—

Sklep naj bi bil utemeljen na številnih trditvah, ki so vsebinsko napačne, vključno z navedbami, da je priglašeni ukrep pomenil odgovor na uradni opomin Komisije in je bil namenjen sporočitvi korakov, ki jih je Poljska uporabila za odpravo kršitve, na katero se je nanašal navedeni opomin, in sicer glede nekaterih pogojev za pridobitev dovoljenj za opravljanje igralniških storitev na Poljskem, čeprav je v resnici Poljska navedene pogoje odpravila že pred več kot dvema letoma in priglašeni ukrep nikakor ni bil povezan z uradnim opominom, ki ga je poslala Komisija.

—

Ob upoštevanju sodbe Sodišča v zadevi Francija/Schlyter (C-331/15 P) (3) se zatrjuje, da je Komisija s tem, da je uporabila splošno domnevo, ne da bi dokazala, da bi razkritje zahtevanih dokumentov konkretno in dejansko oslabilo postopek za ugotavljanje kršitev, kršila načelo preglednosti, ki je vključeno v Direktivo 2015/1535.

—

Komisija naj glede na trajanje postopka za ugotavljanje kršitev in ker v njegovem okviru niso bili sprejeti ukrepi v razumnem roku, ne bi mogla utemeljiti zavrnitve dostopa na nujnosti varovanja namena tega postopka.

—

Zahtevani dokumenti naj ne bi bili zajeti z nobeno od splošnih domnev. Trditev Komisije, da sta postopek priglasitve in postopek za ugotavljanje kršitev „neločljivo povezana“, je vsebinsko napačna in preveč nejasna. Z njo naj nikakor ne bi bilo mogoče dokazati, da so dokumenti zajeti s splošno domnevo, ker je to pogojeno zgolj s tem, da so del spisa v zvezi s kršitvijo. Pravilen preizkus tega, ali je dokument del tega spisa, temelji na tem, ali ga ima Komisija v posesti v okviru načrtovanega ali tekočega postopka za ugotavljanje kršitev, torej ali je dokument predložila, prejela, naročila, itd. v okviru tega postopka ali z namenom njegovega začetka. Ta preizkus naj v obravnavani zadevi ne bi bil opravljen.

—

Zgolj dejstvo, da namerava Komisija obrazloženo mnenje Malte upoštevati in uporabiti v dialogu s Poljsko v okviru postopka za ugotavljanje kršitev, ki je v teku, naj ne bi moglo upravičiti zavrnitve razkritja tega mnenja.

—

Glede na trajanje postopka za ugotavljanje kršitev ter vsebino, naravo in okvir zahtevanih dokumentov naj njihovo razkritje nikakor ne bi moglo oslabiti varstvo tega postopka, zaradi česar je splošna domneva o nerazkritju ovržena.

—

Obstajal naj bi prevladujoči javni interes za seznanitev z reakcijo Komisije na priglašeni ukrep, s katerim so kršene temeljne pravice in svoboščine prava Unije. Komisija naj ne bi pojasnila, zakaj ta interes šteje za manj pomemben od interesa za nerazkritje.