Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62018TN0158

Zadeva T-158/18: Tožba, vložena 6. marca 2018 – Scaloni in Figini/Komisija

UL C 152, 30.4.2018, p. 56–57 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

30.4.2018   

SL

Uradni list Evropske unije

C 152/56


Tožba, vložena 6. marca 2018 – Scaloni in Figini/Komisija

(Zadeva T-158/18)

(2018/C 152/66)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeči stranki: Mario Scaloni (Ancona, Italija), Ennio Figini (Chiaravalle, Italija) (zastopnica: P. Putti, odvetnica)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj – odvisno od razlage zadevne direktive in uredbe, ki jo bo podalo – Uniji in/ali Komisiji naloži plačilo odškodnine v višini celotne nominalne vrednosti delnic, kot je navedena v tožbi in kot izhaja iz priložene dokumentacije, in stroškov tega postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeči stranki trdita, da se Italijanski državi po začetku veljavnosti Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (besedilo velja za EGP) (1), ki ji je sledila Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (2), ni dovolilo, da posreduje v korist nekaterih svojih bank, med njimi družbe Banca Marche.

Tožeči stranki v utemeljitev svoje tožbe navajata tri tožbene razloge.

1.

Prvi tožbeni razlog: odškodninski zahtevek, ker razlaga Direktive 2014/59/EU in Uredbe št. 806/2014, ki jo je podala Komisija, ni bila v skladu s pravom Unije, nezakonita izključitev družbe Banca Marche iz okvira za državne pomoči, in posledična kršitev načela enakosti in/ali nediskriminacije.

V zvezi s tem se navaja, da je Komisija glede pomoči različnih držav članic bankam menila, da izpolnjujejo pogoje iz člena 107(3)(b), in so bile zato štete za zakonite. Posredovanja, ki jih je načrtovala Italija, bi se moralo preučiti glede na to določbo, ki je edina, ki ureja državne pomoči, in ne glede na Direktivo in Uredbo. Ti zakonodajni besedili se ne nanašata na pomoči in se tudi ne bi mogli nanašati nanje, ker gre za sekundarno zakonodajo. Dovoliti bi bilo treba tudi pomoči italijanskim bankam, ker so tudi te temeljile na razlogih, ki so po mnenju Komisije upravičevale pomoči, ki so bile že plačane.

Poleg tega se pojasnjuje, da je, če bi se štelo, da je mogoče uporabiti sekundarno zakonodajo, prvi tožbeni razlog ta, da je Komisija z nedovolitvijo pomoči kršila načelo enakosti.

2.

Drugi tožbeni razlog: kršitev načela hierarhije določb prava Unije s strani evropskega zakonodajalca.

V zvezi s tem se navaja, da če bi Splošno sodišče štelo, da je razlaga Komisije pravilna, kršitev izvirala iz zakonodajnih aktov in bi odgovornost nosila Unija kot celota.

3.

Tretji tožbeni razlog: kršitev temeljnih načel italijanske pravne ureditve in nemožnost uporabe pravnega reda Unije.

V zvezi s tem se navaja, da bo treba, če bi Splošno sodišče odločilo, da Direktiva in Uredba nista kršili niti načela enakosti iz prava Unije, Corte costituzionale (ustavno sodišče, Italija) zaprositi za preveritev skladnosti z načelom enakosti iz italijanske ustavne ureditve. V primeru nikalnega odgovora zakonodaje, ki je kršila to načelo, ne bi bilo mogoče vključiti v italijansko ureditev.


(1)  UL 2014, L 173, str. 190.

(2)  UL 2014, L 225, str. 1.


Top
  翻译: