8.3.2012   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 70/56

—

ob upoštevanju javne razprave o prihodnosti evropske standardizacije, ki jo je 23. junija 2010 pripravil Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov,

—

ob upoštevanju odzivov na javno posvetovanje Komisije o pregledu evropskega standardizacijskega sistema (ki je potekalo od 23. marca do 21. maja 2010),

—

ob upoštevanju študije o oceni učinka na temo „standardizacijskega svežnja“, ki jo je izvedel generalni direktorat Komisije za podjetništvo in industrijo (9. marca 2010),

—

ob upoštevanju poročila skupine strokovnjakov za pregled evropskega standardizacijskega sistema (EXPRESS) z naslovom „Standardizacija za konkurenčno in inovativno Evropo: vizija za leto 2020“ (iz februarja 2010),

—

ob upoštevanju poročila profesorja Maria Montija predsedniku Komisije z naslovom „Nova strategija za enotni trg“ z dne 9. maja 2010,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (KOM(2010)2020),

—

ob upoštevanju študije o dostopu malih in srednjih podjetij do evropske standardizacije iz avgusta 2009, ki sta jo naročila Evropski odbor za standardizacijo (CEN) ter Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC), pri čemer gre za omogočanje malim in srednjim podjetjem, da bi imela večjo korist od standardov in udeležbe v standardizaciji,

—

ob upoštevanju študije o dostopu do standardizacije, ki jo je izvedel generalni direktorat Komisije za podjetništvo in industrijo (10. marca 2009),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 21. decembra 2009 o izvajanju Direktive 98/34/ES v obdobju 2006–2008 (KOM(2009)0690) ter priloženega delovnega dokumenta služb Komisije (SEC(2009)1704),

—

ob upoštevanju bele knjige z dne 3. julija 2009 z naslovom „Posodobitev standardizacije IKT v EU – pot naprej“ (KOM(2009)0324),

—

ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. septembra 2008 o standardizaciji in inovacijah,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. junija 2008 z naslovom „Najprej pomisli na male – Akt za mala podjetja za Evropo“ (KOM(2008)0394),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. marca 2008 z naslovom „Za večji prispevek standardizacije k inovacijam v Evropi“ (KOM(2008)0133),

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. oktobra 2004 o vlogi evropske standardizacije v okviru evropskih politik in zakonodaje (KOM(2004)0674) ter priloženega delovnega dokumenta služb Komisije o izzivih evropske standardizacije,

—

ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. februarja 2004 o vključevanju okoljskih vidikov v evropsko standardizacijo (KOM(2004)0130),

—

ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 26. julija 2001 o načelih evropske politike o mednarodni standardizaciji (SEC(2001)1296),

—

ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. februarja 1999 o poročilu Komisije o učinkovitosti in odgovornosti na področju evropske standardizacije v okviru novega pristopa (1),

—

ob upoštevanju poročila Komisije z dne 13. maja 1998 o učinkovitosti in odgovornosti na področju evropske standardizacije v okviru novega pristopa (KOM(1998)0291),

—

ob upoštevanju Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o financiranju evropske standardizacije (2),

—

ob upoštevanju Direktive 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (3),

—

ob upoštevanju Sklepa Sveta 87/95/EGS z dne 22. decembra 1986 o standardizaciji na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij (4),

—

ob upoštevanju dunajskega sporazuma iz junija 1991 o tehničnem sodelovanju med Mednarodno organizacijo za standardizacijo in Evropskim odborom za standardizacijo ter dresdenskega sporazuma iz septembra 1996 o izmenjavi tehničnih podatkov med Evropskim odborom za standardizacijo v elektrotehniki in Mednarodno komisijo za elektrotehniko,

—

ob upoštevanju člena 48 svojega poslovnika,

—

ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A7-0276/2010),

A.

ker je bil evropski standardizacijski sistem osrednji element pri ustvarjanju enotnega trga, zlasti zaradi uporabe standardov na ključnih zakonodajnih področjih po novem pristopu, vključenem v novi zakonodajni okvir,

B.

ker je sedanji pravni okvir prispeval k uspehu evropske standardizacije in omogočil razvoj evropskih standardov, ki jih potrebujejo vsi gospodarski akterji, da bi zagotovili nemoteno delovanje notranjega trga, pospešili svetovno trgovino, olajšali dostop do trga ter povečali trajnostno rast in konkurenčnost,

C.

ker ima evropski standardizacijski sistem ključno vlogo pri odzivanju na naraščajoče potrebe evropskih politik in zakonodaje po standardih, s katerimi bi zagotovili varnost proizvodov, dostopnost, inovacije, medsebojno povezljivost in varstvo okolja,

D.

ker je v VII. načelu Akta za mala podjetja poudarjeno, da je pomembno spodbujati sodelovanje malih in srednjih podjetij v standardizaciji in pri tem varovati njihove interese,

E.

ker razvoj evropskih standardov prispeva k razvoju globalnih standardov,

F.

ker je sodoben in prilagodljiv evropski standardizacijski sistem odločilna sestavina ambiciozne in prenovljene evropske industrijske politike,

G.

ker evropska standardizacija deluje v globalnem okolju – in je z njim različnih razmerjih – ter je odvisna od specifičnih struktur ter namenskega niza postopkov za razvoj standardov, kot jih izvajajo Evropski odbor za standardizacijo in Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki po načelu nacionalnih delegacij ter Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde na podlagi neposrednega članstva,

H.

ker Montijevo poročilo o novi strategiji za enotni trg zatrjuje, da je standardizacija bistvena za upravljanje enotnega trga, in poudarja, da je treba evropski standardizacijski postopek pregledati, pri čemer je treba ohraniti prednosti sedanjega sistema in vzpostaviti pravo ravnovesje med evropsko in nacionalno razsežnostjo,

I.

ker se mora evropska standardizacija – zaradi obravnavanja prihodnjih potreb podjetij in potrošnikov ter uporabe vseh njenih morebitnih koristi za podporo javnim in družbenim ciljem – prilagoditi izzivom, ki jih prinašajo globalizacija, podnebne spremembe, nastajanje novih gospodarskih sil in razvoj tehnologije,

J.

ker je treba razviti strateški pristop k evropski standardizaciji in prenoviti sedanji sistem, da bi lahko ostal uspešen in se odzival na potrebe prihodnjega desetletja ter s tem omogočil Evropi ohranitev vodilne vloge v globalnem standardizacijskem sistemu,

1.

pozdravlja namero Komisije, da opravi pregled evropskega standardizacijskega sistema, zato da bi ohranila njegove številne uspešne sestavine, izboljšala pomanjkljivosti in vzpostavila pravo ravnovesje med evropsko in nacionalno razsežnostjo; poudarja, da bi moral predlagani pregled temeljiti na prednostih obstoječega sistema, ki so trdna podlaga za izboljšanje, pri čemer se je treba vzdržati korenitih sprememb, ki bi spodkopale njegove osrednje vrednote;

2.

poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme in poda predlog za sodobno in celovito standardizacijsko politiko v sporočilu o celovitejšem evropskem standardizacijskem sistemu, vključno z revizijo Direktive 98/34/ES, Sklepa št. 87/95/EGS o standardizaciji na področju informacijske tehnologije in telekomunikacij ter Sklepa št. 1673/2006/ES o financiranju evropske standardizacije, kot navedeno v delovnem programu Komisije za leto 2010;

3.

poudarja, da mora novi model evropske standardizacije prispevati k evropskim inovacijam in trajnostnemu razvoju, povečati konkurenčnost Unije, utrditi njeno mesto v mednarodni trgovini ter prinesti koristi za blaginjo njenih državljanov;

4.

pozdravlja poročilo skupine strokovnjakov za pregled evropskega standardizacijskega sistema (EXPRESS); poziva evropske in nacionalne organizacije za standardizacijo, države članice in Komisijo, naj uresničijo strateška priporočila, da bi vzpostavili evropski standardizacijski sistem, ki bi se bil sposoben odzvati na družbene in gospodarske potrebe ter ohraniti vodilno vlogo v globalnem standardizacijskem sistemu;

5.

poziva Komisijo, naj predlogu za pregled sedanjega pravnega okvira evropske standardizacije priloži strateški dokument, s katerim bi vzpostavili obsežen okvir za ukrepanje na evropski in nacionalni ravni, vključno s konkretnimi predlogi za tiste izboljšave, ki jih ni mogoče izvesti s pregledom zakonodaje; poudarja, da ta strateški dokument ne bi smel biti omejen le na priporočila iz poročila skupine strokovnjakov za pregled evropskega standardizacijskega sistema;

6.

pozdravlja belo knjigo z naslovom „Posodobitev standardizacije IKT v EU – pot naprej“; poziva države članice in Komisijo, naj izvajajo glavna priporočila, navedena v beli knjigi, da bi v evropskem in nacionalnih standardizacijskih sistemih zagotovile razvoj ustreznih globalnih standardov informacijske in komunikacijske tehnologije za izvajanje in uporabo politik in javnih razpisov EU;

7.

podpira namero Komisije, da bi v pravni okvir evropske standardizacije vključila načela iz sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o tehničnih ovirah v trgovini (preglednost, odprtost, nepristranskost, konsenz, uspešnost, pomembnost in skladnost), zato da bi okrepila njihovo izvajanje v evropskem standardizacijskem sistemu; meni, da vključevanje teh načel v pravni okvir ne bi smelo povečati števila priznanih evropskih organizacij za standardizacijo na več kot obstoječe tri (Evropski odbor za standardizacijo, Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki in Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde);

8.

meni, da bi ta načela lahko dopolnili z dodatnimi oznakami, na primer vzdrževanjem, dostopnostjo, kakovostjo, nevtralnostjo in odgovornostjo; je prepričan, da je treba vsa ta načela podrobneje opredeliti ter vzpostaviti poseben sistem spremljanja, s čimer se bo zagotovilo, da bo njihovo izvajanje na nacionalni in evropski ravni pri razvijanju standardov podpiralo politike in zakonodajo EU;

9.

vendar poudarja, da ta načela sama po sebi niso dovolj za zagotovitev ustrezne zastopanosti vseh interesnih skupin v procesu standardizacije – zlasti tistih, ki zastopajo interese v zvezi z zdravjem in varnostjo, potrošniki in okoljem; zato meni, da je vključitev dodatnega načela ustrezne zastopanosti bistveni element, saj je vedno, kadar gre za javni interes, izredno pomembno ustrezno vključiti stališča vseh interesnih skupin, zlasti pri oblikovanju standardov, s katerimi naj bi podprli zakonodajo in politike EU, hkrati pa priznati, da je treba k posameznim projektom standardizacije pritegniti najboljše tehnične strokovnjake;

10.

poudarja, da mala in srednja podjetja, četudi so pomemben del evropskega trga, ne sodelujejo ustrezno pri standardizacijskem sistemu in zato ne morejo v celoti izrabiti koristi, ki iz standardizacije izhajajo; meni, da je bistveno izboljšati njihovo zastopanost in sodelovanje v sistemu, zlasti v tehničnih odborih na nacionalni ravni; poziva Komisijo, naj z oceno vplivov v okviru revizije evropskega standardizacijskega sistema opredeli najboljši način za dosego tega cilja in oceni potrebno financiranje za pomoč malim in srednjim podjetjem;

11.

poudarja, da so standardi sicer prispevali k znatnemu izboljšanju kakovosti in varnosti blaga, vendar na področju storitev še zdaleč niso tako številčni, da bi bili sorazmerni z gospodarskim pomenom in potencialom tega sektorja; ugotavlja zlasti, da število nacionalnih standardov za storitve, ki so v zadnjih letih nastali v Evropi, močno presega število evropskih standardov, oblikovanih v tem sektorju;

12.

ugotavlja, da standardi za storitve pogosto ustrezajo nacionalnim posebnostim in da je njihov razvoj povezan s potrebami trga, pa tudi z interesi potrošnikov in javnim interesom; poudarja, da bi moral razvoj evropskih standardov za storitve, na primer priprava lastnih listin kakovosti ali znakov kakovosti poklicnih združenj na ravni Unije, kot je določeno v Direktivi 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu, pripomoči k nadaljnjemu usklajevanju v storitvenem sektorju, povečati preglednost, kakovost in konkurenčnost evropskih storitev ter spodbuditi konkurenco, inovacije, odpravljanje trgovinskih ovir in varstvo potrošnikov;

13.

zato podpira namero Komisije, da bi standarde za storitve vključila v pravni okvir evropske standardizacije, saj s tem ne bo zgolj zagotovila obveščanja o vseh nacionalnih standardih za storitve, ki bi lahko tehnično ovirali trgovino na notranjem trgu, ampak tudi pripravila primerno pravno podlago, s katero bo lahko evropskim organizacijam za standardizacijo naročila oblikovanje standardov na točno določenih in natančno ovrednotenih področjih storitvenega sektorja; predlaga, naj Komisija spodbudi izvajalce storitev k oblikovanju standardov v sklopu evropskih organizacij za standardizacijo, da bi kolikor mogoče preprečili razdrobljenost različnih nacionalnih standardov, obenem pa zagotovili, da bodo standardi za storitve ustrezali potrebam trga in potrošnikov ter javnemu interesu; podpira prizadevanja za zagotovitev kakovostnih storitev, na primer listine ali znake kakovosti poklicnih organizacij, in spodbuja vse interesne skupine, naj dejavno sodelujejo v procesu evropske standardizacije;

14.

ponovno potrjuje, da se je evropska standardizacija v podporo zakonodaji na podlagi novega pristopa izkazala za uspešno in bistveno orodje za dokončno oblikovanje enotnega trga; ugotavlja, da se je v zadnjih letih povečalo število standardizacijskih mandatov v podporo zakonodaji na področjih, ki presegajo tista na podlagi novega pristopa, kar kaže, da je bil ta model sprejet v številnih politikah EU; meni, da je v skladu z načeli boljše zakonodaje zaželeno razširiti uporabo standardov na druga področja zakonodaje in politik Unije, ne le na enotni trg, pri čemer je treba upoštevati posebne značilnosti zadevnih področij;

15.

vztraja, da je izredno pomembno potegniti jasno črto med zakonodajo in standardizacijo, zato da bi preprečili vsakršno napačno razlaganje ciljev prava in zaželene ravni varstva; poudarja, da mora biti evropski zakonodajalec izredno pozoren in natančen pri opredelitvi osnovnih zahtev v pravni ureditvi, Komisija pa mora jasno in točno opredeliti cilje standardizacije v okviru mandatov; poudarja, da bi morala biti vloga standardizacijskih organov omejena na opredelitev tehničnih sredstev za doseganje ciljev, ki jih določi zakonodajalec, in zagotavljanje visoke ravni varstva;

16.

ponavlja, kako bistveno je, da se vsi evropski standardi razvijejo v razumnem obdobju, zlasti na tistih področjih, kjer so standardi potrebni hitro, da bi izpolnili zahteve javnih politik in hitro se spreminjajočih razmer na trgu; zato poziva evropske in nacionalne standardizacijske organe, naj še naprej izboljšujejo svojo učinkovitost in uspešnost, hkrati pa upoštevajo, da proces pospešitve standardizacije ne sme škodovati načelom odprtosti, kakovosti, preglednosti in soglasja med vsemi interesnimi skupinami;

17.

priznava, da je treba poenostaviti postopek za vzpostavitev standardov; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z interesnimi skupinami poišče nove načine za optimizacijo učinkovitega sprejetja evropskih standardov;

18.

meni, da bo standardizacijski postopek delno pospešen z boljšim posvetovanjem med Komisijo in evropskimi organizacijami za standardizacijo pred izdajo mandata, ki jim bo omogočil, da se hitreje odzovejo, po možnosti v dveh mesecih, o njihovi možnosti, da začnejo projekt standardizacije;

19.

ugotavlja, da je odbor iz Direktive 98/34/ES pomemben kot forum med Komisijo in državami članicami v razpravi o vprašanjih, povezanih z tehničnimi predpisi in standardizacijo; meni, da je treba predstavnike Evropskega parlamenta povabiti na seje tega odbora (ali njegovega naslednika), ki bi obdržal status opazovalca v evropskih in nacionalnih organih za standardizacijo, obenem pa bi po potrebi tudi dopustil možnost opazovanja organizacij interesnih skupin na evropski ravni, zlasti med razpravo o standardizacijskih mandatih;

20.

poziva Komisijo, naj v sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo razvije in izvaja izboljšane in skladne sisteme za usklajevanje standardizacijskih politik in dejavnosti, ki bi morale zajemati vse vidike standardizacijskega postopka, od oblikovanja do vzpostavitve mandatov, prek spremljanja dela tehničnega odbora, pri čemer je treba zagotoviti, da bodo oblikovani standardi skladni s politikami EU in bodo izpolnjevali osnovne zahteve zadevne zakonodaje, do uradnega sprejetja, objave in uporabe standardov; poudarja vlogo, ki bi jo lahko imele ustrezne kategorije interesnih skupin kot svetovalna skupina za Komisijo pri oblikovanju usklajene evropske platforme za politiko standardizacije;

21.

poziva države članice, naj izvajajo usklajeno standardizacijsko politiko ter sprejmejo skladen pristop do uporabe standardov v podporo zakonodaji; poziva Komisijo, naj zagotovi, da zaradi neusklajenih prizadevanj v zvezi s standardizacijo. konkurenčnih ali nepotrebnih standardov ali prevelikega števila shem certificiranja ne bo ogroženo doseganje ciljev politik EU;

22.

poziva Komisijo, naj pregleda in racionalizira postopek za podeljevanje standardizacijskih mandatov evropskim organizacijam za standardizacijo, da bodo obsegali fazo posvetovanja z ustreznimi interesnimi skupinami ter temeljito analizo, ki bi upravičila potrebo po novi dejavnosti oblikovanja standardov, da se zagotovi umestnost oblikovanja standardov, prepreči podvajanje in preveliko število različnih standardov in specifikacij;

23.

poleg tega poziva Komisijo, naj predloži akcijski načrt, katerega cilji bodo celovitejši sistem EU za standardizacijo, učinkovitejše in uspešnejše oblikovanje standardov, boljši dostop do standardizacije, zlasti za mala in srednja podjetja, močnejša vloga EU pri oblikovanju standardov na mednarodni ravni in bolj vzdržen finančni sistem za pripravo standardov;

24.

poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo „svetovalci za novi pristop“ pri preverjanju, ali so usklajeni standardi v skladu z ustrezno zakonodajo EU; opozarja na dejstvo, da te svetovalce zaenkrat izbirajo evropske organizacije za standardizacijo in da ti delujejo znotraj teh organizacij, ki zaradi tega nosijo veliko upravno breme, včasih pa to tudi povzroča zaskrbljenost pri interesnih skupinah glede nepristranskosti in neodvisnosti postopka; zato poziva Komisijo, naj oceni potrebo po reviziji obstoječih postopkov; poleg tega meni, da bi morala Komisija opredeliti postopek, s katerim bi zagotovila, da so standardi, za katere so bili izdani mandati, v skladu z drugimi politikami in zakonodajo EU, ki presegajo okvir novega pristopa; meni, da bi se to moralo odvijati med pripravo standardov, da bi preprečili zamude in neučinkovitost zaradi naknadne zavrnitve;

25.

poziva Komisijo in države članice, naj natančneje preverijo, kako uspešni so standardi, da bi zagotovile, da ti izpolnjujejo zahteve mandata, zlasti ko se uporabljajo za namene zakonodaje na podlagi novega pristopa, hkrati pa zagotovijo, da se postopek potrjevanja standardov ne bo bistveno podaljšal; namerava v okviru prihodnje revizije evropskega sistema za standardizacijo pregledati možnost, da bi tudi Parlament dobil pravico, ki jo imajo sedaj Komisija in države članice glede izpodbijanja usklajenih standardov, ki ne ustrezajo povsem osnovnim zahtevam ustrezne zakonodaje;

26.

poziva Komisijo, naj zaradi preglednosti sprejema odločitve o uradnem nasprotovanju standardom v konsolidirani in javno dostopni obliki ter da na voljo posodobljeno tabelo dejavnosti v zvezi z uradnim nasprotovanjem; Komisijo poziva tudi, naj predstavi letno poročilo o standardizacijskih mandatih in o napredku pri njihovem izpolnjevanju;

27.

poziva evropske organizacije za standardizacijo, naj okrepijo svoje pritožbene mehanizme, ki so namenjeni uporabi v primeru nestrinjanja o standardu; ugotavlja, da sedanji mehanizmi morda niso vedno učinkoviti, saj njihova sestava v praksi odraža stališče tistih, ki so standard potrdili; zato predlaga razširitev sodelujočih na zunanje neodvisne strokovnjake in/ali evropske socialne interesne skupine, ki so pridruženi člani ali sodelujoči partnerji evropskih organizacij za standardizacijo;

28.

izraža podporo prostovoljni evropski certifikacijski oznaki Keymark, ki je v lasti Evropskega odbora za standardizacijo/Evropskega odbora za standardizacijo v elektrotehniki in dokazuje skladnost z evropskimi standardi; poudarja, da je Keymark dragocena nadomestna možnost za različne nacionalne sheme certificiranja, katerih posledica je mnogovrstno testiranje in označevanje proizvodov v več državah članicah, zaradi česar lahko postanejo ovira za trgovino na notranjem trgu in povzročijo znatne stroške za majhne družbe, ki se lahko odražajo v višjih cenah za potrošnika; zato spodbuja nacionalne organe za standarde in drugi nacionalne organe za certificiranje, naj spodbujajo Keymark kot nadomestno možnost za sheme nacionalnega certificiranja; poziva tudi k vseevropski obveščevalni kampanji, da bi povečali poznavanje koristi oznake Keymark med podjetji in potrošniki;

29.

se zaveda, da sedanji sistem financiranja EU v podporo evropski standardizaciji pogosto povzroča nezadovoljstvo zaradi sprememb pravil, visoke cene revizij in zamud pri odobritvah plačil; poudarja, da je treba nujno zmanjšati te stroške in veliko upravno breme, ki včasih presega koristi zagotovljene finančne podpore, hkrati pa spoštovati finančne predpise EU; poziva Komisijo in vse interesne skupine, naj zagotovijo finančno vzdržnost evropskega sistema, vključno z javno-zasebnimi partnerstvi in večletnim finančnim načrtovanjem, ki je bistveno za zagotovitev uspešnosti in učinkovitosti v globalni konkurenci; meni, da bi lahko Komisija in evropske organizacije za standardizacijo bolje sodelovale, da bi zagotovile trden in uporabniku prijazen okvir za finančne prispevke EU k evropski standardizaciji, kar bo znatno povečalo učinkovitost sistema;

30.

priznava načelo nacionalnih delegacij kot temelj evropskega standardizacijskega sistema, zlasti pri postopku razvoja standardov Evropskega odbora za standardizacijo in Evropskega odbora za standardizacijo v elektrotehniki; vendar ugotavlja, da – kot je bilo potrjeno v študiji o dostopu do standardizacije – v veliki večini evropskih držav socialne interesne skupine pri oblikovanju standardov sodelujejo zelo malo ali pa sploh ne;

31.

spodbuja evropske in nacionalne organe za standardizacijo, naj spodbujajo in omogočajo učinkovito sodelovanje vseh zainteresiranih strani v standardizacijskem postopku, zlasti predstavnikov malih in srednjih podjetij ter vseh interesnih skupin, ki zastopajo javne interese, na primer potrošnikov (vključno z invalidi in ranljivimi potrošniki), okoljevarstvenikov ter delavcev in organov, ki zastopajo druge družbene interese;

32.

poleg tega poziva Komisijo, naj razišče vzroke za slabo udeležbo socialnih interesnih skupin ter malih in srednjih podjetij na nacionalni ravni ter po potrebi spodbuja ukrepe za države članice, ki bodo tem skupinam in podjetjem zagotovili dostop do nacionalnega standardizacijskega postopka; pozdravlja prizadevanja Evropskega odbora za standardizacijo/Evropskega odbora za standardizacijo v elektrotehniki ter nacionalnih standardizacijskih organov pri izvajanju „zbirke 58 priporočil“ iz študije dostopnosti za mala in srednja podjetja ter priporočil iz poročila skupine EXPRESS v zvezi z izboljšanjem dostopa za vse interesne skupine;

33.

poudarja potrebo po zagotovitvi neposredne udeležbe socialnih interesnih skupin na evropski ravni, ki je priznana že od devetdesetih let prejšnjega stoletja, da bila njihova stališča učinkoviteje izražena, saj je njihovo zastopstvo v nacionalnih tehničnih odborih v večini držav članic še vedno šibko; glede na to, da je bil pri povečevanju udeležbe socialnih interesnih skupin na nacionalni ravni dosežen zelo majhen uspeh, potrjuje, da je treba finančno in politično podporo evropskim organizacijam, ustanovljenim za zastopanje teh interesnih skupin, ohraniti in krepiti vsaj še v obdobju do leta 2020; poziva te organizacije, naj prevzamejo vidnejšo vlogo pri zagotavljanju nasvetov državam članicam in nacionalnim združenjem interesnih skupin, zato da bi okrepili sodelovanje ustreznih interesnih skupin na nacionalni ravni;

34.

meni, da bi bilo treba tem evropskim organizacijam, ki zastopajo družbene interese, dodeliti močnejšo vlogo v evropskih organizacijah za standardizacijo; zato poziva Komisijo in evropske organizacije za standardizacijo, naj spodbujajo različne ukrepe za uresničitev tega cilja, kar brez poseganja v načelo nacionalnih delegacij zajema tudi organizacije z dejanskim članstvom, a brez glasovalnih pravic v evropskih organizacijah za standardizacijo, pod pogojem, da so pridružene članice ali sodelujoče partnerice; meni, da bi morali imeti nacionalni organi za standarde ključno vlogo pri spodbujanju in krepitvi sodelovanja socialnih interesnih skupin v postopku standardizacije, saj ima prednost načelo nacionalnih delegacij;

35.

je seznanjen z nedavnim razvojem v Mednarodni organizaciji za standardizacijo, zlasti z modelom, uporabljenim za razvoj standarda ISO 26000 za družbeno odgovornost, v katerem so nacionalni organi za standarde v delovno skupino lahko imenovali samo po enega predstavnika iz vsake od šestih opredeljenih kategorij interesnih skupin (industrija, potrošniki, vlada, delavci, nevladne organizacije in dodatna kategorija (storitve, podpora, raziskave in drugo); vztraja, da bi morale evropske organizacije za standardizacijo in Komisija ob sodelovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi temeljito oceniti uporabo podobnega modela kot nadomestno možnost za pripravo standardov na področjih izrednega javnega interesa ter da bi morale o ugotovitvah te ocene poročati Parlamentu; poziva Komisijo, naj predlaga način financiranja, s katerim bi podprli tak nadomestni model;

36.

poudarja, da so nacionalni organi za standarde sicer bistveni element evropskega standardizacijskega sistema, vendar med njimi obstajajo številne razlike glede sredstev, strokovnih izkušenj in znanja ter udeleženosti interesnih skupin v standardizacijskem postopku; poudarja, da zaradi obstoječih neenakosti nastaja veliko neravnovesje v njihovi učinkoviti udeležbi v evropskem standardizacijskem sistemu, pri čemer lahko omejeni viri nekaterih nacionalnih organov za standarde ovirajo njihovo učinkovito vključevanje v proces oblikovanja standardov;

37.

poziva Komisijo in evropske organizacije za standardizacijo, naj spodbujajo programe usposabljanja in sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi šibkejši nacionalni organi za standarde, ki zaenkrat še nimajo sekretariatov tehničnih odborov ali ne sodelujejo pri evropski standardizaciji na ravni, ki bi bila sorazmerna z njihovo ekonomsko strukturo, prevzeli dejavnejšo vlogo v standardizacijskem postopku, zato da bi povečali zaupanje v notranji trg in zagotovili enake pogoje za vse udeležence; meni, da so programi usposabljanja potrebni tudi za mala in srednja podjetja, zato da bi povečali njihovo udeležbo pri procesu oblikovanja standardov ter povečali pomembnost standardizacije kot strateškega poslovnega orodja;

38.

pozdravlja pobudo Evropskega odbora za standardizacijo in Evropskega odbora za standardizacijo v elektrotehniki za uvedbo postopka medsebojnega strokovnega ocenjevanja, s katerim bi ovrednotili, ali nacionalni organi za standarde pravilno uporabljajo načela (in dodatne oznake) Svetovne trgovinske organizacije ter spodbudili stalno izboljševanje in izmenjavo dobre prakse; poudarja, da mora ta projekt služiti kot učinkovito orodje za krepitev nacionalnih organov za standarde in boljšo udeležbo vseh ustreznih interesnih skupin na nacionalni ravni; meni, da morajo pri tem projektu sodelovati vsi nacionalni organi za standarde, podprt pa mora biti z neodvisnimi revizijami; poziva Evropski odbor za standardizacijo in Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki, naj pripravita in objavita poročilo o rezultatih postopka medsebojnega strokovnega ocenjevanja;

39.

poziva države članice, naj zagotovijo učinkovito zastopanje vseh pomembnih interesnih skupin v nacionalnih tehničnih odborih, in sicer tako, da vzpostavijo mehanizme za spremljanje in poročanje ter zagotovijo usposabljanje in finančno podporo za šibkejše socialne interesne skupine in po potrebi tudi za združenja malih in srednjih ter obrtniških podjetij, zato da bi zagotovile njihovo dejansko udeležbo; poudarja, kako pomembno je zagotavljanje digitalnega dostopa uporabnikom do informacij o standardih;

40.

poziva evropske organizacije za standardizacijo in države članice, naj Komisiji redno zagotavljajo poročila o napredku glede njihovih dejavnosti za zagotovitev ustrezne zastopanosti vseh interesnih skupin v tehničnih organih, odgovornih za razvoj mandatiranih standardov, ki morajo temeljiti na posebnih zahtevah glede poročanja; poudarja, da je treba ta poročila naknadno vključiti v poročilo Komisije o prizadevanjih evropskih in nacionalnih organizacij za standardizacijo in doseženih rezultatih;

41.

poziva nacionalne organe za standarde, naj šibkejšim interesnim skupinam zagotovijo prost dostop do odborov za standardizacijo in razvijejo orodja za izboljšanje udeležbe interesnih skupin, vključno z brezplačnim spletnim mehanizmom za posvetovanje za vse nove predloge standardov, ki ga bo enostavno uporabljati; spodbuja te organe, naj v celoti izkoristijo informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), da bi okrepili sodelovanje interesnih skupin prek spletnih sestankov in razprav; poleg tega spodbuja nacionalne organe za standarde, naj zagotovijo komunikacijo onkraj omejitev sistema, zlasti za javne poizvedbe o novih standardih, glede na to, da so javne poizvedbe navadno usmerjene na sedanje udeležence v sistemu;

42.

obžaluje, da javni organi v večini držav članic kažejo omejeno zanimanje za udeležbo pri postopku razvijanja standardov, ne glede na pomembnost standardizacije kot orodja za podporo zakonodaji in javnim politikam; poziva države članice – kot predstavnice interesov državljanov – še posebej pa organe za nadzor trga, naj pošljejo predstavnike, ki bodo sodelovali v vseh nacionalnih tehničnih odborih, ki odražajo razvoj standardov v podporo politikam in zakonodaji EU; poudarja, da je udeležba nacionalnih organov v razpravi o razvoju standardov bistvena za pravilno delovanje zakonodaje na področjih, ki jih zajema novi pristop, ter za preprečitev naknadnega uradnega nasprotovanja usklajenim standardom;

43.

poziva nacionalne organe za standarde, naj zaradi poštene konkurence na notranjem trgu sledijo kodeksu etike Mednarodne organizacije za standardizacijo, da bi zagotovili, da druge dejavnosti, na primer certificiranje in akreditacija, ne bodo ogrožale nepristranskosti standardov; poleg tega poudarja pomen oblikovanja standardov in navodil za oceno skladnosti ter spodbujanja njihovega sprejetja in poštene uporabe, zlasti v zvezi z zahtevami o integriteti, objektivnosti in nepristranskosti;

44.

priznava, da evropska standardizacija pomaga ustvarjati enake pogoje za vse udeležence na trgu, zlasti za mala in srednja podjetja, ki so glavni steber evropskega gospodarstva in bistveno prispevajo k sistemu; priznava pa tudi, da njihova udeležba pri standardizaciji ni vedno sorazmerna z njihovim gospodarskim pomenom, pri čemer lahko zapletenost in stroški standardov pomenijo oviro za mala in srednja podjetja;

45.

poudarja, da bi morali biti standardi zasnovani in sprejeti tako, da se upoštevajo značilnosti in okolje malih in srednjih podjetij, zlasti malih, mikro in obrtnih podjetij; pozdravlja nedavne pobude, ki so jih sprejeli evropski in nacionalni organi za standardizacijo, da bi uresničili priporočila iz študije o dostopu malih in srednjih podjetij do evropske standardizacije, ter meni, da jih je treba obravnavati kot zglede najboljše prakse; pozdravlja in spodbuja ukrepe, predlagane v programih Evropskega odbora za standardizacijo/Evropskega odbora za standardizacijo v elektrotehniki, namenjenih malim in srednjim podjetjem, da bi slednjim olajšali uporabo standardov; poudarja, da bi bilo treba sprejeti dodatne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da lahko mala in srednja podjetja v celoti sodelujejo pri oblikovanju standardov in imajo boljši in cenejši dostop do njih;

46.

poudarja zlasti, da bi morale Unija in države članice omogočiti, da se bodo pri oblikovanju standardov bolj upoštevali interesi malih in srednjih podjetij ter obrtniških podjetij, in sicer z uporabo strateških ukrepov iz Akta za mala podjetja v skladu z njegovim sedmim načelom: finančna podpora EU, zmanjšanje stroškov dostopa do standardov, redna objava povzetkov evropskih standardov in pravična sestava standardizacijskih odborov;

47.

poleg tega poziva Komisijo, naj poenostavi postopke, kadar je to mogoče, in pri prihodnjih spremembah upošteva načelo „misli najprej na male“; priporoča, naj Komisija vključi vprašanje standardizacije v prihodnji teden malih in srednjih podjetij;

48.

vztraja, da je dostop uporabnikov do evropskih standardov, razvitih v podporo politikam in zakonodaji EU, pomembno vprašanje, ki ga je treba nadalje preučiti; meni, da bi morali razmisliti o različnih sistemih določanja cen za zasebne/industrijske standarde ter za usklajene/mandatirane standarde; poziva zlasti nacionalne organe za standarde, naj s posebnimi cenami in ponujanjem sklopov standardov po znižani ceni zmanjšajo stroške ter preučijo dodatne možnosti za izboljšanje dostopa, zlasti za mala in srednja podjetja;

49.

vendar opominja, da cena pridobitve standarda pomeni le majhen delež skupnih stroškov za uporabnike standardov, ki morajo navadno nameniti znatno več sredstev, da bi prenesli zahtevani standard v svoje poslovne procese;

50.

poudarja, da bi morali biti standardi razumljivi, preprosti in enostavni za uporabo, tako da jih lahko uporabniki bolje izvajajo; meni, da je bistveno, da se zmanjša pretirano število navzkrižnih sklicevanj med standardi, kadar je to primerno, ter da se obravnavajo sedanje težave pri prepoznavanju skupin standardov, ki se nanašajo na nek proizvod ali postopek; poziva nacionalne in evropske organe za standarde ter trgovinska združenja, naj zagotovijo uporabniku prijazne smernice za uporabo standardov, brezplačne povzetke na spletu, boljši spletni dostop do osnutkov za posvetovanje in preproste funkcije za elektronsko iskanje;

51.

pozdravlja sedanjo pobudo evropskih organizacij za standardizacijo, da se pripravi in brez omejitve dostopa v spletu objavi povzetek vseh standardov, ter poziva, naj se ta projekt hitro zaključi; vendar poudarja, da je treba ta projekt izvajati tudi na nacionalni ravni, da bi uporabnikom standardov omogočili, da na spletni strani nacionalnih organov za standarde v lastnem jeziku pridobijo informacije o zadevah, ki jih zajema posamezni standard;

52.

poudarja, kako pomembno je zagotoviti standarde v vseh uradnih jezikih EU, da bi zagotovili, da jih bodo uporabniki pravilno razumeli; poziva Komisijo, naj nadalje podpira prevod usklajenih standardov ter poenostavi finančno ureditev zanje;

53.

priznava, da je evropska standardizacija pomembno orodje za spodbujanje inovacij, raziskav in razvoja ter da prispeva h konkurenčnosti Unije in dokončanju notranjega trga; poudarja pomembne gospodarske koristi, ki bodo podjetjem omogočile, da bodo dosegla hitrejši prenos znanja, manjše stroške in tveganja, krajši čas za vstop na trg in večjo vrednost za inovacije;

54.

priznava, da standardizacija sicer veliko pripomore k izkoriščanju novih tehnologij, vendar obstaja bistven razkorak pri prenašanju rezultatov raziskav in razvoja v razvijanje standardov; poudarja, da je treba izboljšati vzajemno zavedanje in sodelovanje med standardizacijskimi organi, inovatorji, akademiki in raziskovalnimi skupnostmi; poudarja, da bi z vključitvijo novega znanja v standarde, zlasti iz raziskovalnih in inovacijskih programov, financiranih z javnimi sredstvi, spodbudili inovacije in konkurenčnost;

55.

poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju z nacionalnimi organi za standarde spodbujajo vključitev standardizacije v akademske učne načrte, izobraževalne programe (npr. v ekonomskih in tehničnih šolah), programe vseživljenjskega učenja in informacijske kampanje, da bi med sedanjimi in možnimi gospodarskimi subjekti in oblikovalci politike povečali ozaveščenost o pomembnosti in koristih standardov; poziva nacionalne organe za standarde, naj okrepijo svoje sodelovanje s trgovinskimi združenji, da bi malim in srednjim podjetjem zagotovili prepričljive informacije o koristih, ki jih prinaša uporaba standardov; poleg tega poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo vprašanje standardizacije obravnavano v okviru programa Erasmus za mlade podjetnike; spodbuja dejavnosti za oceno, količinsko določitev in obveščanje o gospodarskih in družbenih koristih standardizacije;

56.

meni, da lahko evropski okvirni programi za raziskave, konkurenčnost in inovativnost pomembno prispevajo k procesu oblikovanja standardov, tako da posvetijo poglavje raziskavam in standardizaciji; meni, da bi s takim ukrepom izboljšali razumevanje koristi standardov in pomagali uveljaviti sistematičen pristop v začetnih fazah med raziskavami, inovacijami in standardizacijo; poziva Komisijo, naj „pomembnost za standardizacijo“ vključi med ocenjevalna merila za projekte na področju raziskav in razvoja, ki jih financira EU, da bi spodbudili projekte, povezane s standardizacijo, in z inovativnimi sredstvi izboljšali ozaveščenost o njih;

57.

poleg tega poziva Komisijo, naj razvije dejavnosti za spremljanje tehnologije, da bo prepoznala prihodnje rezultate raziskav in razvoja, za katere bi bila standardizacija koristna, izboljšala pretok in preglednost informacij, potrebnih za prodor na trg in delovanje raziskav in razvoja ter v zvezi s tem spodbujala lahko dostopne in uporabniku prijazne mehanizme za ocenjevanje prek interneta;

58.

poziva države članice, naj uporabijo evropske standarde v javnih naročilih, da bi izboljšale kakovost javnih storitev in spodbudile inovativne tehnologije; vendar poudarja, da uporaba standardov ne bi smela pomeniti dodatnih ovir, zlasti za mala podjetja, ki želijo sodelovati v postopkih javnih naročil;

59.

ponovno potrjuje, da je za spoprijemanje s podnebnimi spremembami in drugimi prihodnjimi izzivi na področju energije in okolja na svetovni ravni treba razviti in spodbujati čisto tehnologijo in zelene proizvode; zato meni, da je nujno treba vključiti okoljske vidike v vse ustrezne proizvode in storitve ter da mora evropski sistem za standardizacijo razviti boljši sistem, s katerim bi zagotovili, da bodo pri oblikovanju standardov taki vidiki ustrezno obravnavani; poudarja, da je treba spodbujati dejavno udeležbo okoljskih organizacij in javnih organov, odgovornih za okoljsko varstvo, v odborih za standardizacijo, in sicer na nacionalni in na evropski ravni; poudarja, da se morata potreba po usmerjanju evropskih prizadevanj na področju inovacij na globalne strategije za boj proti podnebnim spremembam in odziv na izzive v zvezi z energijo, družbo in okoljem odražati tudi pri vzpostavljanju novih smernic za modele standardizacije;

60.

poudarja, da izboljšanje zdravja ljudi in življenjskih razmer pomeni razvoj izdelkov, ki lahko prispevajo k zdravemu razvoju prebivalstva in izboljšanju dostopnosti, zlasti za otroke in ranljive ljudi; zato meni, da je nujno treba vključiti zdravstvene vidike v vse ustrezne izdelke in storitve ter da mora evropski sistem za standardizacijo razviti boljši sistem, da bi zagotovil, da bodo pri razvijanju standardov taki vidiki ustrezno obravnavani; v zvezi s tem na primer poziva, da je treba oblikovati evropske standarde za ortopedsko primerno obutev za otroke; poudarja, da je treba spodbujati dejavno udeležbo zdravstvenih strokovnjakov in javnih organov, pristojnih za zdravstvena vprašanja, v odborih za standardizacijo;

61.

poudarja, da prinaša standardizacija veliko možnosti za odpravljanje ovir, ki invalidom in starejšim preprečujejo izkazovanje zmožnosti ter enakovredno udeležbo na vseh življenjskih področjih; zato poziva k oblikovanju standardov, ki bi upoštevali različne potrebe prebivalstva in omogočili podjetjem nove priložnosti za inovativne rešitve, da bi spodbudili razvoj izdelkov, storitev in infrastrukture, ki bodo dostopni vsem; poudarja pomen koncepta dostopnosti za vse uporabnike, ki standardizacijske organe, oblikovalce, podjetnike, javne organe in oblikovalce politik postavlja pred ustvarjalni in etični izziv, saj je njegov namen vsem ljudem omogočiti enakovreden dostop do med drugim grajenega okolja, prevoza, izobrazbe, zaposlitve, stanovanja, zdravstvenih ustanov, informacij in komunikacije, kulture, prostega časa ter potrošniškega blaga in storitev;

62.

zato poziva Komisijo in evropske organizacije za standardizacijo, naj pri svojih standardizacijskih dejavnostih razvijejo in podprejo sistematičen pristop, da bodo standardi v skladu z načeli dostopnosti za vse uporabnike zagotovo vključevali ustrezne zahteve glede dostopnosti, vključno z ustreznim mehanizmom preverjanja za zagotovitev, da bodo v zadevnih standardih primerno upoštevane potrebe invalidov in starejših; nadalje poziva Komisijo, države članice ter evropske in nacionalne organizacije za standardizacijo, naj razvijejo in podprejo tečaje usposabljanja za invalide, da bi povečale njihovo dejavno udeležbo v standardizacijskem postopku, ter za standardizacijske organe, da bi jih seznanile z vprašanji glede invalidnosti in dostopnosti;

63.

poziva države članice, naj nemudoma ratificirajo Konvencijo ZN o pravicah invalidov in dejansko izvajajo njene določbe glede uveljavljanja načel univerzalne zasnove v standardizacijskem postopku; nadalje poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo obstoječa pravila glede javnih naročil zaradi večje vključenosti določb o dostopnosti v postopke oddaje javnih naročil, zato da bi podprle dostopnost in zagotovile spodbude za proizvajalce, da bodo razvijali in ponujali dostopno blago in storitve; poziva k spodbujanju projektov na področju raziskav in razvoja, ki jih financira EU, da bi razvili inovativne podporne tehnološke izdelke ter da bi določbe o dostopnosti upoštevali kot merilo pri dodeljevanju strukturnih sredstev na nacionalni in regionalni ravni;

64.

poudarja, da je treba prednost nameniti postopku za oblikovanje standardov v zvezi z direktivo o splošni varnosti izdelkov, če želimo dodatno okrepiti varstvo potrošnikov;

65.

opozarja na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 6. maja 2010 o električnih vozilih, v kateri je poudarjena potreba po učinkovitih postopkih standardizacije na različnih področjih, da bi pospešili uvajanje elektronskih vozil na trg zaradi konkurenčnosti in okolja;

66.

poudarja, da pravice intelektualne lastnine (IPR) in standardizacija spodbujajo inovacije in omogočajo razširjanje tehnologije; poudarja, da je treba vzpostaviti ustrezno ravnotežje med interesi uporabnikov standardov in pravicami lastnikov intelektualne lastnine; poziva evropske in nacionalne organe za standarde, naj bodo posebej pozorni pri oblikovanju standardov, ki temeljijo na zaščiteni tehnologiji, da bo omogočen širok dostop vsem uporabnikom; poudarja, da je treba zagotoviti licence za vse bistvene pravice intelektualne lastnine, zajete v standardih in zagotovljene pod pravičnimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji;

67.

priznava, da forumi in konzorciji znatno prispevajo k standardizacijskemu sistemu z zagotavljanjem specifikacij splošnega pomena, ki so pogosto bolj dovzetne za inovativne tehnologije; poudarja, da so se številni forumi in konzorciji, zlasti v sektorju informacijsko-komunikacijske tehnologije, razvili v globalne organizacije, ki pripravljajo dobro uveljavljene specifikacije na podlagi odprtih, preglednih in na soglasju temelječih razvojnih postopkov; meni, da morajo evropske organizacije za standardizacijo ter forumi/konzorciji najti načine za sodelovanje pri načrtovanju svojih dejavnosti s prenosom standardov na najustreznejšo raven, mednarodno ali evropsko, zato da bi zagotovili skladnost in preprečili drobitev ali podvajanje;

68.

poleg tega poziva evropske organizacije za standardizacijo, naj razvijejo in izvajajo izboljšani mehanizem za sprejemanje specifikacij forumov/konzorcijev kot evropskih standardov, pri čemer je treba po ustaljenem postopku posvetovanja z vsemi zainteresiranimi po načelu nacionalnih delegacij doseči soglasje vseh interesnih skupin; poudarja, da to ne bi smelo omejevati možnosti, da bi specifikacije forumov/konzorcijev predložili neposredno mednarodnim organizacijam za standarde, zato da bi si prizadevali za bolj globalni status, pod pogojem, da se spoštujejo načela, določena v sporazumu Svetovne trgovinske organizacije o tehničnih ovirah za trgovino (preglednost, odprtost, nepristranskost, konsenz, uspešnost, pomembnost in skladnost);

69.

priznava, da je medsebojna povezljivost bistvena za inovacije in konkurenčnost, zlasti v sektorju informacijsko-komunikacijske tehnologije, kjer imajo forumi in konzorciji svojo vlogo; poudarja, da medsebojna povezljivost ni odvisna le od razvoja standardov/specifikacij, temveč tudi od tega, kako jih uporabniki izvajajo; je seznanjen s pomembno vlogo uporabniško naravnanih forumov in konzorcijev pri doseganju povezljivosti; poziva Komisijo, naj okrepi usklajevanje med forumi in konzorciji na področju IKT ter uradnimi organi za oblikovanje standardov, kar bi lahko izboljšalo medsebojno povezljivost in zmanjšalo tveganje podvajanja in protislovij med standardi v sektorju IKT;

70.

poudarja, da je politiko standardizacije na področju IKT nujno treba prilagoditi razvoju na trgu in v politiki, s čimer bomo dosegli pomembne cilje evropske politike, za kar je potrebna medsebojna povezljivost, na primer e-zdravje, dostopnost, varnost, e-poslovanje, e-uprava in promet, ter prispevali k oblikovanju standardov za varstvo osebnih podatkov;

71.

poziva Komisijo, naj v podporo drugim politikam EU izvaja posodobljeno in razširjeno politiko EU o standardizaciji za informacijsko tehnologijo, s katero bi med drugim zagotovila medsebojno povezljivost, pravno varnost in uporabo ustreznih zaščitnih ukrepov, pri tem pa kar najbolj zmanjšala dodatne obremenitve za podjetja, tveganja za uporabnike ter ovire za prosti pretok informacijske tehnologije;

72.

poziva Komisijo, naj učinkovito uporabi obstoječe pravne podlage, ki omogočajo standardizacijo na področju informacijske tehnologije, ter opredeli dodatne sektorje, področja ali možnosti uporabe informacijske tehnologije, kjer bi bilo mogoče učinkovito uporabiti standardizacijo EU za podporo politik EU, in ustrezno predstavi primerne predloge; poleg tega poziva Komisijo, naj po potrebi upošteva možnost uporabe novega pristopa in novega zakonodajnega okvira kot modela za posodobljeno politiko za standardizacijo na področju informacijske in komunikacijske tehnologije za podporo politike EU;

73.

poudarja, da mednarodni standardi spodbujajo globalni trg z uporabo enotnega standarda v številnih državah s pristopom, ki temelji na uspešnosti, razumevanju potrošnikov in zaupanju v trg;

74.

poudarja, da je regulativni dialog pomemben vidik zunanje razsežnosti notranjega trga in da je zato treba zaščititi in okrepiti položaj evropskega sistema za standardizacijo v mednarodnem standardizacijskem okolju, zato da bi spodbujali razvoj mednarodnih standardov s pravim globalnim pomenom, olajšali trgovino in povečali evropsko konkurenčnost, pri tem pa je treba upoštevati upravičene interese držav v razvoju in preveriti, ali je bilo na mednarodni ravni takšno delo že opravljeno, da ne bi prišlo do nepotrebnega podvajanja;

75.

podpira začasno napotitev dveh evropskih strokovnjakov za standardizacijo na Kitajsko in v Indijo za podpiranje evropske organizacije za standardizacijo, uveljavljanje evropskih standardov in zagotavljanje povratnih informacij o sistemih za standardizacijo v teh državah; poziva Komisijo, naj preuči potrebo po napotitvi strokovnjakov za standardizacijo v druge regije sveta, da bi nadalje spodbujali evropski standardizacijski sistem;

76.

poziva Komisijo, naj svoje standardizacijske dejavnosti uskladi z našimi mednarodnimi partnerji, na primer v okviru čezatlantskega dialoga; spodbuja Komisijo, naj ob upoštevanju omenjenega preuči in sprejme ustrezne ukrepe za krepitev vpliva evropske standardizacije na svetovni ravni, da bi se povečala konkurenčnost evropskih izdelkov in storitev v mednarodni trgovini;

77.

poziva k ponovni zavezi za mednarodno standardizacijo na strani evropskih interesnih skupin in nacionalnih organov za standarde, da bi izkoristili evropski vodilni položaj in pridobili prednosti prvega akterja na globalnih trgih; poudarja potrebo po boljši usklajenosti med evropskimi interesnimi skupinami in nacionalnimi organi za standarde v mednarodni standardizaciji na tehnični in politični ravni;

78.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.