31.7.2015   

SL

Uradni list Evropske unije

C 251/7

Poročevalec:

Carlos TRIAS PINTÓ

1.1

EESO meni, da je treba pri prehodu na nove modele bančnega in nebančnega poslovanja v finančnem sektorju nujno ohraniti „biotsko raznovrstnost“ finančnega sistema, kar pa ne pomeni samovoljnega izvajanja pravil (1).

1.2

Banke, ki ustvarjajo vrednost za delničarje (shareholder-value – SHV), se morajo učinkovito dopolnjevati z bankami, ki ustvarjajo vrednost za deležnike (stakeholder-value – STV), tako pri poslovanju za podjetja in prebivalstvo kot pri naložbenih dejavnostih. Samo tako bo mogoče ustvariti stabilen in učinkovit finančni ekosistem, ki bo polno prispeval k razvoju realnega gospodarstva.

1.3

EESO odločno podpira prizadevanja Evropske komisije, da v okviru nove finančne ureditve upošteva posebnost zadružnih bank in hranilnic, s čimer bi preprečili neželene učinke enotne uporabe bonitetnih pravil in morebitnih prekomernih upravnih obremenitev.

1.4

Kljub temu glavna težava ostaja ustrezna uporaba načela sorazmernosti v novih bančnih pravilih (zlasti v direktivi o kapitalskih zahtevah (CRD IV) in uredbi o kapitalskih zahtevah – CRR), ki bi jih bilo treba po priporočilih Baselskega odbora izvajati sorazmerno in v skladu s Pogodbama Evropske unije. To pomeni, da bi morale za svetovne banke veljati najstrožje zahteve, za vseevropske banke stroge zahteve (ki morajo biti v Evropi sistemske narave), za nacionalne in lokalne banke pa prožnejše zahteve (pri čemer je treba zagotoviti ustrezno raven varstva potrošnikov).

1.5

Pri tem pa ne gre za neutemeljeno zagotavljanje ugodnosti za posamezne segmente finančnega sektorja. EESO se je vedno zavzemal za enake konkurenčne pogoje in zato poziva k uporabi objektivnih meril, na podlagi katerih bi utemeljili uporabo posebne ureditve za posamezen poslovni model. Ta merila so predvsem gospodarska in finančna uspešnost, prispevek k realnemu gospodarstvu, obvladovanje tveganj in upravljanje. EESO finančnim organom predlaga, naj zagotovijo spodbude za akterje, ki najbolje izpolnjujejo te pogoje.

1.6

EESO želi poudariti pomen bančnega sistema zadružnih bank in hranilnic, hkrati pa odločno obsoditi določena ravnanja finančnega sektorja, tudi nekaterih institucij iz tega sektorja, in poziva k izboljšanju etičnih standardov in kodeksov dobrega upravljanja za celoten finančni sektor, kar je nujen pogoj za povrnitev izgubljenega zaupanja.

1.7

EESO poudarja, da imata lahko nadaljnje upočasnjevanje rasti in podražitev kreditov za MSP in gospodinjstva hude posledice za prihodnost Evropske unije. Pri tem izpostavlja tudi nedavno kritiko Evropskega parlamenta glede stališča Baselskega odbora, ki nasprotuje uporabi specifičnih evropskih instrumentov za financiranje MSP.

1.8

Če želi Evropa uspešno rešiti prihodnje izzive in biti nosilka sprememb (ne pa pasivno sprejemati spremembe), mora čim prej uvesti vrsto ukrepov na finančnem področju, ki bodo omogočali učinkovito izvajanje strategije Evropa 2020, aktov za enotni trg I in II, akta za mala podjetja, programa COSME, pobude za socialno podjetništvo itd. Okrepitev vloge hranilnic in zadružnih bank v evropskem finančnem sistemu bo ključnega pomena za izpolnitev teh ciljev.

2.1

Hranilnice in zadružne banke so imele v preteklosti pomembno vlogo pri razvoju gospodarstva, zlasti pri podpiranju kmetijstva, sektorja malih podjetij in trgovine. Trenutno predstavljajo približno 40 % finančnega sektorja Evropske unije (v Franciji 70 % in v Nemčiji 60 %), njihova struktura pa se med posameznimi državami znatno razlikuje. Medtem ko smo, kar zadeva hranilnice, v državah, kot sta Španija in Finska, priča sektorski koncentraciji, je za Nemčijo in Avstrijo značilna močna razdrobljenost.

2.2

Splošno gledano je rezultat prestrukturiranja bank manjše in bolj zdravo, toda manj vključujoče okolje, saj so bili v zadnjih letih MSP in gospodinjstva prikrajšani za možnosti financiranja, poleg tega pa je prišlo do postopnega zmanjšanja mreže lokalnih poslovalnic in izgube številnih delovnih mest. Z izločitvijo lokalnih bank s trga se lahko to stanje še poslabša.

2.3

Model bančnega poslovanja s prebivalstvom, ki ga uporabljajo zadružne banke in hranilnice, ima precej drugačnih značilnosti: povezanost z lokalno proizvodno strukturo, vpetost v okolje, razvejenost poslovnih mrež, bližina komitentom, financiranje specifičnih sektorjev, zastopanje lokalnih interesov in bližina socialnim akterjem ter solidarnost.

2.4

Zaradi svoje sestave imajo hranilnice in zadružne banke navadno zdravo lastniško strukturo, sprejemajo razumna tveganja ter naložbe in kapitalizacijo usmerjajo v skladu s politikami regionalnega razvoja posameznega območja.

2.5

Glede na zasnovo se zadružne banke in hranilnice med seboj razlikujejo:

2.6

Zelo zgovorni so podatki o zadružnih bankah v času krize; za nobeno od teh bank iz EU ni bil potreben dogovor z upniki. Njihov tržni delež pri vlogah znaša približno 20 %, v nekaterih državah, na primer v Italiji, Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem financirajo od 25 do 45 % posojil MSP, svoj delež pri vlogah pa so v zadnjih letih stalno povečevale, kar je pomemben znak zaupanja vanje.

2.7

Hranilnice so prav tako ohranile visoko raven udeležbe v finančnem sistemu EU. Tako v Nemčiji njihov tržni delež pri vlogah znaša 43 % in pri posojilih 39 %, v Španiji pa 41 % oziroma 42 %.

2.8

Tudi Mednarodni denarni sklad (2) opozarja na bistveno vlogo zadružnih bank. Te institucije so manj odvisne od pričakovanj delničarjev ter zanesljivo in varno izpolnjujejo potrebe MSP in številnih gospodinjstev po posojilih.

2.9

Kljub temu je mogoče najti tudi izjeme: nekatere hranilnice in zadružne banke so opustile svoje cilje, se spustile v špekulativne posle in se začele čezmerno širiti na druga območja, zato so si omadeževale ugled, kar je privedlo do tega, da so bili v nekaterih državah uvedeni regulativni ukrepi, ki pa so v določeni meri škodovali temu bančnemu modelu.

2.10

Skratka, poleg povečanja kapitala, zagotovitve ustrezne velikosti ter ohranitve teritorialnega značaja in visoke ravni varstva potrošnikov je treba obvarovati tudi temeljne prednosti edinstvenega poslovnega modela. EESO pri tem institucije Evropske unije poziva k priznanju in podpori teh prizadevanj.

3.1

Zadružne banke in hranilnice imajo značilnosti modela bančnega poslovanja s prebivalstvom: bližina komitentom, ukoreninjenost na nekem območju, sodelovanje, socialna usmerjenost itd. Vendar pa na razvoj njihovih potencialov vplivajo različni dejavniki (3):

3.2

Ne glede na navedeno imajo zadružne banke in hranilnice s svojo finančno, socialno in teritorialno funkcijo še vedno zelo pomembno vlogo pri izvajanju strategije Evropa 2020, s čimer dopolnjujejo druge oblike nebančnega financiranja (množično financiranje, tvegani kapital, poslovni angeli itd.), ki so se pojavile zaradi močnega omejevanja bančnih posojil (kreditni krč) in zahtevanih visokih jamstev.

3.3

EESO meni, da morajo ekonomski in monetarni organi izboljšati ukrepe za zagotovitev lažjega dostopa MSP do sredstev ter spodbujati dolgoročno financiranje ob podpori različnih oblik podjetij (4) in porazdelitve tveganja v sektorju finančnih storitev.

4.1

Pri prizadevanjih zadružnih bank in hranilnic za teritorialno kohezijo sta njihova finančna in socialna funkcija močno prepleteni. V javnosti najbolj prepoznavni značilnosti sta družbena angažiranost in interes za skupnost (5).

4.2

Presežke sredstev namenjajo za kulturo, zdravstveno in socialno varstvo, izobraževanje in raziskave, zgodovinsko in umetnostno dediščino, okoljsko trajnost itd., v primeru hranilnic pa ta delež sredstev, ki jih namenijo širši družbi, letno znaša več milijard EUR.

4.3

Zaradi potrebe, da ustvarijo vrednost za lokalna gospodarstva, postaja vse pomembnejši pristop ustvarjanja vrednosti za deležnike (stakeholder-value – STV). Socialno bančništvo namreč s podpiranjem podjetništva ter uvajanja projektov mikrofinanciranja in družbeno odgovornih naložb spodbuja finančno vključenost in teritorialno kohezijo.

4.4

Zadružne banke in hranilnice imajo pomembno vlogo kot posrednice pri izvajanju instrumentov in programov EU. EESO se zavzema za to, da se s poenostavitvijo upravnih zahtev manjšim zadružnim bankam omogoči, da lažje prevzamejo vlogo posrednic pri izvajanju finančnih instrumentov Evropske investicijske banke (EIB) in Evropskega investicijskega sklada (EIF), kar je bistvenega pomena za uresničitev Junckerjevega načrta. Nujno je tudi, da se tem institucijam omogoči večja vloga pri izvajanju pobude za socialno podjetništvo.

5.1

V zadnjem času smo bili v Evropi priča znatnemu prestrukturiranju hranilnic, ki so v nekaterih državah spremenile svoj osnovni značaj.

5.2

Nato so bili zaradi svetovne finančne krize izvedeni postopki reševanja in sanacije, združitve in prevzemi, nacionalizacija, v Španiji pa so se na primer hranilnice preoblikovale v komercialne banke.

5.3

Problemi pri upravljanju, strožje zahteve nove finančne ureditve in potrebna prilagoditev velikosti sektorja vse manjšemu trgu so privedli do določene koncentracije v bančnem sektorju. Čeprav se te institucije težko internacionalizirajo, s čimer bi sicer lahko povečale svojo velikost, EESO poudarja, da večnacionalne družbe običajno prevzemajo večja tveganja.

5.4

Po drugi strani pa je Komisija na podlagi poročila Liikanenove skupine iz leta 2012 in da bi se izognila problemom davkoplačevalcev zaradi bank, ki so prevelike, da bi propadle, objavila uredbo o strukturnih ukrepih za povečanje odpornosti kreditnih institucij v EU, o kateri je Odbor že pripravil mnenje (6), ki je bilo sprejeto z veliko večino.

5.5

V nekaterih členih tega predloga uredbe so predvidene izjeme glede kapitalskih zahtev in glasovalnih pravic za zadružne banke in hranilnice, ki imajo zelo posebno gospodarsko in lastniško strukturo.

5.6

EESO meni, da bi lahko z nekaterimi pravili v zvezi z ločevanjem med komercialnimi in investicijskimi bankami ogrozili način delovanja manjših lokalnih bank in njihove vsakodnevne dejavnosti podpiranja realnega gospodarstva na lokalni ravni, zato bi se lahko izkazala za nesorazmerna.

5.7

Te spremembe lahko imajo posledice za evropske državljane: to namreč pomeni zmanjšanje zmogljivosti (poslovalnic in osebja), kar vpliva na zaposlovanje in financiranje fizičnih oseb in MSP.

5.8

EESO tako meni, da je treba zadružnim bankam in hranilnicam omogočiti fleksibilnost pri izpolnjevanju novih zakonodajnih zahtev, drugače obstaja nevarnost, da se preoblikujejo v komercialne banke ter tako izgubijo svoj pravi značaj, družba pa velik socialni kapital, ki se je gradil stoletja.

6.1

Zadružne banke in hranilnice so prispevale k stabilnosti, solventnosti in konkurenčnosti evropskega bančnega sistema. Vendar pa je treba zaradi novih zahtev na trgu rešiti naslednje izzive:

6.2

Kapital osebnih odnosov sodi med izredno pomembna nematerialna sredstva v bančništvu, zato morajo finančne institucije socialnega gospodarstva izkoristiti svoje mreže stikov in notranje podpore. Finančni organi pa morajo pri uveljavljanju bonitetnih pravil priznati pomen teh solidarnostnih sredstev v okviru zadružnih bank.

6.3

Prav tako morajo pozorno spremljati zaostanke plačil, negotove razmere zaradi geopolitičnih tveganj in tehnološke inovacije (digitalna agenda), ki uvajajo nov ekosistem za finančni sistem, v katerem bo treba v prihodnje upoštevati medsebojno delovanje štirih akterjev: tradicionalnih bank, novih digitalnih akterjev, regulativnega organa in potrošnikov.

6.4

Te institucije morajo svojo prednost kot model bližine (poznavanje komitentov in zavezanost projektom skupnosti) povezati z uporabo IKT ter tako podpreti nove pobude za oživitev realnega gospodarstva.

6.5

Izboljšati morajo svoje upravljanje z vključitvijo ustreznih struktur usposabljanja, upravljanja in nadzora delovanja. Konkretno to pomeni, da je treba določiti stroga pravila ravnanja za zagotavljanje strokovnosti in etičnosti vodstvenih organov pri zastopanju različnih interesov.

6.6

EESO predlaga, da se oblikuje nov model notranjega nadzora hranilnic in zadružnih bank, ki bi vključeval zaposlene, predstavnike MSP in druge interesne skupine.

6.7

Te institucije morajo rešiti nov izziv konkurence zunaj bančnega sektorja, da se bodo lahko odzvale na nove zahteve državljanov in se razvijale hkrati s platformami množičnega financiranja in praksami sodelovalne potrošnje ter se z njimi povezale.

7.1

EESO se zavzema za dokončanje regulativnih sistemov in sistemov finančnega nadzora ter za to, da se finančnim institucijam zagotovijo zadostne zmogljivosti za premagovanje prihodnjih kriz.

7.2

V zvezi s tem je Evropska komisija sprejela delegirano uredbo (7), ki na podlagi osnutkov tehničnih standardov Evropskega bančnega organa ureja vidike v zvezi s kapitalskimi zahtevami, pri čemer se upošteva, da imajo zadružne banke in hranilnice drugačne kapitalske instrumente. Posebno pomembna so vprašanja glede omejitve odkupa instrumentov lastniškega temeljnega kapitala v primeru zadružnih bank.

7.3

Drugi temeljni steber za dokončno vzpostavitev bančne unije sta „enotni mehanizem nadzora“ in upravljanje sklada za financiranje morebitnega reševanja bank. Po mnenju EESO se bo s tem instrumentom okrepil odziv bank na prihodnje krize (8).

7.4

Zaradi potrebne porazdelitve tveganj se EESO strinja, da se pri določanju prispevka posamezne institucije k prihodnjemu enotnemu skladu za reševanje upošteva njen model tveganja, in Komisijo poziva, naj uporablja kazalnike, določene v direktivi o sanaciji in reševanju kreditnih institucij (9). EESO zlasti pozdravlja, da se upošteva vključenost v institucionalno jamstveno shemo (10).

7.5

EESO poziva, da se v tem novem finančnem okolju resnično spodbudijo družbena odgovornost podjetij, etičnost in preglednost v finančnem sektorju, nadzorni organi pa naj spodbujajo finančno kulturo (11) z organizacijo izobraževanja, zlasti v zvezi z oblikami socialnega gospodarstva, ki jih javnost še vedno slabo pozna. Pri tem je nujno zagotoviti večjo vlogo in prepoznavnost mrež, ki te institucije zastopajo, tj. Evropskega združenja zadružnih bank (EACB), Evropske federacije etičnih in alternativnih bank (FEBEA) ter Evropske skupine hranilnic (ESBG).

7.6

Po mnenju EESO je zelo pozitivno, da se oblikujejo novi finančni instrumenti za izboljšanje sedanjega upravljanja, vendar pa je treba pri njihovi ureditvi upoštevati raznolikost vpletenih finančnih akterjev ter zagotoviti njihovo stabilnost, hkrati pa je treba zmanjšati obremenitve finančnih institucij, ki imajo na voljo manj sredstev. V bistvu to pomeni, da je treba izboljšati pripravo zakonodaje.

8.1

Prednostne naloge EU bi morale biti oživitev proizvodne strukture, krepitev lokalnih gospodarstev in reševanje socialnih vprašanj. EESO zato institucije poziva, naj s forumi za stalni dialog okrepijo bančne modele, pri katerih je finančni sistem vpet v realno gospodarstvo, kar prispeva k stabilnosti in blaginji posameznega območja.

8.2

Težnje k vse večjim bankam, ki so se pojavile zaradi prestrukturiranja, so razlog za zaskrbljenost, saj to prinaša sistemsko tveganje. EESO zato poziva k vrnitvi k tradicionalnemu poslovanju (nazaj k osnovam) v okviru jasnejšega razlikovanja med institucijami, ki se specializirajo kot komercialne banke, in institucijami, ki svoj poslovni razvoj kombinirajo z investicijskim bančništvom. Izkušnje so pokazale, da so raznovrstnost, razpršenost in porazdelitev tveganja dobri za evropski finančni sistem.

8.3

Vitalnost in razvoj zadružnih bank in hranilnic temeljita na demokratičnem upravljanju ter svobodni in odgovorni izbiri, čemu bodo namenjeni presežki. Krepitev finančnega posredovanja v korist realnega gospodarstva zagotavlja njegovo kontinuiteto v skladu s cilji trajnostnega razvoja do leta 2015, ki so bili določeni v okviru Združenih narodov, ter deklaracijo Združenih narodov o zadrugah iz leta 2012.

8.4

Zato bi bilo treba pri izvajanju bonitetnih pravil predvideti posebno obravnavo za hranilnice in zadružne banke, saj te institucije predstavljajo model bančništva, ki si ga evropski državljani želijo in ki temelji na odgovornem in solidarnem upravljanju (12) na podlagi načel in vrednot socialnega gospodarstva.