Resolucija Evropskega ekonomsko-socialnega odbora v podporo Schengenskemu sporazumu

Svoboda gibanja, podpora Schengnu

(2016/C 133/01)

Prosto gibanje je najbolj otipljiv dosežek evropske integracije. Schengenski sporazum, ki ljudem omogoča prosto potovati med državami zaradi dela, študija in v prostem času ter odpravlja materialne ovire za pretok blaga in storitev, je temeljni kamen notranjega trga, ki je vreden 2 800 milijard EUR ter vključuje 1,7 milijona čezmejnih delavcev in 57 milijonov prečkanj meje v okviru cestnega prometa na leto. Odprava nadzora na mejah je imela pomembno vlogo pri odpravi ovir, zbliževanju ljudi in spodbujanju evropskega gospodarstva. Več generacij Evropejcev je zraslo z ugodnostmi Schengna, ne da bi se jih sploh zavedali. Ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah bi predvidoma stala 100 milijard EUR, tj. 0,8 % BDP; s tem bi vsi postali kulturno, socialno in ekonomsko revnejši.

Evropski ekonomsko-socialni odbor v celoti podpira načela, na podlagi katerih so države članice podpisnice sporazuma iz leta 1985 podale naslednji izjavi: „zavedajoč se, da bi se morala vedno tesnejša zveza narodov držav članic Evropskih skupnosti izražati v prostem prehodu zunanjih meja za vse državljane držav članic in v prostem pretoku blaga in storitev“ in „v želji okrepiti solidarnost med svojimi narodi z odpravo ovir za prosti pretok na skupnih mejah med državami […]“, pri čemer je bil namen sporazuma vzpostaviti zvezo narodov in solidarnost med njimi. Ogrožanje tega sporazuma bi tako poleg morebitnih hudih gospodarskih posledic vplivalo tudi na solidarnost in na samo Unijo, takšen udarec pa bi lahko bil usoden.

Odbor ravno tako v celoti podpira načelo, na podlagi katerega so države članice podpisnice Pogodbe o delovanju Evropske unije določile naslednje: „Unija oblikuje politiko, da bi […] zagotovila, da se ne izvaja kontrola oseb pri prehajanju notranjih meja, ne glede na državljanstvo“, obenem pa predvidele učinkovito izvajanje nadzora na zunanjih mejah (člen 77(1)).

Člani EESO smo kot predstavniki evropske civilne družbe zato vse bolj zaskrbljeni zaradi pritiskov na Schengenski sporazum. EESO poziva evropske vlade, naj ne klonejo pod populističnimi pritiski in strahom, temveč naj raje branijo pravice, za katere smo se borili. Odbor priznava, da so nedavni dogodki razkrili precejšne vrzeli v upravljanju evropskih meja in v naših sposobnostih za učinkovito nadzorovanje gibanja ljudi s slabimi nameni. Te probleme je treba reševati, vendar pa problem ni Schengen, ki ga ne smemo imeti za grešnega kozla. Institucije EU se morajo za vsako ceno izogniti postopnemu ukinjanju schengenskih predpisov in s tem notranjega trga, kar bi v končni fazi škodovalo vsem.

Moč schengenskega območja ne more biti le moč njegovega najšibkejšega člena. Varovanje meja EU mora biti stvar vseh in odgovornost za to si morajo deliti vse države članice. Spoštovati je treba zaveze, ki so jih sprejele države članice za vzpostavitev učinkovite in operativne agencije Frontex in njeno okrepitev. Brez učinkovitega nadzora zunanjih meja Unija ne bo mogla sprejeti beguncev, ki potrebujejo pomoč. Uspešno nadzorovanje zunanjih meja je dejanski predpogoj za ohranitev schengenskega sistema. Varovanje notranjih meja ne sme voditi v postavljanje ovir za tiste, ki v skladu z Ženevsko konvencijo potrebujejo zaščito iz humanitarnih razlogov.

Pripravljeni moramo biti na iskanje drznih rešitev, ki lahko ščitijo naše pravice in varujejo našo Unijo brez notranjih meja, da bodo lahko ljudje svobodno delali, poslovali, študirali, si izmenjevali ideje, dobrine in storitve. Zaščititi moramo našo Evropo, naš Schengen in naše socialne in temeljne pravice.

Odbor zato poziva evropske in nacionalne organizacije civilne družbe, naj podprejo ne le ohranitev, temveč tudi utrditev in širitev schengenskega območja. Sam se zavezuje, da bo pri institucijah Unije, zlasti pri Svetu, skušal doseči, da države članice ostanejo zveste načelom pogodb in sporazumov, ki so brez dvoma pridobitev za zvezo evropskih narodov.