▌

(5)

Zaradi postopnega širjenja pristojnosti Splošnega sodišča od njegove ustanovitve je temu sodišču predloženo čedalje več zadev.

(6)

Število zadev, vloženih pri tem sodišču, z leti vse bolj narašča, zaradi česar se na tem sodišču dolgoročno povečuje število nerešenih zadev in podaljšuje trajanje postopkov.

(7)

To podaljševanje je težko sprejemljivo za stranke, zlasti glede na zahteve iz člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člena 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

(8)

Vzroki za položaj, v katerem je Splošno sodišče, so strukturni in izvirajo tako iz krepitve in naraščajoče raznolikosti zakonodajne in regulativne dejavnosti institucij, organov, uradov in agencij Unije kot tudi iz obsega in zapletenosti spisov, predloženih Splošnemu sodišču, zlasti na področjih konkurence in državnih pomoči.

(9)

Zato je treba sprejeti potrebne ukrepe za odpravo tega položaja, možnost povečanja števila sodnikov Splošnega sodišča, določena v Pogodbah, pa je taka, da omogoča hitro zmanjšanje števila nerešenih zadev in skrajšanje čezmernega trajanja postopkov na tem sodišču.

(9a)

Ti ukrepi bi morali vključevati tudi trajno rešitev vprašanja o izvoru sodnikov, saj trenutna razdelitev sodniških mest med državami članicami ni prenosljiva na situacijo, v kateri je več sodnikov kot držav članic.

(9b)

V skladu s členom 19(2) Pogodbe o Evropski uniji Splošno sodišče sestavlja najmanj po en sodnik iz vsake države članice. Ker sta geografsko ravnotežje in zastopanost pravnih redov posameznih držav s tem že zagotovljena, bi bilo treba dodatne sodnike imenovati izključno na podlagi njihove strokovne in osebne ustreznosti, ob upoštevanju njihovega poznavanja pravnih sistemov Evropske unije in držav članic. Vseeno pa ne bi smela biti več kot dva sodnika iz vsake države članice,

▌

6a.

prvi odstavek člena 47 se nadomesti z naslednjim:

7.

člen  48 se ▌ nadomesti z  naslednjim :

„Splošno sodišče sestavlja po en sodnik iz vsake države članice in dvanajst dodatnih sodnikov. Nobena država članica nima več kot dva sodnika.

Vsi sodniki imajo enak položaj ter enake pravice in dolžnosti.

Ko se vsaka tri leta izvede delna zamenjava sodnikov, se pri parnem številu sodnikov izmenično zamenja pol sodnikov, pri neparnem številu sodnikov pa se izmenično zamenja parno število sodnikov ter za ena zmanjšano neparno število sodnikov.“

7a .

vstavi se naslednji člen:

„Člen 48(a)

Vlade posameznih držav članic imajo pravico predlagati po enega sodniškega kandidata.“

7b.

vstavi se naslednji člen:

„Člen 48(b)

1.     Dodatna sodniška mesta bodo zasedena ne glede na izvor kandidata iz določene države članice.

2.     V postopku za zasedbo enega ali več dodatnih sodniških mest lahko vse vlade držav članic predlagajo kandidate. Nadalje se lahko sodniki, ki jim poteče mandat na Splošnem sodišču, v skladu s členom 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije sami pisno prijavijo pri predsedniku odbora kot kandidati.

3.     Odbor poda v postopku za zasedbo enega ali več dodatnih sodniških mest v skladu s členom 255 Pogodbe o delovanju Evropske unije mnenje o ustreznosti kandidatov za opravljanje nalog sodnika Splošnega sodišča. Temu mnenju o ustreznosti kandidatov priloži prednostni seznam kandidatov z najustreznejšimi izkušnjami na visoki ravni. Seznam vsebuje vsaj dvakrat več kandidatov, kot znaša število sodnikov, ki jih morajo vlade držav članic v medsebojnem soglasju imenovati, pod pogojem, da obstaja zadostno število ustreznih kandidatov.“