3.5.2011

SL

Uradni list Evropske unije

C 132/55

---

Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Pobuda Mladi in mobilnost za izkoriščanje potenciala mladih pri doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropski uniji

(COM(2010) 477 konč.)

2011/C 132/10

Poročevalec: Pavel TRANTINA

Soporočevalec: Juan MENDOZA CASTRO

Evropska komisija je 15. septembra 2010 sklenila, da v skladu s členom 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosi za mnenje o naslednjem dokumentu:

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Pobuda Mladi in mobilnost za izkoriščanje potenciala mladih pri doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropski uniji

COM(2010) 477 konč.

Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 24. februarja 2011.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel soglasno na 470. plenarnem zasedanju 15. in 16. marca 2011 (seja z dne 15. marca 2011).

1.   Povzetek priporočil

1.1   EESO se zaveda, da se je treba osredotočiti na mlade, ki jih resno prizadeva sedanja gospodarska kriza. Priznava koristnost pobude Mladi in mobilnost v okviru ukrepov strategije Evropa 2020 ter pozdravlja splošne določbe, navedene v sporočilu. EESO je pripravljen s povezovanjem partnerjev in organizacij civilne družbe prispevati tako k njihovemu izvajanju, da bi izboljšali profil pobude, kakor tudi k ugotavljanju obstoječih vrzeli v tej pobudi, ki sodijo v okvir strategije EU za mlade.

1.2   EESO poudarja, da je treba spremljati cilje, predlagane v okviru pobude Mladi in mobilnost, ter ob uporabi jasnih kazalnikov meriti napredek pri njihovem izvajanju, da lahko države članice okrepijo svoja prizadevanja, če ti cilji ne bodo pravočasno izpolnjeni.

1.3   EESO glede na gospodarsko krizo, ki vsiljuje revizijo proračunskih prednostnih nalog, poudarja pomen ohranjanja in po možnosti povečanja učinkovitosti uporabe virov, ki se na nacionalni ravni in na ravni EU namenijo izobraževanju in usposabljanju ter zaposlovanju mladih. Politike gospodarske obnove morajo spodbujati ustvarjanje stabilnih delovnih mest in preprečiti prekinitve študija.

1.4   EESO podpira oblikovanje kakovostnega okvira za pripravništvo in pozdravlja ukrepe, usmerjene v odpravo pravnih in administrativnih ovir za prosto gibanje mladih za namene izobraževanja, pripravništva in vajeništva.

1.5   EESO pozdravlja pobudo Komisije za večje priznavanje neformalnega učenja in povečanje prepoznavnosti znanj in spretnosti, pridobljenih zunaj formalnega sistema izobraževanja (na primer z evropskim potnim listom znanj in spretnosti). Razprava o načinih priznavanja bi se morala osredotočiti na kakovost ter nadzor in spremljanje izobraževanja in usposabljanja. EESO obenem opozarja, da bi vsi morali imeti koristi od ukrepov za spodbujanje neformalnega učenja, zato jih ne bi smeli omejiti le na mlade ljudi, ki nimajo veliko priložnosti.

1.6   EESO pozdravlja pripravo instrumentov na nacionalni ravni, kot je „jamstvo za mlade“, ki pomagajo mladim pri prehodu iz izobraževanja na trg dela. Vendar meni, da je treba pred začetkom njihovega izvajanja preučiti nekatere druge pobude. To se nanaša na primerjavo rezultatov visokega šolstva, uvajanje kartice Mladi in mobilnost, uveljavitev pobude „Tvoja prva zaposlitev EURES“ ter na delo pri prihodnjem evropskem instrumentu za mikrofinanciranje v okviru programa Progress.

1.7   EESO podpira prizadevanja Komisije, da bi opredelili najbolj učinkovite ukrepe za podporo zaposlovanju mladih, ki vključujejo programe usposabljanja, varnostne ukrepe in dajatve v povezavi z ukrepi za aktivacijo, subvencije za zaposlovanje ter zagotavljanje primernih ureditev na področju plač in socialne varnosti, kakor tudi poklicno svetovanje. EESO poudarja, da je treba te ukrepe sprejeti ob izvajanju in spodbujanju socialnega dialoga in dialoga s civilno družbo.

1.8   Pobuda poudarja izobraževanje in zaposlovanje, vendar ne poudarja dovolj razvoja socialnega kapitala in sodelovanja mladih v evropski civilni družbi. Poleg tega je treba v strategije za mlade prednostno vključiti tudi vključujočo rast ter zagotoviti potrebna sredstva za izvajanje, na primer ohranjanje in krepitev obstoječega programa Mladi v akciji.

1.9   EESO obžaluje, da so iz pobude izpuščene dejavnosti, ki krepijo in izboljšujejo socialno in državljansko razsežnost mladih v Evropi. Naslov „Mladi in mobilnost“ bi se moral odražati v sporočilu tako, da ne govori le „o“ mladih ali „za“ mlade, temveč „z“ mladimi, s čimer bi poudarili aktivno sodelovanje mladih pri izvajanju predlaganih ukrepov. EESO poziva Komisijo, da pobudi doda potrebne dejavnosti.

1.10   EESO predlaga, da se nov paket informacij o posebni spletni strani za to pobudo vključi v obstoječe vire informacij, kot so PLOTEUS, YOUTH in drugi že obstoječi portali. Vključevanje novih informacij v obstoječe spletne strani bi lahko bilo bolj uspešno in bi mladim olajšalo dostop.

1.11   Povečati je treba privlačnost pripravništva, ki bi moralo odražati interese vseh vpletenih, države članice pa bi morale z različnimi vrstami spodbud spodbujati delodajalce k ustvarjanju več možnosti za pripravništvo ter posledično več novih in boljših delovnih mest za mlade.

1.12   EESO pozdravlja pomen, pripisan uporabi Evropskega socialnega sklada (ESS). Komisija bi se morala v pogajanjih z državami članicami o proračunskih določbah v okviru nove finančne perspektive posebej osredotočiti na to, ali je na voljo dovolj sredstev za pobude ESS, zlasti za pobude, povezane z mladino.

1.13   EESO bo podrobno preučil potencialni prispevek evropskega sistema študentskih posojil glede na možnosti in instrumente, ki so že na voljo.

2.   Povzetek predloga Komisije

2.1   Strategija Evropa 2020 določa ambiciozne cilje za pametno, vključujočo in trajnostno rast v EU. Mladi so pri doseganju teh ciljev ključni akterji. Kakovostno izobraževanje in usposabljanje za vse, uspešno in trajnostno vključevanje na trg dela, dostojno in primerno plačano delo ter možnosti za večjo mobilnost so bistvenega pomena za „izkoriščanje potenciala vseh mladih“  (1) ter doseganje ciljev strategije Evropa 2020. Zaradi tega niza ukrepov v okviru pobude Mladi in mobilnost je ta med vodilnimi pobudami strategije.

2.2   Namen pobude Mladi in mobilnost je okrepiti cilje in prednostne naloge, ki opredeljujejo strateški okvir za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja (pobuda Izobraževanje in usposabljanje 2020), ter izvajati ukrepe za doseganje naslednjih ciljev:

—	izboljšati možnosti mladih, da uspešno vstopijo in ostanejo na trgu dela;

—	omogočiti dostop do visokošolskega izobraževanja večjemu številu mladih;

—	prilagoditi izobraževanje in poklicno usposabljanje tako, da sta bolj skladna s potrebami mladih;

—	zagotoviti, da lahko do leta 2020 vsak evropski državljan študira ali se usposablja v tujini, če to želi;

—	zmanjšati brezposelnost mladih s povečanjem tako števila delovnih mest, dostopnih mladim, kot tudi števila pripravniških mest v podjetjih, namenjenih študentom, in delovnih izkušenj, ki spodbujajo podjetniški duh študentov;

—	zagotoviti več in boljše informacije o instrumentih EU za podporo mobilnosti, zlasti o študijskih programih, usposabljanju ali pripravništvu v tujini itd.

2.3   Za vsako prednostno področje je pripravljen niz novih ključnih ukrepov. Mednje sodijo predlogi, ki so posebej načrtovani za to, da prispevajo k uresničevanju teh prednostnih nalog.

3.   Splošne ugotovitve Odbora o sporočilu Komisije

3.1   Vodilna pobuda Mladi in mobilnost je del strategije za pametno, trajnostno in vključujočo rast Evropa 2020. Z njo je poudarjen nov celovit pristop, kar pomeni, da politiko izobraževanja in zaposlovanja tesno povezuje z drugimi vodilnimi pobudami in s petimi krovnimi cilji na ravni EU. EESO poudarja tako potrebo po skladnosti med politikami na ravni EU in nacionalnimi politikami kakor tudi udeležbo in ključno vlogo nevladnih zainteresiranih strani.

3.2   EESO želi poudariti, da je treba pobudo obravnavati glede na največjo gospodarsko krizo, s katero se je Evropa srečala v preteklih letih. Tega ni mogoče spregledati, saj je zastavljeni cilj „izkoriščanje potenciala mladih pri doseganju pametne, trajnostne in vključujoče rasti v Evropski uniji“. Vprašati se je treba, kako kriza vpliva na varnost zaposlitve, socialne pravice ter vse sedanje projekte in načrte za mobilnost študentov in zaposlitveno mobilnost. EESO meni, da je treba poudariti obstoječe povezave med sprejetimi ukrepi za gospodarstvo in morebitnim vplivom teh ukrepov na obstoječe evropske načrte in programe, ki so zelo pomembni za mlade. Preprečiti je treba kakršno koli zmanjševanje. Nasprotno, razpoložljiva sredstva je treba bolj ciljno usmeriti in po možnosti znatno povečati.

3.3   EESO priznava pomen pobude Mladi in mobilnost kot sestavnega dela ukrepov strategije Evropa 2020 ter pozdravlja splošne določbe, navedene v sporočilu. Pobuda mora v prvi vrsti učinkoviteje povezati različne sedanje in prihodnje ukrepe in projekte, da se izboljšajo možnosti za doseganje zgoraj navedenih ciljev. EESO obžaluje, da v pobudi niso vsebovane dejavnosti, ki krepijo ter izboljšujejo socialno in državljansko razsežnost mladine v Evropi. Poimenovanje Mladi in mobilnost v sporočilu ne bi smelo pomeniti zgolj pobudo „o“ mladih ali „za“ mlade, temveč „z“ mladimi, da bi tako poudarili aktivno sodelovanje mladih pri izvajanju predlaganih ukrepov. EESO poziva Komisijo, da pobudi doda potrebne dejavnosti.

3.4   EESO glede na to, da pobuda pokriva dve glavni področji, tj. izobraževanje in zaposlovanje, pozdravlja dejstvo, da se v njej poudarjajo mobilnost, privlačnost in kakovost, s čimer se povezuje s strateškim okvirom za evropsko sodelovanje pri pobudi Izobraževanje in usposabljanje 2020 (ET 2020), zlasti s strateškima ciljema 1 in 2. Pomembno je, da ta pobuda posebej poudari večjo učno mobilnost, posodobitev visokega šolstva, spodbujanje in potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja ter zagotavljanje učinkovite in trajne naložbe v izobraževanje in poklicno usposabljanje.

3.5   EESO prav tako pozdravlja dejstvo, da pobuda opozarja na povezave med cilji in stalnim izvajanjem evropskega okvira kvalifikacij, bolj odprtimi sistemi izobraževanja, boljšim usmerjanjem ter partnerstvom med izobraževalnimi ustanovami in delodajalci (2). EESO meni, da se je treba pri izvajanju te pobude osredotočiti predvsem na odpiranje in prilagajanje sistemov izobraževanja potrebam družbe in trga dela z učinkovitim povezovanjem pobude Mladi in mobilnost z obstoječimi instrumenti za učno mobilnost, kot sta Europass in evropski sistem zbiranja in prenašanja kreditnih točk (ECTS), ter s krepitvijo sodelovanja tako med izobraževalnimi ustanovami in delodajalci kakor tudi med sindikati, študenti in drugimi zainteresiranimi stranmi.

3.6   Čeprav pobuda poudarja izobraževanje in zaposlovanje, ne poudarja dovolj razvoja socialnega kapitala in spodbujanja sodelovanja mladih v okviru evropske civilne družbe. Glede na to pobuda Mladi in mobilnost ni v zadostni meri skladna s cilji nove „strategije EU za mlade – vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja“, sprejete leta 2009, niti z Lizbonsko pogodbo (členom 165(2)), ki krepi državljansko razsežnost in potrebo po spodbujanju mladih ljudi k sodelovanju v demokratičnem življenju, niti z dejavnostmi, namenjenimi mladim. Vključiti je treba ključna znanja in spretnosti, ki se nanašajo neposredno na poslovni svet (kot so inovacije in podjetniški duh), državljansko vzgojo, solidarnost in utrjevanje socialne kohezije, tj. na polno vključevanje mladih v socialno agendo, ter načrtovati in k pobudi dodati potrebne podporne ukrepe.

3.7   Poleg tega je treba v strategije za mlade prednostno vključiti tudi vključujočo rast ter zagotoviti potrebna sredstva za njihovo izvajanje, kot je ohranjanje in krepitev obstoječega programa Mladi v akciji.

3.8   Nekatere vidike, povezane z nediskriminacijo, je treba jasneje vključiti v pobudo. EESO predlaga, da se vključijo ukrepi, ki obravnavajo težavo, povezano s plačnimi nesorazmerji med mladimi moškimi in ženskami. Obravnavati je treba razlike med domačini in ljudmi iz priseljenskih družin ter njihove težave pri doseganju enakih pogojev in kvalifikacij. Primerno pozornost je treba nameniti vključevanju prikrajšanih mladih na trg dela.

3.9   Cilje, predlagane v okviru pobude, je treba spremljati ter ob uporabi jasnih kazalnikov meriti napredek pri njihovem izvajanju, da lahko države članice okrepijo svoja prizadevanja, če ti cilji ne bodo pravočasno izpolnjeni.

3.10   EESO v naslednjem razdelku obravnava prednostna področja, opredeljena v sporočilu, ter navaja svoje pripombe in dodatne informacije za vsakega od predlaganih novih ključnih ukrepov.

4.   Razvoj sodobnih sistemov izobraževanja in usposabljanja za zagotavljanje ključnih kompetenc in odličnosti

4.1   Predlagati osnutek priporočila Sveta o preprečevanju osipa (2010)

4.1.1   Zmanjševanje zgodnjega šolskega osipa je še posebej pomembno vprašanje, zlasti za nekatere države članice. To je tudi eden od ključnih ciljev strategije Evropa 2020 in izhaja neposredno iz sklopa meril uspešnosti pri strateškem okviru pobude Izobraževanje in usposabljanje 2020. EESO v času, ko se zaradi gospodarske krize zmanjšujejo proračunska sredstva, poudarja pomen ohranjanja in po možnosti povečevanja sredstev, dodeljenih na nacionalni ravni in namenjenih preprečevanju zgodnjega osipa.

4.2   Vzpostaviti strokovno skupino na visoki ravni za pismenost (2010)

4.2.1   EESO podpira metode, ki so se izkazale za učinkovite pri izboljšanju sposobnosti dijakov in študentov ter pri odpravljanju nepismenosti v EU. Poleg tega poudarja pomen programov, ki vključujejo mlade iz socialno prikrajšanih in priseljenskih družin. Pomembno je, da strokovna skupina na visoki ravni zagotovi priložnosti za dialog in posvetovanje s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe.

4.3   Izboljšati privlačnost, zagotavljanje in kakovost poklicnega izobraževanja in usposabljanja

4.3.1   EESO po posvetovanju s CEDEFOP posebej poudarja potrebo po ponovni preučitvi naših strategij za izobraževanje, usposabljanje in učenje, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem. Treba je:

—	zagotoviti bolj usmerjeno izobraževanje in usposabljanje;

—	spodbujati in spoštovati širše znanje, spretnosti ter sposobnosti;

—	zmanjšati neusklajenost znanja in spretnosti;

—	podpreti nova učna okolja;

—	odpreti strukture in ustanove za izobraževanje in usposabljanje;

—	upoštevati individualne potrebe.

4.3.2   EESO zato pozdravlja Brugges Communiqué, katerega namen je okrepiti evropsko sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, poleg tega pa opredeljuje 11 dolgoročnih strateških ciljev za naslednje desetletje (2011–2020). EESO podpira izboljšanje kakovosti poklicnega usposabljanja na ravni EU. Poklicno izobraževanje in usposabljanje bi moralo biti eno od prvih novih ciljnih področjih, ki bodo imela korist od večje mobilnosti.

4.4   Predlagati kakovosten okvir za pripravništvo

4.4.1   EESO pozdravlja ukrepe, ki bodo odpravili pravne in upravne ovire za prosto gibanje mladih za namen opravljanja pripravništva. V strukturiranem dialogu z mladimi je opredeljen še en ključni problem: kakovost pripravništva v vsaki državi članici. Evropski okvir bi zato moral sprožiti nacionalno razpravo o pripravništvu, vajeništvu in kakovosti delovnih pogodb, ki se ponujajo mladim. Pripravništvo bi moralo biti del izobraževalnih programov in vključevati močan izobraževalni element, kar bi mladim pozneje omogočalo pridobitev stabilnega, visoko kakovostnega, ustrezno plačanega in nediskriminatornega delovnega mesta.

4.4.2   Ta kakovostni okvir za pripravništvo bi moral veljati za vse oblike učenja v dejanskem delovnem okolju in ne glede na to, ali so te oblike del programov formalnega izobraževanja ali pa se izvajajo prostovoljno zunaj formalnega okvira izobraževanja. Pripravništvo ne sme biti nadomestilo za prava delovna mesta, temveč mora pripravnikom ponuditi znanja in spretnosti, ki so potrebni za nemoten prehod v poklicni svet. Mladi pripravniki morajo prejemati finančno nadomestilo za vse dejanske poklicne naloge in imeti socialno zavarovanje. Če naj bo pripravništvo učinkovito in primerno za trg dela, je treba vključiti socialne partnerje, ki sodelujejo pri njegovem oblikovanju, organizaciji, izvajanju in financiranju.

4.4.3   Povečati je treba privlačnost pripravništva, ki bi moralo odražati interese vseh zainteresiranih, države članice pa bi morale z različnimi vrstami spodbud spodbujati delodajalce k ustvarjanju več možnosti za pripravništvo ter posledično več novih in boljših delovnih mest za mlade, pri tem pa upoštevati okvirni sporazum o vključujočih trgih dela, ki so ga sklenili evropski socialni partnerji.

4.5   Predlagati osnutek priporočila Sveta o spodbujanju in potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja (2011)

4.5.1   EESO že dolgo časa meni, da je to vprašanje velikega pomena, zato podpira dodatne ukrepe na tem področju. EESO zlasti pozdravlja velik poudarek na potrjevanju neformalnega učenja. Razprava o načinih, kako se lahko izvaja potrjevanje, bi se morala osredotočiti tudi na kakovost, nadzor in spremljanje neformalnega izobraževanja. Vsakdo bi moral imeti koristi od ukrepov, ki spodbujajo neformalno učenje, zato ne bi smeli biti omejeni samo na prikrajšane mlade (kot je navedeno v sporočilu). Neformalno učenje, ki ga zagotavljajo predvsem nevladne organizacije s prostovoljnimi dejavnostmi, je pomembno kot način, kako lahko mladi pridobijo znanja in spretnosti, ki so potrebni v današnjem svetu, zlasti v zvezi z ustvarjalnostjo, timskim delom, reševanjem problemov, znanjem jezikov, multikulturno zavestjo, empatijo ter samoiniciativnostjo in odgovornostjo.

4.5.2   Delodajalci bodo imeli v zvezi s potrjevanjem neformalnega učenja ključno vlogo pri njegovem sprejemanju, vloga poklicnih in visokošolskih ustanov pa bo bistvenega pomena.

4.5.3   Za priznavanje neformalnega in priložnostnega učenja na nacionalni ravni že obstajajo številne dobre prakse, kot je „Profilpass“ v Nemčiji in „Ključi za življenje“ v Češki republiki. Te je treba upoštevati pri oblikovanju priporočila Sveta. Komisija bi morala prispevati k razmnoževanju in analizi dobrih praks ter upoštevati velike razlike v razvoju, tradiciji in razmerah v EU.

5.   Spodbujanje privlačnosti visokošolskega izobraževanja za gospodarstvo, temelječe na znanju

5.1   Podpreti reformo in posodobitev visokošolskega izobraževanja s predstavitvijo sporočila (2011), ki bo vzpostavilo nov in okrepljen program za visokošolsko izobraževanje

5.1.1   Reforma visokega šolstva mora imeti veliko pomembnejšo vlogo pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020, katerih namen je iz EU narediti vodilno družbo na področju znanja, inovacij in razvoja. Posodobitev sistemov visokošolskega izobraževanja, uresničitev evropskega visokošolskega prostora in ciljev bolonjskega procesa, večja vključenost civilne družbe in zasebnega sektorja, pregled in okrepitev sistemov zagotavljanja kakovosti visokošolskega izobraževanja ter priznanje pomena socialne razsežnosti v izobraževanju bi morali pomagati mladim diplomantom uspešno dostopati do trga dela in odstraniti ovire za enakopravno sodelovanje v izobraževanju, ki še vedno obstajajo v zvezi s socialnimi razlikami, spolom, narodnostjo itd.

5.2   Primerjati rezultate visokega šolstva

5.2.1   EESO glede na to, da je eden od ciljev določiti merila uspešnosti za merjenje rezultatov in dosežkov visokošolskega izobraževanja, poudarja pomen pazljive izbire meril ob tesnem sodelovanju s strokovnjaki na področju izobraževanja, organizacijami civilne družbe in zasebnim sektorjem, saj gre za zelo občutljivo področje. Tudi EESO je zaskrbljen glede možnosti ekstrapolacije metod ocenjevanja ali razvrščanja, ki se uporabljajo na drugih področjih, in dvomi, da je oblikovanje novega sistema ali lestvice za večdimenzionalno razvrščanje univerz v pristojnosti EU.

5.3   Predlagati večletni strateški inovacijski program (2011)

5.3.1   EESO želi v zvezi s strateškim inovacijskim programom (2011) Komisijo opozoriti na številna mnenja in priporočila iz zadnjih let, ki se nanašajo na to temo (3).

6.   Podpiranje odločnega razvoja nadnacionalne učne in zaposlitvene mobilnosti mladih

6.1   Vzpostaviti posebno spletno stran Mladi in mobilnost z informacijami o možnostih učenja in mobilnosti EU (2010)

6.1.1   EESO predlaga, da se novi paket informacij vključi v okvir obstoječih virov, kot so PLOTEUS, YOUTH in drugi obstoječi portali, saj bi lahko bilo vključevanje novih informacij v obstoječe spletne strani bolj uspešno in bi mladim olajšalo dostop. Pripraviti je treba tudi enotno bazo podatkov o prostih pripravniških mestih in prostovoljnem delu ter jo vključiti v te spletne strani.

6.2   Predlagati osnutek priporočila Sveta za spodbujanje učne mobilnosti mladih (2010)

6.2.1   EESO podpira krepitev posebnih ukrepov, katerih cilj je doseči večjo učno mobilnost, in uresničevanje sklepov javnih posvetovanj, povezanih s predlogi iz zelene knjige o spodbujanju učne mobilnosti za mlade. Ta je imela pri tem pomembno vlogo v letu 2009 in je ponudila nekaj dragocenih priporočil (4). Sprejeti je treba ukrepe podpore pred dejavnostjo, ki zahteva mobilnost, med njo in po njej.

6.3   Razviti kartico Mladi in mobilnost

6.3.1   Pobuda je nejasna glede vprašanja, ali je namen oblikovati novo kartico ali dati nov zagon obstoječi kartici za mlade <26 (Youth <26 Card). Dodano vrednost kakršne koli nove kartice je treba jasno opredeliti in jo primerjati z obstoječimi.

6.4   Objaviti smernice o sodni praksi Evropskega sodišča glede pravic mobilnih študentov (2010)

6.4.1   EESO meni, da je to pozitiven ukrep, ter poudarja, da je treba sodne odločbe objaviti v prilagodljivi, lahko dostopni in razumljivi obliki, prijazni tudi do srednješolcev.

6.5   Predlagati uvedbo evropskega potnega lista znanj in spretnosti (2011)

6.5.1   EESO podpira uvajanje evropskega potnega lista znanj in spretnosti. Meni, da je treba obstoječe potne liste (Europass in mladinski potni list) združiti v en sam splošen dokument, ki bi v okviru enotnega obrazca zajel tradicionalni življenjepis, formalno izobraževanje (Europass) ter neformalno in priložnostno izobraževanje. Mladih še vedno ne prepriča veliko število dokumentov, ki se nenehno spreminjajo, na koncu pa niti niso zelo učinkoviti. Poleg drugih dejavnikov bo na uspeh evropskega potnega lista znanj in spretnosti odločilno vplivalo to, kako ga bodo razumeli delodajalci in kako ga bodo uporabljali mladi, ki pa še vedno morajo imeti na voljo potrebne svetovalne in podporne ukrepe.

6.6   Izvajati pobudo „Tvoja prva zaposlitev EURES“

6.6.1   EESO pozdravlja vse oblike podpore za izboljšanje možnosti za zaposlitev mladih. EESO meni, da pri tem lahko pomaga krepitev portala EURES in drugih portalov ter izboljšanje kakovosti njihovih storitev.

6.7   Leta 2010 ustvariti evropski sistem za spremljanje ponudbe delovnih mest

6.7.1   EESO pozdravlja redne objave evropskega sistema za spremljanje ponudbe delovnih mest, ki zagotavlja dragocen in ažuren pregled dogajanja na evropskem trgu dela.

6.8   Spremljati uporabo zakonodaje EU o prostem gibanju delavcev

6.8.1   EESO se načeloma strinja, da uporaba zakonodaje EU o prostem gibanju delavcev koristi mladim in da jo je treba bolj skrbno spremljati (ta ukrep je v veljavi že nekaj časa). Vendar Komisija ne navaja jasno, kako bo organizirano spremljanje zakonodaje in izvajanje pobud za mobilne mlade.

7.   Okvir za zaposlovanje mladih

7.1   Opredeliti najučinkovitejše ukrepe za podporo zaposlovanju mladih

7.1.1   Brezposelnost mladih, ki je bila zaskrbljujoča že pred krizo, je zdaj postala eden od najbolj zaskrbljujočih vidikov evropskega trga dela. V pobudi je navedeno: „ Brezposelnost mladih je nesprejemljivo visoka, saj dosega skoraj 21 %. Za uresničitev cilja 75-odstotne zaposlenosti v starostni skupini 20–64 let je treba prehod mladih na trg dela korenito izboljšati.“ (5) Ne smemo podcenjevati pomena ukrepov, ki pomagajo, da se mladim že na začetku zagotovi visoko kakovostna, trajna in primerno plačana zaposlitev. EESO pozdravlja predlagane pobude in poziva Komisijo, da – v soglasju s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi stranmi – pridobi trdne zaveze držav članic za ustvarjanje delovnih mest za mlade. EESO pozdravlja tudi naslednjo izjavo iz besedila: „ Ureditve na področju plač in stroškov dela, ki ne spadajo v plačo, lahko spodbudijo zaposlovanje mladih, ki vstopajo na trg dela, vendar ne smejo povečevati zaposlitvene negotovosti . Pri vzpostavitvi dogovorjene plačne diferenciacije ob vstopu na trg dela lahko imajo pozitivno vlogo kolektivna pogajanja“, pri čemer je treba spoštovati načelo enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti.

7.1.2   Urejanje položaja mladih na sedanjih trgih dela je ključni element pri povečanju konkurenčnosti Evrope. Da bi bili uspešni, moramo prej ali slej zagotoviti, da se talent sedanjih mlajših generacij bolje izkoristi, namesto da se izgubi.

7.1.3   EESO podpira prizadevanja Komisije, da bi opredelili najbolj učinkovite ukrepe za podporo zaposlovanju mladih, kot so programi usposabljanja, varnostni ukrepi in dajatve v povezavi z ukrepi za aktivacijo, subvencijami za zaposlovanje ter primerno ureditvijo na področju plač in socialne varnosti. Komisija je upravičeno poudarila tudi poklicno svetovanje. Ko se mladi ljudje odločajo o svoji poklicni poti, bi morali imeti na voljo potrebne informacije o različnih izobraževalnih možnostih, jasne predstave o potrebnem znanju in spretnostih ter informacije o možnem dogajanju na trgu dela, da lahko ustrezno načrtujejo svojo prihodnost. To še zlasti velja pri pripravah za prvo zaposlitev in pri njenem iskanju.

7.2   Vzpostaviti sistem za spremljanje položaja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo in ne usposabljajo

7.2.1   Druga posledica sedanje krize je vedno večje število mladih, ki niso zaposleni ter se ne izobražujejo ali usposabljajo. Vendar je bilo do zdaj težko pridobiti celovito sliko o tem, kako resen je ta pojav na ravni EU in kako vpliva na duševno zdravje in blaginjo mladih. EESO zato pozdravlja predlog za vzpostavitev sistematičnega spremljanja na tem področju.

7.3   S pomočjo programa PROGRESS ustanoviti nov program vzajemnega učenja za evropske zavode za zaposlovanje (2010)

7.3.1   EESO podpira ta ukrep in priporoča usmeritev predvsem na poenotenje obstoječih dejavnosti, financiranja in izmenjave izkušenj. Bistveno je, da so na voljo učinkovite in ustrezne javne službe za zaposlovanje. Vendar so v nekaterih državah članicah za te storitve pristojne zasebne agencije, nekatere pa niso dovolj regulirane in v zadostni meri nadzirane. Bistveno je, da se ponudi stabilno, visoko kakovostno delo in zagotovijo socialne pravice. Pri tem je – tako kot na drugih področjih – ključnega pomena sodelovanje socialnih partnerjev.

7.4   Okrepiti dvostranski in regionalni dialog o politikah za zaposlovanje mladih s strateškimi partnerji EU

7.4.1   EESO se zavzema za krepitev dvostranskega in večstranskega sodelovanja z organizacijami, kot sta OECD in Unija za Sredozemlje, z vzhodnim partnerstvom, Zahodnim Balkanom ter v okviru odnosov EU z Latinsko Ameriko in Karibi, kakor tudi z drugimi deli sveta, s katerimi se lahko predvidi sodelovanje. To še zlasti velja za vprašanja v zvezi z mladimi iz priseljenskih družin.

7.5   Spodbuditi mlade podjetnike, da bolje izrabijo novi evropski instrument za mikrofinanciranje v okviru programa Progress

7.5.1   EESO pozdravlja instrument za mikrofinanciranje kot nov način spodbujanja podjetniškega duha in ustvarjanja novih delovnih mest v mikro podjetjih (6). Vendar pa meni, da je treba premisliti o razširitvi tega instrumenta, če se pokaže, da je to upravičeno, čeprav načrti za razširitev niso bili predvideni v okviru finančne perspektive EU po letu 2013.

7.5.2   Strukturirani dialog, ki trenutno poteka z mladimi, kaže, da mladi, ki se odločijo za ustanovitev lastnega podjetja, potrebujejo posebno podporo na dveh področjih, ki ju je treba upoštevati: (i) potrebni začetni kapital ter (ii) usmerjanje, mentorstvo in pomoč pri praktičnih vprašanjih.

7.6   Predlagati, da imajo vsi mladi zaposlitev, se nadalje izobražujejo ali so deležni ukrepov za aktivacijo v štirih mesecih po zaključku šolanja kot „jamstvo za mlade“

7.6.1   EESO pozdravlja zamisel o pripravi instrumentov na nacionalni ravni, ki bi lahko mladim olajšali premagovanje ovir pri prehodu iz izobraževanja na trg dela. Pozitivne izkušnje nekaterih držav članic je treba vzeti za zgled. Dolgoročno bi lahko bilo predlagano „jamstvo za mlade“ ključni prispevek k evropskemu socialnemu modelu in k ciljem strategije Evropa 2020.

7.7   Omogočiti dobro ravnotežje med pravicami do dajatev in usmerjenimi ukrepi za aktivacijo na podlagi vzajemnih obveznosti

7.7.1   EESO podpira ukrep za vzajemno obveznost, ki vključuje politike aktivacije za mlade, katerim grozi socialna izključenost, ter posodabljanje sistema socialne zaščite itd. Prav tako pozdravlja krepitev aktivacijskih in motivacijskih funkcij socialnega varstva, da bi preprečili predolgo odvisnost mladih ljudi od socialnih prejemkov.

7.8   Uvesti „enkratne“ pogodbe za nedoločen čas na segmentirane trge dela, in sicer z dovolj dolgo poskusno dobo in postopnim pridobivanjem pravic do zaščite iz zaposlitve

7.8.1   Koncept „enkratne“ pogodbe za nedoločen čas bi lahko bil eden od ukrepov, ki prispevajo k zmanjšanju neenakosti med tistimi, ki vstopajo na trg dela, in tistimi, ki so iz njega izključeni. EESO se zaveda pomembnih razlik med državami članicami na področju vstopa mladih ljudi na trg dela. Nekateri bolj togi sistemi mladim onemogočajo pridobitev kakršne koli zaposlitve, v drugih pa je več ponudb za kratkoročne pogodbe, ki so preveč fleksibilne in ne ponujajo polnega dostopa do socialnih prejemkov. EESO poudarja, da mora biti cilj sprejetih ukrepov zagotoviti stabilne pogodbe za mlade, ki preprečujejo vsakršno diskriminacijo na podlagi starosti, spola ali drugih razlogov.

8.   Izkoriščanje celotnega potenciala programov financiranja EU

8.1   Izboljšati seznanjanje s pomočjo, ki jo lahko ESS ponudi mladim, in v celoti izkoristiti njegove možnosti

8.1.1   EESO pozdravlja pomen, ki ga sporočilo pripisuje uporabi Evropskega socialnega sklada. Komisija bi se morala v pogajanjih z državami članicami o proračunski porazdelitvi v okviru nove finančne perspektive posebej osredotočiti na to, ali je na voljo dovolj sredstev za pobude ESS, zlasti za pobude, povezane z mladino. Preučiti je treba krepitev mladinske razsežnosti drugih programov.

8.2   Zagotoviti, da bo sklad v bližnji prihodnosti koristil mladim in da se bo začel hitro uporabljati, da se dosežejo cilji strategije Evropa 2020

8.2.1   EESO meni, da si je treba prizadevati za izčrpno uporabo sedanjih možnosti ESS, drugi skladi pa bi morali vključevati tudi cilje, ki so navedeni kot horizontalne prednostne naloge.

8.3   Začeti pregled vseh ustreznih programov EU za učno mobilnost in izobraževanje na tem področju

8.3.1   EESO podpira predlog za organizacijo javnih posvetovanj z namenom spremljati prispevek mobilnosti k učenju. Veliko pozornosti bo namenil dejavnostim na tem področju, pri tem pa upošteval nove finančne perspektive.

8.3.2   Sporočilo Komisije ne omenja vloge evropskih programov za učenje, ki podpirajo aktivno državljanstvo in vključevanje mladih. Jasno je, da kakovost izobraževanja in trden trg dela prispevata k rasti v Evropi, vendar jih je treba pospremiti z instrumenti, ki spodbujajo sodelovanje mladih v družbi, da se mladi „zavzamejo“ in prevzamejo odgovornost za zadevne politike. Mladinski delavci in mladinske organizacije imajo lahko v zvezi s tem močnejšo vlogo. Razširiti je treba možnosti za prostovoljne civilne dejavnosti.

8.3.3   EESO meni, da protikrizni ukrepi ne bi smeli pomeniti zanemarjanja podpore neformalnemu učenju, saj njegova vloga pridobiva na pomenu in je že odločilen dejavnik za prihodnost in razvoj mladih ljudi.

8.4   Preučiti izvedljivost evropskega sistema študentskih posojil za povečanje čezmejne mobilnosti

8.4.1   EESO bo temeljito preučil morebitni prispevek tega ukrepa glede na možnosti in instrumente, ki so že na voljo. Poročila o oceni programov mobilnosti so pokazala, da je glavna ovira za povečanje mobilnosti financiranje študentov, vendar pa je treba za učinkovito podporo cilju mobilnosti (20 % do leta 2020) dati prednost dostopnosti in višini štipendij. Postopek za dodelitev posojil je treba skrbno pripraviti in mlade o tem obvestiti, saj je treba preprečiti, kolikor je mogoče, da se ujamejo v dolžniški začarani krog.

---

(1)  COM(2010) 477 konč.

(2)  Ta koncept je treba razumeti v njegovem najširšem pomenu: vsaka oseba, ki zaposluje drugo osebo, in sicer v vseh sektorjih, zasebnem, javnem in nevladnem.

(3)  Glej mnenji EESO o pregledu inovacijske politike Skupnosti v spreminjajočem se svetu, UL C 354 z dne 28.12.2010, str. 80, ter o naložbah v znanje in inovacije (lizbonska strategija), UL C 256 z dne 27.10.2007, str. 17.

(4)  Mnenje EESO o zeleni knjigi Spodbujanje učne mobilnosti za mlade, UL C 255 z dne 22.9.2010, str. 81.

(5)  Po podatkih Eurostata za januar 2011 je skupna stopnja brezposelnosti v EU-27 znašala 9,6 %. Stopnja brezposelnosti med mladimi (mlajšimi od 25 let) je znašala 21 %. Države z najvišjo brezposelnostjo mladih so bile Španija (43,6 %), Slovaška (36,6 %) in Litva (35,2 %).

(6)  Mnenje EESO o naložbah v znanje in inovacije (lizbonska strategija), UL C 256 z dne 27.10.2007, str. 17–26.

---