25.7.2016   

SL

Uradni list Evropske unije

C 270/22

1.

Ali je pogoj za sklicevanje države članice na člen 1(2) Direktive (1), ki se nanaša na uporabo notranjih določb, ki so potrebne za preprečevanje goljufij in zlorab, to, da je zadevna država članica sprejela specifično nacionalno določbo s katero prenaša člen 1(2) Direktive ali da nacionalno pravo vsebuje splošne določbe ali načela glede goljufije in zlorab, ki jih je mogoče razlagati v skladu s členom 1(2)?

2.

Ali je določba konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja, ki jo skleneta dve državi članici in je sestavljena v skladu s Vzorčno davčno konvencijo OECD, v skladu s katero je obdavčitev razdeljenih dividend odvisna od tega, ali se prejemnik dividend šteje za upravičenega lastnika dividend, določba konvencije za preprečevanje zlorab, ki je zajeta s členom 1(2) Direktive?

3.

V primeru, da bi Sodišče pritrdilno odgovorilo na drugo vprašanje: ali so nacionalna sodišča pristojna za opredelitev, kaj je zajeto s pojmom „upravičeni lastnik“, ali je treba ta pojem v okviru uporabe Direktive 90/435/EGS razlagati tako, da pomeni, da je treba temu pojmu, ki je Sodišču EU predložen v okviru predhodnega odločanja, pripisati specifičen pomen v pravu EU?

4.

V primeru, da bi Sodišče pritrdilno odgovorilo na drugo vprašanje, na tretje vprašanje pa, da nacionalna sodišča niso pristojna za opredelitev tega kaj zajema pojem „upravičeni lastnik“: ali je treba ta pojem torej razlagati tako, da je družba, ki je rezidentka v državi članici in ki v okoliščinah kot so v tej zadevi prejme dividend od hčerinske družbe iz druge države članice, „upravičeni lastnik“ teh dividend v skladu z razlago tega pojma po pravu EU?

5.

Ali je ob predpostavki, da gre za „notranje določbe, ki so potrebne za preprečevanje goljufij ali zlorab“ v smislu člena 1(2) Direktive 90/435/EGS, da je dividende družba (A), ki je rezidentka v državi članici, razdelila matični družbi (B) iz druge države članice in so bile potem prenesene na matično družbo te družbe (C), ki je rezidentka zunaj EU/EGP, ki pa je sredstva razdelila svoji matični družbi (D), ki je ravno tako rezidentka zunaj EU/EGS, da med prvo navedeno državo in državo, katere rezidentka je družba C ni bila sklenjena konvencija o izogibanju dvojnega obdavčenja, da je bila med prvo navedeno državo in državo, katere rezidentka je družba D, sklenjena konvencija o izogibanju dvojnega obdavčenja, in da prvo navedena država v skladu svojo zakonodajo torej ne bi imela terjatve iz naslova davka pri viru od dividend, ki jih je družba A izplačala družbi D, če bi bila družba D neposredna lastnica družbe A, podana zloraba v smislu Direktive, tako da ta družbe B ne varuje?

6.

Če se za družbo, ki je rezidentka v državi članici (matična družba) dejansko šteje, da ni oproščena davka pri viru v skladu s členom 1(2) Direktive 90/435/EGS glede dividend, ki jih je prejela od družbe, ki je rezidentka v drugi državi članici (hčerinska družba), ali člen 43 ES v povezavi s členom 48 ES (in/ali členom 56 ES) nasprotuje zakonodaji, v skladu s katero slednja država članica obdavči dividende matične družbe, ki je rezidentka v drugi državi članici, pri čemer zadevna država članica šteje, da so matične družbe, ki so rezidentke v tej državi, v sicer podobnih okoliščinah oproščene davka na take dividende?

7.

Če se za družbo, ki je rezidentka v državi članici (matična družba) dejansko šteje, da ni oproščena davka pri viru v skladu s členom 1(2) Direktive 90/435/EGS glede dividend, ki jih je prejela od družbe, ki je rezidentka v drugi državi članici (hčerinska družba), za matično družbo v prvo navedeni državi članici pa se šteje da ima omejeno davčno obveznost za zadevne dividende v tej državi članici: ali člen 43 ES v povezavi s členom 48 ES (in/ali členom 56 ES) nasprotuje zakonodaji, v skladu s katero slednja država članica od družbe, ki je dolžna izvesti odtegljaj davka pri viru (hčerinska družba) zahteva, da plača zamudne obresti v primeru zamude pri plačilu terjatve iz naslova davka pri viru po višji obrestni meri kot velja za zamudne obresti, ki jih država članica določa v zvezi z zahtevki za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb proti družbi, ki je rezidentka v isti državi članici?

8.

Ali mora, v primeru, da bi Sodišče pritrdilno odgovorilo na drugo vprašanje, na tretje vprašanje pa, da nacionalna sodišča niso pristojna za opredelitev tega kaj zajema pojem „upravičeni lastnik“ in če se za družbo (matična družba), ki je rezidentka v državi članici, na tej podlagi ne more šteti, da je oproščena davka pri viru na podlagi Direktive 90/435/EGS glede dividend, ki jih je prejela od družbe, ki je rezidentka v drugi državi članici (hčerinska družba), zadnje navedena država članica v skladu z Direktivo 90/435/EGS ali členom 10 ES navesti koga v tem primeru šteje za upravičenega lastnika?

9.

Če se za družbo, ki je rezidentka v državi članici (matična družba) dejansko šteje, da ni oproščena davka pri viru v skladu s členom 1(2) Direktive Sveta 90/435/EGS glede dividend, ki jih je prejela od družbe, ki je rezidentka v drugi državi članici (hčerinska družba): ali člen 43 ES v povezavi s členom 48 ES (ali členom 56 ES), posebej ali skupaj, nasprotujejo zakonodaji, na podlagi katere:

10.

Ali člen 56 ES v okoliščinah, v katerih: