki morajo biti dovolj prožni, da bo mogoče izpolnjevati potrebe vse bolj raznoterih učencev.

5.2.4   Okvir odprte metode usklajevanja na področju izobraževanja bi moral biti namenjen ugotavljanju najboljših praks v zvezi z vprašanjem, kako se je mogoče spopasti z učnim neuspehom mladih iz priseljenskih družin.

5.2.5   V ta namen bo treba določiti kazalnike, med drugim za naslednja področja: socialno-ekonomski položaj, izobrazba (obvezno izobraževanje) mladih, raznolikost med učitelji, medkulturne veščine učiteljev, socialna prepustnost šolskega sistema; koncentracija učencev iz priseljenskih družin, spodbujanje večjezičnosti v izobraževalnem sistemu, dostop do izobraževalnega sistema za vse otroke in mladostnike itd.

5.2.6   V svojem mnenju o migracijah, mobilnosti in izobraževanju (16) je EESO poudaril, da se prikrajšanost, s katero se soočajo priseljenci oziroma osebe migrantskega porekla, prenaša tudi na področje izobraževanja odraslih: v manjšem obsegu se udeležujejo nadaljnjega usposabljanja, tečaji, ki so jim na voljo, pa so običajno omejeni na pridobivanje jezikovnega znanja. Da bi izboljšali vključevanje, bi bilo treba ponudbo nadaljnjega usposabljanja razširiti na celotno prebivalstvo, ob tem pa vztrajati pri enakopravnem dostopu za priseljence.

5.2.7   V evropske programe izobraževanja in usposabljanja je treba vključiti vsebine o običajih, zgodovini, vrednotah in načelih evropskih demokracij, pa tudi znanja o kulturi in vrednotah družb izvora priseljencev (če to število ni preveliko).

5.3   Zaposlovanje

5.3.1   EESO trenutno na zahtevo španskega predsedstva EU pripravlja raziskovalno mnenje (17) o vključevanju priseljenih delavcev, ki vsebuje tudi predloge za evropsko socialno agendo.

5.3.2   Dostop do trga dela je ključnega pomena in je temeljni element procesa vključevanja, ker je delo v dostojnih razmerah ključnega pomena za ekonomsko osamosvojitev priseljencev in olajšuje socialne stike in medsebojno razumevanje med družbo gostiteljico in priseljenci.

5.3.3   Na mnogih področjih pa so priseljeni delavci prikrajšani in neposredno ali posredno diskriminirani. Spopadajo se tudi s pravnimi težavami pri priznavanju njihovih kvalifikacij in nekatere zakonodaje o priseljevanju omejujejo možnosti za poklicno napredovanje in spremembo zaposlitve.

5.3.4   Posledica je, da priseljeni delavci pogosto zasedajo delovna mesta slabe kakovosti, so slabše plačani in zaposleni v negotovih razmerah. V takšnem težkem položaju so predvsem ženske.

5.3.5   Osebe brez veljavnih dokumentov, ki prebivajo nezakonito, so v še bolj nevzdržnih razmerah, ker delajo na črno in so kot delavci včasih izkoriščani.

5.3.6   Nova generacija ukrepov na področju politike zaposlovanja, ki so financirani iz Evropskega socialnega sklada in programa Progress, bi morala zajemati posebna merila in kazalnike, namenjene temu, da se priseljencem zagotovi boljši dostop do integriranih poti do socialnega in poklicnega vključevanja, vključno s samozaposlovanjem. Te poti bi lahko – poleg drugih vprašanj ter jezikovnega in kulturnega izobraževanja – zajemale ukrepe za krepitev usposabljanja priseljencev na področju novih tehnologij in preprečevanja nevarnosti na delovnem mestu.

5.3.7   EESO meni, da je treba zakonodajo in državne ukrepe dopolnjevati v sodelovanju s socialnimi partnerji, ker je vključevanje na trg dela povezano tudi z družbeno naravnanostjo in obveznostmi sindikatov in delodajalcev.

5.3.8   Priseljeni delavci so bolj pripravljeni na mobilnost, čeprav jo nekatere nacionalne zakonodaje preprečujejo in omejujejo. Z direktivo o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (18) (ta direktiva je bila v nekaterih nacionalnih pravnih redih neustrezno prenesena), je mogoče mobilnost olajšati. Tudi mrežo EURES je mogoče uporabljati učinkoviteje za spodbujanje mobilnosti priseljenih delavcev v EU.

5.4   Podjetniški duh priseljencev

5.4.1   Mnogi svoje namere glede preselitve povezujejo s samozaposlitvijo ali ustanavljanjem podjetij. Vse več je podjetij, ki jih ustanovijo posamezniki priseljenskega porekla.

5.4.2   EESO meni, da mora EU podjetniški duh priseljencev podpirati; zato morajo instrumenti ESS, namenjeni spodbujanju podjetniškega duha, upoštevati prebivalstvo priseljenskega porekla.

5.4.3   Tudi organizacije delodajalcev in gospodarske zbornice bodo morale biti odprte za podjetnike priseljenskega porekla in aktivno spodbujati njihov dostop do vodstvenih struktur.

5.4.4   Prav tako se veliko podjetniških pobud priseljencev razvija v okviru socialne ekonomije, zato Odbor meni, da jih je treba podpreti z instrumenti ESS in nacionalnih organov.

5.5   Socialno varstvo

5.5.1   V Evropi obstajajo različni nacionalni pokojninski sistemi. Nujno je zagotoviti, da priseljeni delavci vplačujejo v pokojninske sklade in brez diskriminacije pridobijo pravice do ustreznih storitev.

5.5.2   Za večjo mobilnost je treba zagotoviti prenosljivost pokojninskih pravic in upoštevanje ustrezne pravice do pokojnine pri procesih vračanja.

5.5.3   Odprta metoda usklajevanja bi morala vključevati kazalnike za oceno, ali se priseljeni delavci upoštevajo v pokojninskih sistemih brez izključevanja ali diskriminacije.

5.6   Stanovanjska vprašanja

5.6.1   Zaradi gospodarske krize se v mnogih mestih povečuje število brezdomcev, med katerimi je velik del priseljenskega porekla.

5.6.2   Danes imajo mnogi, zlasti mladi, težave pri iskanju stanovanja.

5.6.3   Tudi priseljenci in manjšine se pri iskanju primernega bivališča srečujejo s številnimi težavami. Zato EESO meni, da mora biti stanovanjska politika držav članic sestavni del ukrepov za vključevanje ter boja proti revščini in socialni izključenosti.

5.6.4   Večina Evropejcev in tudi priseljencev in manjšin živi v mestih oziroma mestnih četrtih. V drugem mnenju (7) je EESO poudaril vlogo lokalnih in regionalnih oblasti v politiki vključevanja. Uspešna mestna politika lahko spodbuja vključevanje in prepreči nastajanje zanemarjenih mestnih getov, ki nastajajo v nekaterih mestih.

5.6.5   Zato bi morala stanovanjska politika vsebovati merila, ukrepe in kazalnike, s katerimi je mogoče odpraviti obstoječe ovire. V tem smislu bi bilo treba uporabiti proaktiven pristop, ki poleg državnih organov in socialnih akterjev vključuje celotno družbo.

5.7   Zdravstveno varstvo in druge storitve

5.7.1   V nekaterih državah članicah številni priseljenci v skladu z nacionalno zakonodajo nimajo dostopa do zdravstvenih sistemov, tako da je njihovo zdravstveno varstvo zelo pomanjkljivo.

5.7.2   S sistemom usklajevanja na področju zdravstvenega varstva in z evropsko zakonodajo o priseljevanju je treba zagotoviti, da ima priseljeno prebivalstvo pod enakimi pogoji dostop do storitev javnega zdravstva in kakovostnega zdravstvenega varstva. Zdravstveni sistemi se morajo tudi prilagoditi raznolikosti družbe.

5.7.3   Odbor poudarja, da je v nekaterih državah članicah velik del osebja, zaposlenega v zdravstvu in pri negi vzdrževanih oseb, priseljencev.

5.7.4   Prav tako je pomembno okrepiti prizadevanja na področju zdravja pri delu, saj so priseljenci pogosto izpostavljeni večjim nevarnostim in ne poznajo dobro ustreznih predpisov in programov za preprečevanje.

5.7.5   V nekaterih državah članicah osebe priseljenskega porekla nimajo polnega dostopa do socialnih storitev, te storitve pa tudi niso prilagojene raznolikosti prebivalstva. Odbor poziva Komisijo, naj oceni kakovost javnih storitev z vidika vključevanja, raznolikosti in nediskriminacije.

5.7.6   EESO meni, da priseljenci na področju zdravstvene in socialne politike ne smejo biti diskriminirani, saj plačujejo davke in socialne prispevke enako kot ostalo prebivalstvo. Glede na sedanjo gospodarsko krizo in proračunske težave je treba nujno doseči, da vsi državljani plačujejo davke in socialne prispevke, da bi zagotovili ohranitev javnih storitev.

5.8   Revščina in socialna izključenost

5.8.1   Veliko ljudi priseljenskega porekla ogroža revščina ali pa živi v revščini. Sedanja gospodarska kriza ter naraščanje brezposelnosti in podzaposlenosti to stanje še bolj zaostruje. Priseljenci in manjšine morajo nujno imeti dostop do programov preusposabljanja, ukrepov za zaščito pred brezposelnostjo, stanovanj in drugih javnih socialnih storitev.

5.8.2   Leto 2010 bo evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Odbor meni, da je treba izboljšati aktivno vključevanje priseljencev in manjšin, da bi zagotovili minimalni dohodek ter dostop do javnih sredstev in storitev in trga dela.

5.8.3   EESO opozarja na delovanje nekaterih kriminalnih združb, ki izkoriščajo delo nezakonitih priseljencev, zlasti na področju trgovine z mladoletnimi in ženskami ter njihove prostitucije. Policijski in pravosodni boj proti tem mafijam morajo spremljati ukrepi za pomoč in zaščito žrtev.

5.9   Boj proti diskriminaciji

5.9.1   Parlament (19) je nedavno sprejel resolucijo o novi direktivi proti diskriminaciji, ki dopolnjuje tri že obstoječe direktive (20). Tudi EESO je o tem objavil mnenje (21), podprl predlog Komisije in priporočil, da se upošteva večkratna diskriminacija.

5.9.2   Po dokončnem sprejetju nove direktive bo načelo nediskriminacije na podlagi člena 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije razširjeno na področja, kot so izobraževanje, zdravje, socialno varstvo in stanovanja. EESO poziva Svet, naj sprejme to direktivo ob upoštevanju njegovega mnenja.

5.9.3   Pogosto so ljudje priseljenskega porekla – ženske, moški, starejši in mlajši ljudje – žrtve diskriminacije, ki je še hujša zato, ker imajo kot državljani tretjih držav manj pravne zaščite. Mnogi so večkratno diskriminirani.

5.9.4   EESO predlaga Evropski komisiji, naj pripravi akcijski načrt proti večkratni diskriminaciji, in ponuja svoje sodelovanje pri njegovi pripravi.

5.9.5   Evropska agencija za temeljne pravice (22) mora še naprej pripravljati poročila o primerih neposredne ali posredne diskriminacije, zaradi katere trpi veliko priseljencev.

5.10   Enakost spolov

5.10.1   Priseljenke se zaradi dejstva, da so ženske, srečujejo s še posebnimi težavami. Zato je treba pri ukrepih vključevanja ustrezno upoštevati vidik enakosti.

5.10.2   EESO meni, da je treba vidik enakosti okrepiti tako v okviru skupnih temeljnih načel za vključevanje kot tudi v socialni agendi, da bodo imele priseljenke in pripadnice etničnih manjšin enake možnosti in ne bodo diskriminirane.

5.11   Priseljevanje in razvoj

5.11.1   EESO je v prejšnjih mnenjih opozoril (23), da bi politika priseljevanja lahko prispevala h gospodarskemu in družbenemu razvoju držav, iz katerih prihajajo priseljenci, in da mora zato EU svojo zakonodajo o priseljevanju oblikovati prožneje.

5.11.2   Na zunanjepolitičnem področju se mora Evropska unija v okviru Združenih narodov zavzeti za mednarodni pravni okvir za migracije in pristopiti k zdaj veljavni konvenciji (24).

6.   Instrumenti socialne agende

6.1   Vključevanje (mainstreaming)

6.1.1   Splošno upoštevanje vključevanja (mainstreaming) bi moralo zajemati oblikovanje (preoblikovanje), razvoj in vrednotenje političnih procesov, tako da bi bil vidik vključevanja, enakih možnosti ter enakega obravnavanja in nediskriminacije priseljencev vključen v vse cilje, ukrepe in instrumente socialne agende, na vseh ravneh in v vseh fazah ter bi veljal za vse akterje, udeležene pri njihovem sprejemanju.

6.1.2   Glede na dejstvo, da se kulturni modeli v Evropski uniji med seboj razlikujejo, je treba pri tem splošnem upoštevanju v praksi na splošno zagotoviti, da se v vse pobude, ne glede na njihovo naravo in družbeni domet, vključujejo izkušnje, znanja, interesi in potrebe posameznikov z vidika vključevanja in raznolikosti, in da se ukrepi ocenjujejo.

6.1.3   Na začetku tega procesa bi bilo treba izvesti oceno vplivov, s pomočjo katere bi lahko vnaprej ugotovili potrebe, in bi na vseh predvidenih področjih zagotovili ustrezno vključenost družbene raznolikosti. V ta namen bi bilo treba pospešiti proces opredelitve kazalnikov vključenosti, da bi dopolnili kazalnike za socialno vključenost, predvidene v okviru odprte metode usklajevanja. Pri pripravi kazalnikov bi lahko sodeloval Evropski forum o vključevanju.

6.1.4   Ključna merila za izvajanje splošnega upoštevanja vključevanja so vodilna vloga politično odgovornih oseb in sodelovanje vseh udeleženih političnih in zasebnih akterjev. V tem pogledu bi bilo treba ustvariti okvir sodelovanja, v katerem bi lahko potekali procesi odločanja v korist sprememb.

6.2   Zakonodaja

6.2.1   Odbor meni, da je treba izboljšati kakovost skupne evropske zakonodaje o priseljevanju in da morajo direktive zagotavljati ustrezno zaščito priseljencev. Glede na ta cilj je EESO pripravil raziskovalno mnenje (25), v katerem se je zavzel za ustrezno upoštevanje človekovih pravic v evropski politiki in zakonodaji o priseljevanju.

6.2.2   EESO meni, da bo po sprejetju stockholmskega programa laže napredovati pri usklajevanju zakonodaje o priseljevanju in azilu.

6.2.3   Pri pripravi evropske zakonodaje o priseljevanju je treba upoštevati novo zakonodajo proti diskriminaciji, ki je zdaj v pripravi na podlagi člena 13 Pogodbe.

6.3   Socialni dialog

6.3.1   Socialni partnerji so odgovorni za spodbujanje enakosti v podjetjih s pomočjo dialoga in pogajanj. EESO in Dublinska fundacija sta v okviru priprave enega od mnenj (7) pripravila javno obravnavo. Rezultati te obravnave, navedeni v Prilogi 3, so lahko zelo koristni za socialne partnerje in Komisijo, ko gre za doseganje enakopravnega vključevanja v delo brez razlikovanja med avtohtonimi in priseljenimi delavci.

6.3.2   S socialnim dialogom na različnih področjih je mogoče spodbujati aktivno vključevanje priseljenih delavcev in manjšin. V okviru podjetja je laže doseči aktivno sodelovanje priseljenih delavcev.

6.3.3   Treba se je ustrezno posvetovati z evropskimi socialnimi partnerji, ki morajo podati svoje mnenje za pripravo nove socialne agende.

6.3.4   Špansko predsedstvo EU je zaprosilo EESO, da pripravi raziskovalno mnenje (26) o vključevanju priseljenih delavcev. V tem mnenju je Odbor dal številne pobude za izboljšanje vključevanja z vidika zaposlovanja.

6.4   Civilni dialog

6.4.1   Poleg socialnega dialoga je civilni dialog odličen postopek upravljanja, ki je del evropskega socialnega modela in po mnenju EESO nujno potrebno orodje za razvoj evropske socialne agende in za vključevanje.

6.4.2   V politiki vključevanja in v okviru socialne agende je treba na evropski ravni izboljšati sodelovanje organizacij civilne družbe, specializiranih za področje človekovih pravic in pomoč priseljencem in manjšinam.

6.4.3   Posvetovati se je treba z Evropskim forumom o vključevanju, ki mora aktivno sodelovati pri oblikovanju nove socialne agende EU.

6.4.4   Evropska unija mora še naprej spodbujati medkulturni dialog, ki dopolnjuje vključevanje in cilje socialne politike.

6.5   Odprta metoda usklajevanja

6.5.1   Kakor sta Komisija in EESO predlagala za področje politike priseljevanja, je treba odprto metodo usklajevanja vzpostaviti tudi na področju vključevanja.

6.5.2   Svet je sklenil izboljšati sedanje usklajevanje in Komisiji dodeliti vidnejšo vlogo. Odbor to odločitev podpira, vendar meni, da bi morala biti drznejša.

6.5.3   V okviru te odprte metode usklajevanja morajo biti na voljo posebni kvalitativni in kvantitativni kazalniki, pri pripravi katerih lahko sodelujeta EESO in Evropski forum za vključevanje.

6.5.4   Razne odprte metode usklajevanja, ki obstajajo na področju socialne politike, morajo voditi k izboljšanju ciljev in kazalnikov na področjih politike zaposlovanja, socialne zaščite, zdravstvenega varstva ter boja proti revščini in socialni izključenosti.

6.6   Financiranje

6.6.1   Odbor meni, da je treba povečati sinergije in izboljšati dopolnjevanje med Evropskim socialnim skladom in Evropskim forumom za vključevanje.

6.6.2   Evropski socialni sklad (ESS) je namenjen tistim, ki imajo posebne težave pri iskanju zaposlitve, kot so ženske, mladi in starejši delavci. Prav tako pomaga podjetjem in delavcem pri prilagajanju spremembam, ki jih prinašajo nove tehnologije in staranje družbe. ESS mora v svoje cilje in programe – tako v tekočem programskem obdobju (2007–2013) kot v prihodnosti – bolj vključevati razsežnost raznolikosti, ki jo prinaša priseljevanje.

6.6.3   Po letu 2013 bo treba sredstva sklada za vključevanje povečati in Komisiji podeliti več upravnih pristojnosti.

6.6.4   Tudi v okviru programa Progress, katerega namen je finančna podpora uresničevanju ciljev Evropske unije na področjih zaposlovanja in socialnih zadev, morajo vidiki vključevanja in raznolikosti med petimi glavnimi področji delovanja dobiti večjo težo. Med slednja sodijo področja zaposlovanja, socialne zaščite in vključevanja, delovnih razmer, nediskriminacije ter raznolikosti in enakosti žensk in moških.

7.   Bolj vključujoče državljanstvo

7.1   Evropske demokracije so svobodne in odprte družbe; temeljiti morajo na vključevanju vseh. Ukrepi vključevanja in zakonodaja o priseljevanju se nikoli ne smejo uporabljati kot politične pretveze za izključevanje priseljencev in manjšin iz državljanskih pravic.

7.2   EESO meni, da je treba razširiti temelje naših demokracij z vključevanjem novih državljanov, ki bodo imeli enake pravice in obveznosti. Nacionalne in evropske državljanske pravice bi morale brez diskriminacije odražati vse oblike različnosti.

7.3   EESO opozarja na predlog iz enega svojih prejšnjih mnenj (27), po katerem naj bi državljanom tretjih držav, ki so pridobili status rezidenta za daljši čas, dodelili evropsko državljanstvo. Odbor se zavzema za to, da bi morala Komisija, Evropski parlament in Svet upoštevati ta predlog pri določanju ciljev za novo zakonodajno oziroma mandatno obdobje.

7.4   Evropska komisija mora sprejeti novo pobudo, namenjeno spodbujanju aktivnega državljanstva državljanov tretjih držav in podpori njihovemu sodelovanju v družbenem in političnem življenju.

8.   Nova Evropska komisija

8.1   Glede na cilj vključevanja EESO meni, da je neprimerno, da so v novem kolegiju komisarjev vprašanja priseljevanja umeščena v isti portfelj kot varnost, hkrati pa se ustanavlja nov resor za pravosodje in temeljne pravice.

8.2   S povezovanjem priseljevanja z varnostjo se evropski družbi in priseljencem pošilja negativno sporočilo, ki je v nasprotju s prvim od skupnih temeljnih načel za vključevanje, po katerem mora vključevanje potekati v obe smeri. V Evropi je preveč sporočil, ki priseljevanje povezujejo s kriminalom!

8.3   Vključevanju prijazno sporočilo bi bilo, če bi bili področji priseljevanja in azila dodeljeni resorju za pravosodje in temeljne pravice. To predlaga Odbor.

8.4   V tem okviru je še posebej pomembno prizadevanje za splošno upoštevanje vključevanja v socialno agendo in druga politična področja Skupnosti, zlasti za obrambo in zaščito temeljnih pravic priseljencev.

---

(1)  COM(2008) 758 konč.

(2)  UL C 125, 27.5.2002.

(3)  Vprašanja vključevanja in socialne agende so v pristojnosti različnih komisarjev in generalnih direktoratov.

(4)  Eurostat.

(5)  Glej naslednji mnenji EESO:

UL C 44, 16.2.2008, str. 91, in

UL C 120, 16.5.2008, str. 82.

(6)  Glej naslednja mnenja EESO:

UL C 27, 3.2.2009, str. 95,

UL C 125, 27.5.2002, str. 112,

UL C 80, 30.3.2004, str. 92, in

UL C 318, 23.12.2006, str. 128.

(7)  UL C 318, 23.12.2006, str. 128.

(8)  UL C 125, 27.5.2002, tč. 1.4 (poročevalec: Luis Miguel PARIZA CASTAÑOS).

(9)  Konferenca na temo Priseljevanje: vloga civilne družbe pri vključevanju; Bruselj, 9. in 10. september 2002.

(10)  Dokument 14615/04 z dne 19. novembra 2004.

(11)  COM(2008) 412 konč.

(12)  UL C 182, 4.8.2009, str. 65.

(13)  UL C 27, 3.2.2009, str. 99.

(14)  2008/2330(INI).

(15)  UL C 161, 13.7.2007, str. 66, in UL C 120, 16.5.2008, str. 66.

(16)  UL C 218, 11.9.2009, str. 85.

(17)  Raziskovalno mnenje EESO o vključevanju priseljenih delavcev.

(18)  Direktiva 2003/109/ES.

(19)  Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. aprila 2009 o predlogu direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost.

(20)  Direktiva 2000/43/ES; Direktiva 2004/113/ES; Direktiva 2000/78/ES.

(21)  UL C 182, 4.8.2009, str. 19, in UL C 77, 31.3.2009, str. 102.

(22)  Raziskava EU-MIDIS (Raziskava Evropske unije o manjšinah in diskriminaciji), pri kateri so več kot 23 000 ljudi, ki pripadajo etničnim manjšinam in skupinam priseljencev, spraševali o njihovih izkušnjah z diskriminacijo, rasistično motiviranih kaznivih dejanjih in delovanju policije v EU.

(23)  UL C 44, 16.2.2008, str. 91.

(24)  Konvencija Združenih narodov o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov.

(25)  UL C 128, 18.5.2010, str. 29.

(26)  Raziskovalno mnenje EESO o vključevanju priseljenih delavcev, poročevalec g. Pariza Castaños.

(27)  Mnenje na lastno pobudo, UL C 208, 3.9.2003.

---