18.12.2010

SL

Uradni list Evropske unije

C 347/55

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o odnosih med Evropsko unijo in Marokom

(mnenje na lastno pobudo)

(2010/C 347/08)

Poročevalka: Margarita LÓPEZ ALMENDÁRIZ

Evropski ekonomsko-socialni odbor je 16. julija 2009 sklenil, da v skladu s členom 29(2) poslovnika pripravi mnenje na lastno pobudo o naslednji temi:

Odnosi med Evropsko unijo in Marokom.

Strokovna skupina za zunanje odnose, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 7. januarja 2010.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 460. plenarnem zasedanju 17 in 18. februarja 2010 (seja z dne 17. februarja) s 187 glasovi za, 2 glasovoma proti in 8 vzdržanimi glasovi.

1.   Sklepi in priporočila

1.1   EESO meni, da je zaveza Maroka za ustanovitev ekonomsko-socialnega sveta izjemno pomembna, in zato upa, da bo to pobudo mogoče uresničiti v predvidenem časovnem roku, saj je njeno izvajanje v zaključni fazi, če upoštevamo, da je svet ministrov meseca oktobra potrdil osnutek temeljnega zakona za ustanovitev te nove institucije, ki bo predložen v sprejetje maroškemu parlamentu. Pričakuje se, da bo ta ekonomsko-socialni svet začel delovati v naslednjih mesecih, sestavljali pa ga bodo predstavniki aktivnih in produktivnih sil države, v glavnem socialno-ekonomske in podjetniške organizacije ter pomembna združenja. EESO bo za lažje doseganje tega cilja vsekakor dal na razpolago svoja znanja in svetovanje.

1.2   EESO priporoča voditeljem držav in vlad, ki se bodo sestali na prvem vrhu EU-Maroko, ki bo med španskim predsedovanjem v prvi polovici leta 2010, ter podelili mandat EESO in prihodnjemu ekonomsko-socialnemu svetu Maroka za vzpostavitev strukturiranega sodelovanja, ki zagotavlja aktivno udeležbo organizirane civilne družbe.

1.3   EESO priznava zavezo maroške vlade, da bo pravni red Skupnosti vključila v svojo zakonodajo, kljub temu, da Maroko ni država članica EU. To bo v prihodnosti omogočilo večjo udeležbo Maroka na celotnem enotnem evropskem trgu. Prenos tega pravnega reda bi moral povečati učinkovitost institucij za usklajevanje in pogajanje na temelju načel reprezentativnosti in neodvisnosti. Institucijam bi bilo treba zagotoviti ustrezna in zadostna sredstva za njihovo delo ter jim pri tem priznati pravico do dostopa do upravnih informacij in dokumentov, ki jih za to potrebujejo.

1.4   V procesu pridobitve „višjega statusa“ Kraljevine Maroko, ki je bil odobren s sklepom pridružitvenega sveta na seji 13. oktobra 2008 v Luksemburgu, EESO pozdravlja prizadevanja te države, na podlagi katerih bo ta še naprej eden najpomembnejših partnerjev EU v tej regiji. Kot se je pokazalo pri drugih državah, na primer državah članicah Evropskega gospodarskega prostora, bi lahko dodelitev ustreznega višjega statusa Maroku pomenila spodbudo tudi za organe te države, medtem ko krepijo svojo zavezanost EU in sprejemajo pravni red Skupnosti na vseh področjih, vključno s socialnim področjem in področjem človekovih pravic.

1.5   V Maroku so trenutne spremembe sicer dobrodošle, vendar pa so nedvomno potrebne še številne reforme, da bi lahko Maroko veljal za razvito državo z vsemi potrebnimi jamstvi.

1.6   EESO meni, da možnosti odnosov z Marokom na vseh področjih še niso dovolj izkoriščene. Pri razvoju teh možnosti je treba zlasti upoštevati koristi za maroško družbo. Zato meni, da je treba spodbuditi reforme za odprtje dodatnih sektorjev za trgovino s storitvami in za naložbe. Obe strani morata spodbujati ustanavljanje podjetij, olajšati institucionalne odnose, ustvariti razmere, ugodne za podjetništvo, ter podpirati forume za razprave. Okrepiti je treba dvostransko sodelovanje v okviru zunanjih pobud, ki so v skupnem interesu, predvsem z drugimi državami sredozemskega območja, da se doseže večja regionalna povezanost na ekonomskem, socialnem in okoljskem področju.

1.7   Prav tako je ključno, da se v izvajanje teh nalog vključi civilna družba. V zvezi s tem, je EESO, kot je bilo že omenjeno, trden zagovornik ustanovitve ekonomsko-socialnega sveta v Maroku ter poziva maroške oblasti, naj o tem pripravijo javna posvetovanja. Ta organ bi moral temeljiti na načelih reprezentativnosti, neodvisnosti in legitimnosti. Izkušnje Odbora kažejo, da so za ustanovitev institucije s takšnimi značilnostmi ključna prizadevanja za dosego soglasja med različnimi udeleženimi sektorji civilne družbe in maroškimi oblastmi ter poštena merila pri opredelitvi reprezentativnosti organizacij, ki morajo biti zastopane. Takšne organizacije bi morale imeti pravico do svobodne izbire pri imenovanju svojih predstavnikov. Ustanovitev ekonomsko-socialnega sveta v Maroku v nobenem primeru ne bi smela upravičiti odprave drugih, že obstoječih posvetovalnih institucij, ki že sodelujejo pri posvetovanjih civilne družbe in prispevajo k njeni zrelosti. Iz področja pristojnosti tega sveta se načeloma ne bi smela izvzeti nobena tema, o kateri vlada pripravlja stališče, vključno s finančnimi vprašanji.

1.8   Končni cilj EU mora biti, da Maroko postane temeljna strateška točka v okviru vseh njenih odnosov – sedanjih in prihodnjih – na območju Euromed.

1.9   EESO v zvezi s tem priporoča ustanovitev opazovalne skupine za trg dela, sistema za poklicno usposabljanje ter sistema socialne varnosti, ki bo vključeval prepoved diskriminacije žensk in okrepil boj proti delu otrok. Prav tako Odbor priporoča Komisiji, naj za okrepitev socialnega dialoga in zagotavljanje njegovo produktivnost podpre akterje socialnega dialoga, tj. socialne partnerje.

1.10   Odbor obžaluje, da je bil pridružitveni sporazum EU-Maroko, kar zadeva sodelovanje na področju zaposlovanja in družbenega razvoja, sklenjen brez predhodnega posvetovanja s socialnimi partnerji na obeh straneh.

1.11   EESO zato pripravlja to posebno mnenje o Maroku s ciljem, da se s predlogom za ustanovitev nove strukture za dialog med civilnima družbama obeh partnerjev v dvostranskih odnosih upošteva organizirana civilna družba.

2.   Ozadje

2.1   Maroko je privilegirani partner Evropske unije, ki se strinja s cilji evropske zunanje politike za spodbujanje demokracije ter gospodarskega in družbenega razvoja. Da bi prispevala k doseganju teh ciljev, si vlada Kraljevine Maroko prizadeva za poglobitev demokratičnega procesa ter utrditev pravne države in je zato v tem smislu najnaprednejša država v regiji.

2.2   Strategija EU v Maroku obravnava dve glavni vprašanji te države, ki sta najpomembnejši točki političnega, ekonomskega in socialnega dnevnega reda. V prvi vrsti gre za nadaljevanje gospodarske rasti ter boj proti brezposelnosti, revščini in izseljevanju. Na zunanjepolitičnem področju pa je namen doseči polno izvedbo pridružitvenega sporazuma ter evropske sosedske politike in akcijskih načrtov.

2.3   Ad hoc delovna skupina EU-Maroko je priporočila poglobitev odnosov med novimi akterji partnerstva EU-Maroko, zlasti med Evropskim parlamentom in maroškim parlamentom (1) ter Evropskim ekonomsko-socialnim odborom in ekonomsko-socialnim svetom Maroka, ki bo kmalu ustanovljen.

3.   Politične razmere

3.1   Maroko je ustavna monarhija, v kateri ima kralj velike vladne pristojnosti. Sedanja ustava iz leta 1970, ki je bila spremenjena v letih 1991 in 1996, določa dvodomni parlamentarni sistem, v katerem je izrecno prepovedan obstoj ene same stranke in je zajamčena svoboda združevanja.

3.2   V zadnjih letih Kraljevina Maroko izvaja proces posodabljanja in demokratizacije svojega političnega sistema. Pripravljen je bil novi civilni zakonik na področju družine, sprejet zakon o političnih strankah, utrjena demokracija na lokalni ravni, izvedena reforma sodstva in zaporniškega sistema ter pripravljen osnutek novega volilnega zakona. EESO vseeno meni, da bodo socialni izzivi še naprej zelo veliki in bodo zahtevali stalne in skladne dolgoročne ukrepe za porazdelitev družbene blaginje, kar bo omogočilo prilagoditev z vidika kazalcev človekovega razvoja.

4.   Gospodarski položaj

4.1   Makroekonomski položaj Maroka se je izboljševal kljub manj ugodnih razmerah. Vendar pa se je v zadnjih letih turistični sektor s pomočjo obsežnih naložb, zlasti na severu države, hitro razvijal. Začeli so z veliko reformo kmetijstva za izboljšanje produktivnosti ter okrepitev vloge tega sektorja v boju proti revščini.

4.2   Kljub temu, da je treba konkurenčnost in spodbujanje naložb še zelo povečati, se je obseg tujih neposrednih naložb znatno zvišal ter leta 2006 dosegel 29 250 milijonov USD (2), v glavnem zaradi procesa privatizacije. Od leta 2006 se tokovi tujih naložb vse bolj ločujejo od procesa privatizacije, poleg tega pa se izvajajo obsežni ukrepi v sektorjih, kot so turizem, nepremičnine, telekomunikacije, zavarovalništvo, bančni sektor, industrija in promet.

4.3   Maroško gospodarstvo je sorazmerno raznoliko, pomemben in vse večji prispevek BDP-ju pa daje sektor storitev (3). Proizvodni sektor je z vidika prispevka k BDP-ju na drugem mestu, sledi mu sektor kmetijstva (4), katerega delež v BDP-ju se zmanjšuje. Prispevek rudarstva in energetskega sektorja k BDP-ju je še vedno skromen.

4.4   Turizem je najpomembnejši vir deviz v Maroku, temu pa sledijo finančna nakazila Maročanov, ki živijo v tujini, in prihodki od izvoza fosfatov. Prihodek od izvoza storitev (5) znaša več kot 80 % prihodka od blaga. Vse več Evropejcev izbere Maroko kot počitniško destinacijo ali celo kot kraj bivanja.

4.5   Makroekonomske in strukturne reforme v zadnjih letih so prispevale k vse večji raznolikosti gospodarstva in njegovi globalni uspešnosti. Utrditev takšnih reform na srednji in dolgi rok bo dosežena s pomočjo boljšega upravljanja, uporabe preglednih pravil o konkurenci ter izvajanja učinkovite politike varstva potrošnikov in uporabnikov. Povprečna letna stopnja rasti realnega BDP Maroka v obdobju 2002–2007 je bila 4,5 % (6) in je temeljila na dinamičnem domačem povpraševanju ter znatnem povečanju obsega naložb. Leta 2008 je maroško gospodarstvo zraslo za 5,8 % kljub določeni upočasnitvi, ki je bila posledica znižanja zunanjega povpraševanja zaradi mednarodne finančne in gospodarske krize ter zvišanja cen, zlasti cen nafte.

4.6   Kmetijstvo ima odločilno vlogo v gospodarskem in socialnem razvoju Maroka, ki presega njegov dejanski delež v BDP (7). Kmetijski sektor zaposluje 44 % (8) aktivnega prebivalstva, če pa upoštevamo aktivno podeželsko prebivalstvo, se ta delež zaradi pomanjkanja gospodarske raznolikosti na podeželju poveča na 80 %.

Kmetijski sektor je še vedno zelo odvisen od podnebja, saj infrastruktura za oskrbo z vodo še ni dovolj razvita; v sektorju skorajda ni bilo posodobitev, zato se je ohranila arhaična struktura, ki jo v glavnem sestavljajo mala kmetijska gospodarstva (75 % je v rokah malih lastnikov), ki so slabo opremljena, uporabljajo zastarele proizvodne tehnike in slabo kvalificirano delovno silo. Kljub temu je deloma zaradi prizadevanj vlade in deloma zaradi tujih naložb v zadnjih letih mogoče opaziti nekatere spremembe; tako preostalih 25 % predstavljajo velika sodobna kmetijska gospodarstva z namakalnimi sistemi, ki so jasno usmerjena v izvoz in ki pridelajo 80 % agrumov, 35 % zelenjave in 15 % žit. Dejansko obstaja 400–500 velikih proizvajalcev: veliki proizvajalci-izvozniki, maroška vlada in nekatere zadruge.

Izobraževanje, tehnološka podpora in raziskave so temeljni sestavni deli, ki morajo zaznamovati prihodnje kmetijske politike Maroka. Izboljšanje konkurenčnosti kmetijskega sektorja v Maroku temelji na potrebi po uvedbi bolj dinamične strategije trženja. Poleg tega so potrebne nove strukturne politike in spodbude, ki priznavajo vrednost ženskega dela ter spodbujajo združevanje kot instrument za razvoj podjetniškega duha, ki je v kmetijstvu prav tako potreben.

4.7   Del nove strategije bi lahko bile zadruge in druge oblike združenj proizvajalcev, ki bi postali instrumenti, s katerimi bi lahko proizvajalci združili svojo ponudbo ter izboljšali svoj položaj na trgih. Primer maroške mlekarske zadruge (COPAG) kaže, kako lahko združitev proizvajalcev v zadruge ustvari dodano vrednost ter spodbudi podjetniški duh proizvodnega sektorja, ki je najšibkejši člen verige.

4.8   Po drugi strani pa je namen zelenega načrta, ki ga je Maroko predstavil aprila 2008, razviti kmetijstvo države s pomočjo tujih zasebnih naložb, prav tako pa vsebuje zanimivo novo strategijo kmetijske politike na območju Magreba, ki ponazarja spremembo načina razmišljanja. V skladu s tem načrtom naj bi v obdobju 10 do 15 let kmetijstvo postalo glavno gonilo nacionalnega gospodarstva s pomočjo obsežnih javnih naložb za uresničitev dveh glavnih ciljev: vzpostaviti sodobno kmetijstvo z visoko dodano vrednostjo ter povečati prihodke malih kmetov. V skladu z načrtom naj bi se privatiziralo 700 000 hektarov zemlje, na kateri se trenutno pridelujejo žita, da bi se ta zemlja pretvorila v obdelovalne površine za bolj intenzivno pridelavo sadja in zelenjave, kar bi spodbudilo namakanje. V naslednjih desetih letih bo Maroko prek Agencije za razvoj kmetijstva prejel okoli 150 milijonov dirhamov za izvajanje ukrepov, predvidenih v zelenem načrtu. Za to bo predlaganih 700 do 900 projektov s stroški med 10 in 15 milijoni dirhamov letno.

4.9   Maroko je država srednjega dohodkovnega razreda, v kateri je BDP na prebivalca leta 2008 dosegel 2 580 USD (9), kar je skoraj dvakrat več kot leta 2002.

4.10   Število prebivalcev v Maroku je novembra 2009 preseglo 31 650 000, kar je pomenilo povprečno letno stopnjo rasti prebivalstva v višini 1,2 % (9). Delež mestnega prebivalstva še naprej narašča in predstavlja zdaj 56,4 % celotnega prebivalstva. V letu 2008 je število aktivnega prebivalstva doseglo 11,5 milijona (10), kar je 0,7 % več kot leto prej, medtem ko se je stopnja delovne aktivnosti rahlo znižala in dosegla 36,8 % v primerjavi s 36,9 % leta 2007.

4.11   Brezposelnost je še vedno eden največjih problemov v državi. Na urbanih območjih stopnja brezposelnosti znaša 14,1 %, medtem ko je brezposelnost na podeželju 4,7-odstotna. Na splošno je bila leta 2008 stopnja brezposelnosti 9,4 % (11), tako da je skupno število brezposelnih, starih nad 15 let, znašalo 1 077 800. Povprečna plača v Maroku znaša med 0,55–0,65 EUR na uro pri devetih urah dela (12), sezonski delavci nimajo nobenih delavskih pravic, otroško delo pa je zelo razširjeno v maroških rastlinjakih.

4.12   Do zdaj mednarodna finančna kriza ni bistveno prizadela maroškega gospodarstva, zlasti ker finančni sektor države ni tako močno vključen v mednarodni finančni sektor. Vseeno pa mednarodna gospodarska kriza že vpliva na nekatere ključne gospodarske panoge v državi, kot so nepremičnine, turizem, tekstilna industrija, avtomobilska industrija in izvoz. Prav tako so bili prizadeti tokovi tujih naložb in finančna nakazila iz tujine, ki prihajajo v Maroko v manjšem obsegu kot prej, kar bi lahko pomenilo, da bo kriza na državo vplivala dlje časa.

4.13   Maroko je bil v obdobju 2009–2010 razvrščen kot tretja najbolj privlačna država za tuje neposredne naložbe v Afriki, in sicer za Južno Afriko in Egiptom (13). Po izsledkih študije naj bi Maroko dosegal dobre rezultate v različnih kategorijah, kot so infrastruktura, strategija za tuje neposredne naložbe in ekonomski potencial. Čeprav je razvoj naložbenih tokov pozitiven, pa je poslovno ozračje še vedno predmet kritične presoje. Kljub temu sta bila lani potrjena splošni kodeks o upravljanju podjetij in posebni kodeks za MSP, prav tako pa so bili sprejeti izvedbeni odloki za različne spremembe zakona o delniških družbah. Oktobra 2008 je bil potrjen osnutek zakona o ustanovitvi maroške agencije za razvoj naložb.

4.14   Maroške oblasti so se zavzele za uvedbo evro-sredozemske listine za podjetja, ki zagovarja posvetovanje, konsenz in kakovost. Različne institucije spodbujajo naložbe zasebnih podjetij, zlasti MSP, prav tako pa se podpira dostop do posojil prek centralnega jamstvenega sklada.

4.15   Kljub temu so obeti (14) za maroško gospodarstvo še naprej spodbudni. Maroko je v tem trenutku zaradi svojega sorazmerno nizkega in dolgoročnega zunanjega dolga kot tudi zaradi okrepitve makroekonomskih politik na nek način zaščiten pred finančnimi pretresi na svetovni ravni. Gospodarska rast bi morala biti na srednji rok še naprej sorazmerno visoka in stanje na zunanjem tekočem računu pozitivno, čeprav je na srednji rok možen majhen primanjkljaj. Maroška vlada (15) predvideva, da bo realni BDP v letu 2009 zrasel za 5,8 %, pri čemer naj bi rast v kmetijstvu (16) znašala 15 %, v nekmetijskih sektorjih pa 4,1 %. Oblasti, pristojne za gospodarstvo v državi, so odločene, da bodo nadaljevale prizadevanja za konsolidacijo proračuna, ki so jih začele v zadnjih letih, ter dosegle srednjeročni cilj ohranitve primarnega proračunskega primanjkljaja pod 3 % BDP.

5.   Socialne razmere

5.1   Stopnja brezposelnosti je bila leta 2008 9,4 % (11), kljub temu, da je bilo v preteklem letu ustvarjenih 310 000 delovnih mest, v glavnem v sektorju gradbeništva in storitev. V prvih treh mesecih leta 2009 je bilo ustvarjenih neto 40 000 zaposlitev, kar je posledica 76 000 novih delovnih mest v urbanem okolju in izgube 36 000 delovnih mest na podeželju. Kar zadeva posamezne sektorje, so delovna mesta nastajala samo v sektorju storitev in na področju javnih del, pri čemer se je njihovo število v vsakem od njiju povečalo za 5,9 %, medtem ko se je število delovnih mest v ostalih sektorjih zmanjšalo, in sicer od 4,5 % v industrijskem sektorju do 1,4 % v sektorjih kmetijstva in ribištva.

5.2   Na tem področju je največji problem brezposelnost mladih (17), tudi pri mladih z univerzitetno izobrazbo, kar povzroča beg možganov. Prav tako je treba poudariti, da na trgu dela prevladuje kmetijski sektor, ki ima velik delež pri neformalni zaposlenosti. Hkrati obstaja del sive ekonomije, ki temelji na nezakonitem delu. Poleg tega se Maroko sooča z velikimi težavami pri absorpciji delovne sile na svojem trgu dela, kar je posledica hitrega naraščanja števila prebivalstva v preteklosti.

5.3   Takšno število brezposelnih neposredno vpliva na zasebna gospodinjstva, kar je posledica obstoječih vrzeli v sistemih socialnega varstva (zavarovanje za primer brezposelnosti, zdravstveno zavarovanje, pokojnine …).

5.4   Migracijski tokovi se zaradi gospodarske krize zmanjšujejo, pri čemer je EU glavni cilj za delavce migrante iz Maroka. Pri tem je treba poudariti razlike med zakonito in nezakonito migracijo. Nezakoniti priseljenci se soočajo z veliko težjimi pogoji sprejema. Prav tako se stalno povečujejo izmenjave strokovnjakov med obema geografskima območjema.

5.5   Stopnja zaposlenosti žensk je še vedno nizka. Medtem ko je stopnja zaposlenosti moških okoli 80 %, je stopnja zaposlenosti žensk v urbanem okolju 21 % in na podeželju 33 % (18). Z izjemo pričakovane življenjske dobe so kazalci socialnega razvoja za ženske nižji od tistih za moške na vseh ostalih področjih, kot so vrsta dejavnosti, poklicni status, raven odgovornosti, plača v zasebnem sektorju, stopnja brezposelnosti in raven socialne zaščite.

5.6   Treba je povečati prizadevanja na področju zaposlovanja in socialnih zadev, da se vzpostavi institucionalni okvir, ki bo omogočil pripravo aktivnih ukrepov in ustanovitev javnih zavodov za zaposlovanje; spremljanje trga dela za boj proti sivi ekonomiji, neformalnemu in neprijavljenemu delu; izboljšanje naložb v človeški kapital in zaposljivost; povečanje socialnega varstva in socialne vključenosti kot tudi uporabo mehanizmov, ki preprečujejo diskriminacijo pri zaposlovanju.

5.7   Sistem socialne varnosti za veliko večino maroških delavcev ni ustrezen. Takšne razmere predstavljajo resnično tragedijo za številne družine, česar se maroška vlada zaveda in ima politično voljo za reševanje tega problema. Maroške oblasti so se zavezale k povečanju nadzora, da bi bili vsi delavci vključeni v sistem socialne varnosti. V zvezi s tem sta inšpektorat za delo in nacionalni zavod za socialno zavarovanje (Caisse Nationale de Securité Sociale) že okrepila prizadevanja za izboljšanje socialnega varstva delavcev. Vseeno bo morala maroška vlada povečati naložbe v zdravstveno varstvo in zavarovanje, da se olajša dostop Maročanov do javnega zdravstvenega sistema.

5.8   Pripravlja se tristranski načrt o spoštovanju socialnih standardov (Mise en Conformité Sociale), s katerim se bo ugotovilo, v kakšni meri maroška podjetja izpolnjujejo in upoštevajo delovno zakonodajo države. Prav tako je bil v okviru nove socialne zakonodaje Maroka dosežen napredek pri certifikaciji podjetij, ki učinkovito izpolnjujejo delovne standarde.

5.9   Pred časom so bili sprejeti prvi ukrepi za ustanovitev osrednjega foruma civilne družbe, čeprav ta ni bil zares reprezentativen. Zdaj se je maroška vlada zavezala, da bo pred koncem leta 2009 ustanovila ekonomsko-socialni svet, vendar se njegova ustanovitev uradno še ni začela, čeprav je v maroški ustavi predvidena od leta 1997. EESO pričakuje, da se bo v sestavi ekonomsko-socialnega sveta Maroka odražal pluralizem združenj civilne družbe, saj je reprezentativnost ekonomsko-socialnih svetov, ki temelji na jasnih in poštenih merilih, neizogibni predpogoj za njihovo učinkovitost, neodvisnost njihovega delovanja ter dodelitev za to potrebnih sredstev. Obstoj ekonomsko-socialnega sveta ni v nasprotju z vlogo drugih posvetovalnih organov, ki trenutno obstajajo v Maroku, temveč jo dopolnjuje.

5.10   Na podjetniški ravni je najbolj reprezentativna podjetniška organizacija Splošno združenje maroških podjetij (CGEM). Tudi gospodarska zbornica ima pomembno vlogo pri podpori podjetjem, izobraževanju, usposabljanju, podjetniškim storitvam in internacionalizaciji. Združenje podjetnic iz Maroka (AFEM), ki združuje več kot 350 članic na nacionalni ravni, je namenjeno spodbujanju vloge žensk v podjetništvu in ima tudi regionalne izpostave. Namen združenja Maroc Entrepreneurs je spodbuditi učenje podjetništva in ustanavljanje podjetij med mladimi.

5.11   Glavne organizacije sindikatov so Unija maroških delavcev (UMT), Demokratično združenje dela (CDT), Splošna unija maroških delavcev (UGTM), Demokratična federacija dela (FDT) in Nacionalna unija maroških delavcev (UNTM). Prav tako je treba omeniti Nacionalno unijo kmetijskih zadrug Maroka (UNCAM).

5.12   Čeprav je maroška vlada izvedla reforme na področju delovnega prava, si je treba še naprej prizadevati za izboljšanje spoštovanja delovnih pravic ter ratifikacijo ustreznih konvencij ILO, zlasti konvencije 87 o svobodi združevanja.

5.13   Izboljšanje izobraževalnega sistema in opismenjevanja je še vedno eden najpomembnejših izzivov za razvoj države. Maroško ministrstvo za izobraževanje je septembra 2008 predstavilo načrt nujnih ukrepov za šolanje deklic na podeželju kot tudi za enak in učinkovit dostop otrok do obveznega izobraževanja. Pomanjkanje kvalificirane delovne sile je ena največjih težav pri ustanavljanju podjetja v Maroku, pri čemer je najtežje zapolniti delovna mesta za nizkokvalificirane delavce na tehničnem področju.

5.14   Obstajajo prizadevanja za večjo uskladitev sistemov visokošolskega izobraževanja, raziskav in poklicnega usposabljanja v Maroku z evropskim prostorom visokošolskega izobraževanja, znanstvenega raziskovanja in poklicnega usposabljanja. Ta cilj bo olajšal izboljšanje kvalifikacij in strokovnih sposobnosti maroških študentov za njihov vstop na trg dela. Treba je bolje uskladiti strokovne sposobnosti in zaposlitvene potrebe podjetij. Primerno bi bilo, da se olajša opravljanje prakse v podjetjih prek sporazumov med univerzo in podjetniškimi organizacijami, kot sta CGEM in gospodarska zbornica.

5.15   EESO meni, da je ob upoštevanju višjega statusa Maroka treba uporabljati sisteme za vzajemno priznavanje akademskih nazivov med EU in Marokom. Ena glavnih težav te države je visok delež brezposelnih med diplomanti.

5.16   V okviru sodelovanja z EU je bila predvidena ustanovitev delovne skupine (19), ki bi jo sestavljali predstavniki evropskih in maroških podjetniških organizacij ter podjetij in katere cilj bi bil redno obveščati pridružitveni svet o ovirah za trgovino in naložbe. V tej skupini lahko sodelujejo tudi predstavniki sindikatov.

5.17   Na področju poglabljanja demokracije je bil z reformami dosežen napredek, kot so na primer sprejetje novega volilnega zakona, ki povečuje udeležbo žensk, ukrepi za boj proti korupciji ter sprejetje strateškega akcijskega načrta za institucionalizacijo enakosti spolov. Čeprav je maroška vlada v zvezi s tem sporočila, da je umaknila svoje pridržke v zvezi s konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, še ni predložila ustreznih instrumentov pri Organizaciji Združenih narodov (20).

5.18   Ministrstvo za socialni razvoj, družino in solidarnost je novembra 2008 začelo šesto kampanjo za boj proti nasilju med spoloma, na podlagi katere se je povečalo število prijav dejanj nasilja nad ženskami, in sicer s klici na telefonsko številko, ki je bila v ta namen uvedena, čeprav še vedno primanjkuje večje število centrov za sprejem žrtev. Prav tako še ni bil sprejet osnutek zakona, ki bo nasilje med spoloma obravnaval kot kaznivo dejanje (21), in sicer zaradi težav pri uporabi civilnega zakonika na področju družine.

5.19   Kazalec revščine se je znižal na 9 % (6), kar pomeni več kot 2 milijona revnih prebivalcev in kaže na zaskrbljujoče socialne razmere, v katerih je boj proti revščini eden največjih izzivov, s katerimi se sooča država. Navedeno zvišanje BDP na prebivalca še vedno ne zadostuje v boju proti revščini, saj zaradi neenakomerne porazdeljenosti ne vodi v pričakovano izboljšanje življenjskega standarda prebivalstva. Glavna instrumenta za uspešno zmanjšanje revščine morata biti povečanje gospodarske rasti in izboljšanje produktivnosti, obenem pa morajo biti zagotovljene s človekovimi pravicami neločljivo povezane ekonomske, socialne, kulturne in okoljske pravice, brez katerih ni mogoče zagotoviti boljše porazdelitve bogastva. Bolje je treba uskladiti različne programe za zmanjšanje revščine, ki jih mednarodne institucije, kot so Združeni narodi in Svetovna banka, izvajajo v Maroku.

5.20   Nezakonito priseljevanje v EU je še ena od velikih težav. Poleg dveh milijonov Maročanov, ki v državah EU prebivajo zakonito, se ocenjuje, da obstaja še en milijon nezakonitih priseljencev. Prav tako je Maroko ena od držav, preko katere poteka nezakonito priseljevanje iz držav podsaharske Afrike na ozemlje EU. Med EU in Marokom potekajo pogajanja o sklenitvi sporazuma o vračanju.

6.   Odnosi EU-Maroko

6.1   Prva sporazuma med Evropsko unijo in Marokom sta bila podpisana v letih 1969 in 1976. Pozneje je bil v okviru barcelonskega procesa, ki se je začel leta 1995, podpisan pridružitveni sporazum med EU in Marokom, ki je začel veljati leta 2000. Nedavno (julija 2005) je bil v okviru evropske sosedske politike sprejet akcijski načrt EU-Maroko za obdobje petih let (22). Sedanji odnosi z Marokom se razvijajo v okviru Unije za Sredozemlje.

6.2   Pridružitveni sporazum določa pravni okvir odnosov med Evropsko unijo in Marokom, na podlagi katerega je predvideno oblikovanje območja proste trgovine in tudi vzpostavitev privilegiranega partnerstva na drugih področjih, kot so politično, gospodarsko, socialno, znanstveno in kulturno področje.

6.3   Nacionalni strateški dokument določa strateški okvir pomoči EU za Maroko za obdobje 2007–2013, ki vsebuje naslednja prednostna področja sodelovanja:

—	razvoj socialnih politik;

—	posodabljanje gospodarstva;

—	institucionalna pomoč;

—	dobro upravljanje ter spodbujanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

—	varstvo okolja.

6.4   V okviru strateškega sodelovanja med Afriko in EU ima Maroko dejavno vlogo v političnem dialogu med EU in Afriko, saj ima glavno odgovornost za začetek sodelovanja na področju podnebnih sprememb.

6.5   Oktobra 2008 sta EU in Maroko v okviru pridružitvenega sporazuma podpisala skupni dokument, katerega cilj je okrepiti dvostranske odnose za doseganje višjega statusa, ki naj bi spodbudil poglobitev političnih odnosov, povezovanje notranjega trga, sodelovanje na sektorski ravni in človeško razsežnost.

6.6   EU je še naprej glavni trgovinski partner Maroka, saj več kot polovica njegovih nakupov (23) v tujini izvira iz evropskih držav, skoraj tri četrtine njegove prodaje (24) pa je usmerjene v EU. Kar zadeva razporeditev po posameznih državah, je Francija najpomembnejši dobavitelj, sledijo ji Španija, Združeno kraljestvo, Italija in Nemčija. Z vidika uvoznikov maroškega blaga je vrstni red podoben.

6.7   Kar zadeva porazdelitev trgovinske menjave med EU in Marokom po posameznih izdelkih, je treba omeniti postopno povečanje raznovrstnosti maroškega uvoza. V tem desetletju se je znatno povečalo število različnih izdelkov, ki jih Maroko uvaža iz Evrope. Najpomembnejši izdelki, ki jih Maroko uvaža iz Evrope, so tekstil, naftni plin in druga goriva, stroji ter razna oprema in kemični proizvodi.

6.8   Maroški izvoz v EU pa je bolj osredotočen na nekatera področja, saj več kot polovico predstavljajo oblačila ter pleteni ali kvačkani izdelki (več kot tretjino celote), elektronske komponente, raki, lupinarji in morski sadeži ter električni kabli in žice.

6.9   V trenutnih pogajanjih se upošteva položaj nekaterih občutljivih sektorjev tako, da je predvidena asimetrija v prevzetih obveznostih in njihovo postopno izvajanje. V prvi vrsti gre za liberalizacijo trgovine s storitvami ter pravico do ustanavljanja kot tudi za liberalizacijo trgovine s primarnimi in predelanimi kmetijskimi proizvodi ter ribiškimi proizvodi.

6.10   Trenutna gospodarska kriza je resno prizadela evropski kmetijski sektor, prihodek kmetov pa se je zmanjšal (po podatkih EUROSTATA za 12,2 % leta 2009). S tega vidika bodo nove trgovinske olajšave, odobrene Maroku, za tako občutljive proizvode, kot sta sadje in zelenjava, za katere zaščita v obliki pomoči Skupnosti dejansko ne obstaja, še bolj zaostrile že tako težaven gospodarski položaj številnih evropskih kmetijskih gospodarstev. Če se zdaj v procesu odpiranja trgovine med EU in Marokom sektor sadja in zelenjave ponuja kot sredstvo menjave v korist drugih gospodarskih dejavnosti, ima to uničujoče posledice ter ogroža prihodnost proizvajalcev in razvoj obsežnih območij v Evropi, zato bi bilo treba določiti dejanska nadomestila v okviru dodatnih postavk za podporo sektorju, ki bodo omogočili izboljšanje konkurenčnosti na teh področjih.

EESO izraža zaskrbljenost, ker sta se Evropska unija in Maroko nedavno dogovorila o reviziji trgovinskih odnosov na področju kmetijstva v okviru pridružitvenega sporazuma, medtem ko se z neplačevanjem dogovorjenih carinskih dajatev in neizpolnjevanjem kvot sistematično krši veljavni sporazum in niso bili vzpostavljeni novi mehanizmi ali znatno izboljšani že obstoječi, da bi se zagotovilo izpolnjevanje določb, ki sta jih sprejeli obe pogodbenici.

6.11   Kar zadeva neposredne naložbe iz EU (25), je treba poudariti, da je Francija (26) najpomembnejši vlagatelj v Maroku, sledijo ji Španija, Združeno kraljestvo in Nemčija (27). Turizem, nepremičnine, telekomunikacije, zavarovalnice, banke, industrija in promet so glavni sektorji za naložbe.

---

(1)  Parlamentarno sodelovanje se bo med drugim okrepilo z ustanovitvijo mešanega parlamentarnega odbora Evropskega parlamenta in parlamenta Maroka, v katerem bosta sodelovala oba njegova domova in ne zgolj predstavniški dom.

(2)  Vir: baza podatkov UNCTAD – FDI/INC.

(3)  Približno dve tretjini.

(4)  Vključno z živinorejo, gozdarstvom in ribištvom.

(5)  Med leti 2002 in 2006 se je izvoz več kot podvojil.

(6)  Vir: Mednarodni denarni sklad (MDS).

(7)  Leta 2008 je pomenil 13 % BDP. Vir: FAO.

(8)  13 734 506 oseb (vključno s kmetijstvom, gozdarstvom in ribištvom). Vir: FAO.

(9)  Vir: Svetovna banka – kazalci svetovnega razvoja.

(10)  Vir: OIT-LABORSTA (baza statističnih podatkov o trgu dela) na podlagi raziskave delovne sile.

(11)  Vir: OIT-LABORSTA (baza statističnih podatkov o trgu dela).

(12)  Vir: Maroška nacionalna zveza za kmetijski sektor (UMT).

(13)  Na podlagi študije, ki jo je objavila družba FDI Intelligence, podružnica britanske časopisne hiše The Financial Times.

(14)  Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (MDS).

(15)  Napovedi maroškega ministrstva za gospodarstvo in finance.

(16)  Vključno z ribištvom in gozdarstvom.

(17)  Po podatkih Mednarodne organizacije dela (ILO) je brezposelnost med mladimi sedem odstotnih točk višja od povprečne stopnje brezposelnosti aktivnega prebivalstva. Mladi predstavljajo 39 % vseh brezposelnih.

(18)  Vir: Poročilo o napredku Maroka – dokument SEC(2009) 520/2 z dne 23. aprila 2009.

(19)  Predvideno v dokumentu „Document conjoint UE-Maroc sur le renforcement des relations bilatérales/Statut Avancé“ (Skupni dokument EU-Maroko o krepitvi dvostranskih odnosov/višji status) - DG E V Doc. 13653/08, str. 6.

(20)  Vir: Poročilo o napredku Maroka – dokument SEC(2009) 520/2 z dne 23. aprila 2009.

(21)  V pripravi je od leta 2006.

(22)  Do zdaj/Doslej so bila pripravljena tri poročila o napredku, in sicer decembra 2006, aprila 2008 in aprila 2009.

(23)  51,4 % maroškega uvoza izvira iz EU.

(24)  71,9 % maroškega izvoza je usmerjenega v EU.

(25)  Vir: Office des Changes, Flux financiers (maroška vlada).

(26)  Med leti 2002 in 2008 so francoske naložbe v Maroku presegle 53 milijard maroških dirhamov (MAD).

(27)  V istem obdobju so naložbe iz Španije presegle 35 milijard dirhamov, Združeno kraljestvo in Nemčija pa sta svoje naložbe povečala na več kot 6 milijard dirhamov vsak.

---