Pritožba, ki so jo vložili Johannes Tomana in drugi 3. julija 2015 zoper sodbo Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 22. aprila 2015 v zadevi T-190/12, Johannes Tomana in drugi/Svet Evropske unije, Evropska komisija

(Zadeva C-330/15 P)

(2015/C 302/25)

Jezik postopka: angleščina

Stranke

Pritožniki: Johannes Tomana in drugi (zastopniki: M. O'Kane, Solicitor, M. Lester, Z. Al-Rikabi, Barristers)

Druge stranke v postopku: Svet Evropske unije, Evropska komisija, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska

Predlog

Pritožniki Sodišču predlagajo, naj razveljavi sodbo Splošnega sodišča, razglasi izpodbijane akte za nične v delu, v katerem se nanašajo na pritožnike, in nasprotnim strankam naloži plačilo stroškov postopka na prvi stopnji in pritožbenega postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Prvi pritožbeni razlog: Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo s tem, da je ugotovilo, da je bila izpodbijana uredba sprejeta na veljavni pravni podlagi. Edina ugotovljena pravna podlaga naj bi Komisijo pooblastila za spremembo Uredbe št. 314/2004 (1) na podlagi Skupnega stališča, ki je bilo medtem razveljavljeno, in ki naj je ne bi bilo mogoče razlagati tako, da se nanaša na poznejši sklep.

Drugi pritožbeni razlog: Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo s tem, da je ugotovilo, da se osebe lahko vpišejo na seznam iz razloga, da so „člani vlade“ ali z njimi „povezane osebe“ zgolj na podlagi njihovih funkcij ali prejšnjih funkcij. Dalje naj bi Splošno sodišče napačno uporabilo pravo z ugotovitvijo, da je treba osebe šteti za osebe, „povezane“ s člani vlade iz razloga, da je iz navedb, s katerimi se jim očita, da so sodelovale pri dejanjih, ki naj bi ogrožala pravno državo, demokracijo in človekove pravice v Zimbabveju, razvidno, da so „sodelovale“ s to vlado. Splošno sodišče naj nasprotnim strankam ne bi smelo dovoliti, da se sklicujejo na domneve, ki jih ni v izpodbijanih aktih in ki so v neskladju ter nesorazmerne z njihovimi cilji, ampak bi od njih moralo zahtevati, da izpolnijo svojo obveznost utemeljitve ohranitve vpisa na dovolj trdni dejanski podlagi.

Tretji pritožbeni razlog: Splošno sodišče naj bi napačno uporabilo pravo s tem, da je ugotovilo, da je obrazložitev v delu, v katerem so zgolj navedene funkcije, ki naj bi jih opravljali člani vlade in z njimi povezane osebe, oziroma v delu, v katerem so navedene nejasne in splošne ugotovitve o preteklem nezakonitem ravnanju, zadostna. Splošno sodišče naj bi prav tako napačno uporabilo pravo, ker naj bi dopustilo dopolnitev obrazložitve s poznejšim navajanjem dodatnih razlogov, ki jih ni v izpodbijanih aktih. Splošno sodišče naj bi pri odločanju o naknadni predložitvi stališč nekaterih pritožnikov, s katerimi so izpodbijali navedbe zoper njih, njihove dokaze nepravilno in neutemeljeno razglasilo za nedopustne in naj jih ne bi preizkusilo.

Četrti pritožbeni razlog: Splošno sodišče naj bi se oddaljilo od ustaljene sodne prakse glede pravice do obrambe s tem, da je ugotovilo, da nasprotnim strankam ni treba posredovati dokazov ali razlogov za ohranitev vpisa na seznamu in da pritožnikom ni treba dati možnosti, da pred sprejetjem odločitve o ohranitvi vpisa posameznega pritožnika na seznamu podajo svoja stališča.

Peti pritožbeni razlog: Splošno sodišče naj ne bi presodilo o tem, ali je vpis vsakega od pritožnikov na seznam sorazmeren glede na resno kršitev njegovih temeljnih pravic in cilji izpodbijanih aktov.

(1)  Uredba Sveta (ES) št. 314/2004 z dne 19. februarja 2004 o nekaterih omejevalnih ukrepih proti Zimbabveju (UL L 55, str. 1).