Objava vloge v skladu s členom 6(2) Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila

2011/C 306/11

V skladu s členom 7 Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo. Izjave o ugovoru mora Komisija prejeti v šestih mesecih od dneva te objave.

ENOTNI DOKUMENT

UREDBA SVETA (ES) št. 510/2006

„VADEHAVSLAM“

ES št.: DK-PGI-0005-0771-25.03.2009

ZGO ( X ) ZOP ( )

1.   Ime:

„Vadehavslam“

2.   Država članica ali tretja država:

Danska

3.   Opis kmetijskega proizvoda ali živila:

3.1   Vrsta proizvoda:

3.2   Opis proizvoda, za katerega se uporablja ime iz 1. točke:

Z imenom „Vadehavslam“ označujemo trupe in dele jagnjet, ki se skotijo in vzredijo na določenem geografskem območju.

Gre za ovce, ki so pasme Texel ali pa so križane z drugimi pasmami, ki jih tradicionalno vzrejajo na slanih travnikih (kar pomeni, da ob prvi jagnjitvi ovce Texel včasih parijo z ovni pasme Suffolk ali pasme Gotland, ki se uporablja za krzno).

S takšno vzrejo z leti vzredijo ovce, ki niso navajene samo na svoj življenjski prostor, ampak kotijo tudi velika, mesnata jagnjeta. Ta jagnjeta se od jagnjet, ki se vzrejajo v drugih delih države, razlikujejo tudi zaradi trave na slanih travnikih, na kateri se pasejo.

Zahteve za kakovost jagnjet:

Čas za zakol (starost jagnjeta ob zakolu) je odvisen od teže. Ta mora znašati od 19 do 25 kg. Podjetje, odgovorno za zakol, mora poleg tega v klavnici jagnje pregledati in mu vizualno določiti stopnjo zamaščenosti. (Včasih je pripravilo obvestilo, ki je bilo podobno obvestilu danskega združenja Danish Crown za govedo. Ker se to obvestilo za jagnjeta ne uporablja več, mora podjetje, odgovorno za zakol, v klavnici jagnjeta pregledati in jim določiti stopnjo zamaščenosti.)

3.3   Surovine:

—

3.4   Krma (samo za proizvode živalskega izvora):

Pozimi najmanj 50 % živalske krme pridelajo na določenem območju. Pozimi jagnjeta hranijo s travo, koruzo in silažo, v zadnji fazi pitanja pa s senom, ki mu dodajo ječmen.

Živali se morajo najmanj štiri mesece in pol v letu pasti na slanih travnikih ter nižinah določenega geografskega območja.

3.5   Posebni proizvodni postopki, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju:

3.6   Posebna pravila za rezanje, ribanje, pakiranje itn.:

—

3.7   Posebna pravila za označevanje:

Vse zaklane živali ožigosajo z logom „Vadehav, Marsk og Mad“.

Z logom označijo tudi embalažo končnega proizvoda ter ožigosajo zaklane živali, da zagotovijo sledljivost.

4.   Kratka opredelitev geografskega območja:

Geografsko območje je regija Wadden Sea na jugozahodu Danske. V to regijo spadajo trije otoki Romø, Mandø in Fanø ter kopno, kjer danska regija Wadden Sea na jugu meji na Nemčijo. Razmejitev na severu sovpada s severnimi mejami narodnega parka Wadden Sea. Na vzhodu območje meji na avtocesto A11.

5.   Povezanost z geografskim območjem:

5.1   Posebnosti geografskega območja:

Mesto Ribe je nastalo okrog leta 710 kot trgovsko središče. Arheologi so med najdami našli tudi blago, s katerim so v tistem času trgovali. Med izdelki, s katerimi so že zelo zgodaj trgovali, so bile ovce in jagnjeta. Te so vzredili kmetje iz vasi okrog slanih travnikov vzdolž morja Wadden Sea, kar dokazuje, da so ovce in jagnjeta vzrejali že v železni dobi.

Vzreja pasme „Vadehavslam“ temelji na dolgi tradiciji vzreje ovc in jagnjet na slanih travnikih. Območje so vsako leto prizadele viharne plime, ki so poplavile obdelovalno zemljo. Morje je naplavilo rodovitno morsko blato in na slanih nižinah tako ustvarilo bujne travnike, na katerih so se živali pasle poleti, pozimi pa se je pobirala zimska krma.

V članku o raziskavah tal na slanih travnikih, ki je izšel leta 1968 v reviji o rastlinski anatomiji, je Lorens Hansen preučeval vzorce zemlje, vključno iz slanih travnikov. V njem navaja, da so tla slanih travnikov naravno zelo bogata s kalijem, kar je pogojeno z veliko količino ilovice in načinom nastanka. V navadni zemlji se količina natrija zelo redko ugotavlja, saj je zelo nizka in ne vpliva na zgradbo tal. Veliko natrija vsebujejo pogosto slani travniki, saj je morsko sol naneslo ob njihovem nastajanju.

Odporna trava, ki raste na slanih travnikih, je bogata in zato ni posebej primerna za običajno kmetovanje, je pa odlična za pašo. Vsebuje tudi veliko hranilnih snovi ter je odporna na različne vremenske pogoje. Ravno zaradi surovega, slanega vpliva morja Wadden Sea je paša na tem območju enkratna. V nižinah uspevajo še zlasti naslednje rastline in vrste trav:

5.2   Posebnosti proizvoda:

Jagnjeta vzrejajo tako, da lahko živijo na surovih slanih travnikih in v nižinah. Z vzrejo so jagnjeta postala večja, bolj mesnata, količina maščobe pa se je zmanjšala. Meso te pasme je izrazito slanega okusa.

5.3   Vzročna povezanost geografskega območja z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi proizvoda:

Surovo okolje in posebni vzrejni pogoji otežujejo vzrejo jagnjet v regiji Wadden Sea. Lokalni kmetje s pomočjo svojega znanja in izkušenj vzrejajo močna, zdrava jagnjeta pod pogoji, ki jih narava ustvarja na tem območju.

Jagnjeta so velika in mesnata, zaradi pogojev na tem območju pa je njihovo meso izrazito slano. Ko morje naplavi vodo, v tleh odloži sol in mineralne snovi. Jagnjeta se pasejo na teh slanih travnikih, ki vsebujejo veliko kalija in natrija ter tako vplivajo na okus njihovega mesa, ki je posebej kakovosten in izrazito slan.

Meso „Vadehavslam“ je na Danskem že veliko let zelo znano.

Vzreja pasme „Vadehavslam“ je opisana v turističnih brošurah o regiji in narodnem parku Wadden Sea kot pomembna značilnost te regije.

Sklic na objavo specifikacije:

http://www.foedevarestyrelsen.dk/SiteCollectionDocuments/25_PDF_word_filer%20til%20download/06kontor/Maerkning/Oprindelsesmaerkning_af_foedevarer/Varespecifikation%20for%20Vadehavslam.pdf

(1)  UL L 93, 31.3.2006, str. 12.