6.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

C 161/64

1.1

Obravnavani predlog pomeni podaljšanje programa, ki ga je uvedla Komisija leta 2009 za financiranje organizacij, ki delujejo na področju računovodskega poročanja in revizije, za obdobje 2014-2020. Od začetka izvajanja programa do danes je področje doživelo več sprememb. Število organizacij je bilo zmanjšano in zdaj so samo tri: IFRS oziroma MSRP (International Financial Reporting Standards Foundation – Fundacija za mednarodne standarde računovodskega poročanja), EFRAG (European Financial Reporting Advisory Group – Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje) in PIOB (Public Interest Oversight Board – Odbor za zaščito javnega interesa).

1.2

EESO odobrava vsebino programa ter priznava velik pomen računovodskega poročanja in revidiranja kot temelja trdnega in preglednega trga. Po drugi strani pa nima na voljo dovolj elementov za presojo ustreznosti zneskov, namenjenih za delovanje posameznih programov, in tudi ne more imeti lastnega mnenja o primernosti "izdelka" vsake posamezne institucije glede na potrebe uporabnikov, za katere se sicer zdi, da imajo povsem pozitivno mnenje.

1.3

V finančni krizi, s katero se trg še vedno spopada, so se pojavile povečane potrebe po natančnejših podatkih in vse učinkovitejših revizijskih standardih. Vendar bi bila ta orodja povsem nekoristna, če jih uporabniki teh storitev ne bi mogli uporabljati v celoti. Zato je treba v javnem in zasebnem sektorju usposobiti zelo dobre strokovnjake. To je naloga, za katero si morajo EU, države članice in podjetja prizadevati z vsemi močmi ter ji nameniti ustrezna sredstva.

2.1

19. decembra 2012 je Komisija objavila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta, ki naj bi v obdobju med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2020podpirala izvajanje dejavnosti organizacij, ki se ukvarjajo z opredeljevanjem načel in standardov na področju računovodskega poročanja in revizije. Prejšnji načrt iz leta 2009 bo potekel 31. decembra 2013. Nekatere od organizacij, navedenih v prvotnem načrtu, so bile vključene v druge organizacije; ta predlog se torej nanaša samo na preostale, tj. na MSRP (pravnega naslednika IASCF), EFRAG in PIOB. Tu je obravnavan samo zasebni sektor. Javni sektor ureja Uredba Sveta (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (ESR 95), ki določa načela za oblikovanje javnih proračunov.

2.2

Tako predlog kot poročilo, ki ga spremlja, sta tako natrpana z akronimi, da se je v goščavi kratic in razmerij med različnimi organizacijami, navedenimi v besedilu, težko znajti. Da bi olajšali branje dokumentov, ki so – čeprav so pripravljeni z natančno tehnično terminologijo – celo poklicanim dokaj težko razumljivi, je zato potrebna razlaga akronimov in organigramov.

2.3

Razlaga predvideva zelo poenostavljeno pojasnitev naslednjih upravičenih organizacij:

2.4

Tematika, ki jo obravnavajo organizacije, za katere se pričakuje precejšen obseg financiranja, je zelo strokovna in jo je z izjemo ozkega kroga strokovnjakov s tega področja težko ocenjevati. Komisija zato ni opravila zunanjega posvetovanja in se je omejila na oceno ustreznosti prispevkov glede na svoje izkušnje in znanje. V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da je program financiranja izpolnil pričakovanja in dosegel predvidene cilje.

3.1

EESO je že komentiral (2) prvotni program in podprl predloge Komisije, z nekaterimi pridržki in predlogi, ki bodo navedeni v tem besedilu, kjer bo potrebno. Tako takrat kot danes lahko le sprejmemo načelo, da je treba financirati dejavnosti institucij, ki opravljajo izjemno občutljive in pomembne naloge. Vendar pa ni mogoče izraziti utemeljenega mnenja o obsegu financiranja. Ta je odvisen od znanja, ki ga ima le ozek krog strokovnjakov.

3.2

Finančna kriza je v letu 2009, v času nastanka programa, že obstajala. Vendar je bilo tedaj morda še prezgodaj za izvedbo obsežne analize, ki bi vključevala manj očitne vidike vzrokov za to, kar se je zgodilo, ali – bolje rečeno – dejavnikov, ki so k temu prispevali. Čas, ki je odtlej minil in dogodki, ki so se medtem zgodili, omogočajo, da zdaj lahko razmišljamo o še nekaterih stvareh.

3.3

Računovodsko poročanje in računovodske metode so dragi, še toliko bolj, kadar so plod dela strokovnjakov, ki jih na trgu dela ni lahko najti in za katere je univerzitetna izobrazba le izhodišče za to, da na terenu pridobivajo zelo dragoceno znanje. Ne samo to: ti strokovnjaki morajo imeti tudi visoke moralne kvalitete, da se zagotovi zaupnost podatkov in nevtralnost njihovih analiz. Na podlagi vsega tega lahko ugotovimo, da je financiranje operativnih subjektov sicer nedvomno koristno, da pa je prav tako nujno tudi usposabljanje strokovnjakov, ki jih je treba ustrezno plačevati in motivirati.

3.3.1

Ko govorimo o "specialistih", ponavadi mislimo samo na tiste, ki so pri izvoru obdelave podatkov ali priprave pravil. Vendar morajo biti prav takšni "specialisti" tudi tisti, ki so jim podatki namenjeni, za katere so podatki delovno orodje, pravila pa vodila pri njihovih dejavnostih. Tako je razumljivo, da je razpoložljivost ustrezno usposobljenih človeških virov prednostna naloga, ne samo za tiste, ki podatke pripravljajo, ampak tudi za tiste, ki jih morajo uporabljati: regulativne in nadzorne organe, zakonodajalce, podjetja in raziskovalne inštitute.

3.4

Z usposabljanjem je posledično povezan vidik kakovosti podatkov. V točki 3.1 je bilo rečeno, da je težko soditi o obsegu predlaganega financiranja. Še težja in še bolj negotova bi bila presoja na podlagi dodane vrednosti koristnosti, ki jih podatki pomenijo za uporabnike. Preostaja le, da se podpre predlog Komisije v zvezi z zneskom prispevkov, ki temelji le na zaupanju in oceni razlogov.

3.5

V prejšnjem mnenju (3), predloženem leta 2009, ob začetku programa, je EESO priporočil, naj se posebna pozornost nameni preprečevanju nedopustnega vplivanja ali poseganja v trg vrednostnih papirjev  (4), ki ga urejajo pravila IASCF in EFRAG. Na zadevo je opozorila Komisija sama, ki je priporočila prispevek Skupnosti, da se preprečijo "nedovoljeni vplivi udeleženih strani". O tem pomembnem in občutljivem vidiku v novem predlogu uredbe ni več sledu. EESO poziva Komisijo, naj potrdi svoje popolno zaupanje v neodvisnost teh organizacij. Enako velja za PIOB  (5).

3.6

Kar zadeva EFRAG, je treba opozoriti, da Komisija sofinancira to organizacijo za račun manjših držav članic EU (največje jo sofinancirajo neposredno). Prispevek Komisije se verjetno ne bi bistveno spremenil, če bi svoj delež plačevale vse države članice, četudi bi bil morda le simboličen. Vendar bi bilo to dejanje znamenje, da celoten sistem EU odgovorno sodeluje pri organizacijah skupnega pomena, ne glede na velikost posameznih članic.

3.7

Standardi MSRP vzpostavljajo računovodstvo podjetij na podlagi tržnih cen (po metodi "marked to market"). Med finančno krizo je bilo opaženo, da imajo lahko procikličen, kratkoročen učinek. EESO predlaga, da se opravi ocena stroškov in koristi teh standardov, na primer v okviru tu obravnavanega programa.

3.8

Na koncu želi EESO vnovič poudariti pomen zbiranja in obdelave podatkov, predvsem pa potrebo po njihovem pravilnem razumevanju in uporabi. Treba je priznati visoko raven strokovnosti "dobaviteljev" podatkov, vendar pa je treba še veliko storiti na področju raznolike kategorije uporabnikov, in sicer z usposabljanjem in posodabljanjem ustreznih človeških virov.