52018AR3598

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52018AR3598 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52018AR3598

Help

Mnenje Evropskega odbora regij – Instrument za povezovanje Evrope

COR 2018/03598

UL C 461, 21.12.2018, p. 173–195 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

21.12.2018

Uradni list Evropske unije

C 461/173

Mnenje Evropskega odbora regij – Instrument za povezovanje Evrope

(2018/C 461/15)

Glavna poročevalka:

Isabelle BOUDINEAU (FR/PES), podpredsednica regionalnega sveta, Nouvelle-Aquitaine

Referenčni dokument:

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014

COM(2018) 438 final

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1316/2013 v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije

COM(2018) 568 final

I. PREDLOGI SPREMEMB

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014

(COM(2018) 438 final) – del 1

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 15

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
V sporočilu „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ (1) je Komisija poudarila posebne prometne potrebe najbolj oddaljenih regij in nujnost financiranja Unije za zadovoljitev teh potreb, vključno v okviru programa.	V sporočilu „Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU“ (1) je Komisija poudarila posebne prometne potrebe najbolj oddaljenih regij , pa tudi potrebe na energetskem in digitalnem področju. Kar zadeva promet, je tudi poudarila nujnost financiranja Unije za zadovoljitev teh potreb, vključno v okviru programa.

Obrazložitev

Komisija v svojem sporočilu o najbolj oddaljenih regijah priznava, da imajo te regije na energetskem in digitalnem področju določen potencial, vendar imajo nekatere omejitve, za odpravo teh omejitev pa je potrebna podpora.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 22

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sporočilo „Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti“ (1) (strategija za gigabitno družbo) določa strateške cilje za leto 2025 za optimiziranje naložb v infrastrukturo za digitalno povezljivost. Cilj Direktive (EU) 2018/XXX (Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah) je med drugim ustvariti regulativno okolje, ki spodbuja zasebne naložbe v omrežja za digitalno povezljivost. Kljub temu je jasno, da bo na veliko območjih Unije vzpostavitev omrežij ostala nedonosna zaradi raznih dejavnikov, kot so odročnost in ozemeljske ali geografske posebnosti, majhna gostota prebivalstva in razni družbeno-gospodarski dejavniki. Program bi bilo zato treba prilagoditi, da bi prispeval k doseganju teh strateških ciljev, ki so opredeljeni v strategiji za gigabitno družbo, z dopolnjevanjem podpore, ki jo vzpostavitvi zelo visokozmogljivih omrežij zagotavljajo drugi programi, zlasti ESRR, Kohezijski sklad in sklad InvestEU.

Sporočilo „Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti“ (1) (strategija za gigabitno družbo) določa strateške cilje za leto 2025 za optimiziranje naložb v infrastrukturo za digitalno povezljivost. Cilj Direktive (EU) 2018/XXX (Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah) je med drugim ustvariti regulativno okolje, ki spodbuja zasebne naložbe v omrežja za digitalno povezljivost. Kljub temu je jasno, da bo na veliko območjih Unije vzpostavitev omrežij ostala nedonosna zaradi raznih dejavnikov, kot so odročnost in ozemeljske ali geografske posebnosti, kar velja za najbolj oddaljene regije, majhna gostota prebivalstva in razni družbeno-gospodarski dejavniki. Program bi bilo zato treba prilagoditi, da bi prispeval k doseganju teh strateških ciljev, ki so opredeljeni v strategiji za gigabitno družbo, z dopolnjevanjem podpore, ki jo vzpostavitvi zelo visokozmogljivih omrežij zagotavljajo drugi programi, zlasti ESRR, Kohezijski sklad in sklad InvestEU.

Obrazložitev

Najbolj oddaljene regije so najbolj očiten primer takšnih razmer, kot je priznano v členu 349 PDEU. Soočajo se z večjim številom omejitev (velika oddaljenost, otoška lega, majhnost, relief in podnebje), ki zaradi njihove stalnosti in prepletenosti ovirajo njihov razvoj.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 28

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Vzpostavitev hrbteničnih elektronskih komunikacijskih omrežij, vključno s podmorskimi kabli, ki povezujejo evropska ozemlja s tretjimi državami na drugih celinah ali evropske otoke ali čezmorska ozemlja s celino, je potrebna za zagotovitev nujne redundance za tako pomembno infrastrukturo ter povečanje zmogljivosti in odpornosti digitalnih omrežij Unije. Toda ti projekti brez javne podpore pogosto niso donosni.

Vzpostavitev hrbteničnih elektronskih komunikacijskih omrežij, vključno s podmorskimi kabli, ki povezujejo evropska ozemlja s tretjimi državami na drugih celinah ali evropske otoke ali najbolj oddaljene regije s celino, je potrebna za zagotovitev nujne redundance za tako pomembno infrastrukturo ter povečanje zmogljivosti in odpornosti digitalnih omrežij Unije. Toda ti projekti brez javne podpore pogosto niso donosni.

Obrazložitev

Zaradi posebnih okoliščin najbolj oddaljenih regij, ki so izolirane od evropske celine, vendar so blizu drugim celinam, je ta problem še bolj pereč.

Predlog spremembe 4

Člen 2(h)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(h)

(h) „čezmejni projekt na področju energije iz obnovljivih virov“ pomeni projekt, izbran ali upravičen do tega, da je izbran na podlagi sporazuma o sodelovanju ali kakršnega koli drugega dogovora med državami dogovora članicami ali med državami članicami in tretjimi državami, kot je opredeljeno v členih 6, 7, 9 ali 11 Direktive 2009/28/ES, pri načrtovanju ali uvedbi energije iz obnovljivih virov v skladu z merili, določenimi v delu IV Priloge k tej uredbi;

(h)

(h) „čezmejni projekt na področju energije iz obnovljivih virov“ pomeni projekt, izbran ali upravičen do tega, da je izbran na podlagi EZTS, sporazuma o sodelovanju ali kakršnega koli drugega dogovora med državami članicami , med lokalnimi ali regionalnimi oblastmi ali med državami članicami in tretjimi državami, kot je opredeljeno v členih 6, 7, 9 ali 11 Direktive 2009/28/ES, pri načrtovanju ali uvedbi energije iz obnovljivih virov v skladu z merili, določenimi v delu IV Priloge k tej uredbi;

Obrazložitev

Uporabo EZTS bi bilo treba spodbujati, da bi se omogočil razvoj čezmejnih projektov. Poleg tega nekatere od teh projektov financirajo le lokalne in regionalne oblasti, ki morajo torej nadzorovati tudi dostop do vlog za evropsko financiranje.

Predlog spremembe 5

člen 3(2)(a)(i)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(i)	prispevati k razvoju projektov v skupnem interesu, ki se nanašajo na učinkovita in medsebojno povezana omrežja ter infrastrukturo za pametno, trajnostno, vključujočo, varno in zanesljivo mobilnost;

(i)

prispevati k razvoju strateških projektov v skupnem interesu, ki se nanašajo na učinkovita in medsebojno povezana omrežja ter infrastrukturo za pametno, trajnostno, vključujočo, varno in zanesljivo mobilnost , ki krepi ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo Unije. Pri tem je treba prednost nameniti zlasti izvedbi in dokončanju projektov in del na glavnih koridorjih in velikih oseh, navedenih v Prilogi k tej uredbi ;

Predlog spremembe 6

Člen 3(2), točke (a), (b) in (c)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Specifični cilji programa so:

(a)	v prometnem sektorju:

(a)	v prometnem sektorju:

(i)	prispevati k razvoju projektov v skupnem interesu, ki se nanašajo na učinkovita in medsebojno povezana omrežja ter infrastrukturo za pametno, trajnostno, vključujočo, varno in zanesljivo mobilnost;

(i)	prispevati k razvoju projektov v skupnem interesu, ki se nanašajo na učinkovita in medsebojno povezana omrežja ter infrastrukturo za pametno, trajnostno, vključujočo, varno in zanesljivo mobilnost;

(ii)	prilagoditi omrežja TEN-T potrebam po vojaški mobilnosti;

(ii)

prilagoditi omrežja TEN-T potrebam po vojaški mobilnosti , da se omogoči dvojna, civilno-vojaška uporaba določene strateške prometne infrastrukture, s čimer bi uresničili in dokončali interoperabilne čezmejne povezave z rešitvami, ki bi olajšale in omogočale prehod na druge oblike prevoza v tovornem in potniškem prometu, ter tako povečali interoperabilnost omrežij in koridorjev ;

(iii)

prizadevati si za izboljšanje dostopnosti najbolj oddaljenih regij, mobilnosti njihovega prebivalstva in prevoza blaga;

(b)

v energetskem sektorju prispevati k razvoju projektov v skupnem interesu, ki se nanašajo na nadaljnje povezovanje notranjega energetskega trga ter čezmejno in medsektorsko interoperabilnost omrežij, pospešujejo razogljičenje in zagotavljajo zanesljivost oskrbe, ter spodbujati čezmejno sodelovanje na področju energije iz obnovljivih virov;

(b)

v energetskem sektorju prispevati k razvoju projektov v skupnem interesu, ki se nanašajo na nadaljnje povezovanje notranjega energetskega trga ter čezmejno in medsektorsko interoperabilnost omrežij, pospešujejo razogljičenje in zagotavljajo zanesljivost oskrbe, ter spodbujati čezmejno in medregionalno sodelovanje na področju energije iz obnovljivih virov , zlasti med najbolj oddaljenimi regijami ;

(c)	v digitalnem sektorju prispevati k uvedbi zelo visokozmogljivih digitalnih omrežij in sistemov 5G, večji odpornosti in zmogljivosti digitalnih hrbteničnih omrežij na ozemljih EU z njihovim povezovanjem s sosednjimi ozemlji kot tudi k digitalizaciji prometnih in energetskih omrežij.

(c)

v digitalnem sektorju prispevati k uvedbi zelo visokozmogljivih digitalnih omrežij in sistemov 5G, večji odpornosti in zmogljivosti digitalnih hrbteničnih omrežij na ozemljih EU z njihovim povezovanjem s sosednjimi ozemlji in najbolj oddaljenimi regijami, h krepitvi sistemov širokopasovnih povezav v najbolj oddaljenih regijah kot tudi k digitalizaciji prometnih in energetskih omrežij.

Obrazložitev

Točke člena 3(2) morajo vključevati navedbo posebnega primera najbolj oddaljenih regij, podobno kot je določeno v členu 10 z naslovom Splošne prednostne naloge veljavne Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah za razvoj TEN-T.

Predlog spremembe 7

Člen 4(8)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

8. Kar zadeva zneske, prerazporejene iz Kohezijskega sklada, se 30 % teh zneskov nemudoma da na voljo vsem državam članicam, ki so upravičene do financiranja iz Kohezijskega sklada, za financiranje projektov prometne infrastrukture v skladu s to uredbo, pri čemer imajo prednost čezmejne in manjkajoče povezave . Pri izboru projektov, upravičenih do financiranja, se do 31. decembra 2023 upoštevajo nacionalna dodeljena sredstva v okviru Kohezijskega sklada glede 70 % prerazporejenih sredstev . Od 1. januarja 2024 se sredstva, ki so bila prerazporejena programu in niso bila dodeljena za noben projekt prometne infrastrukture, dajo na voljo vsem državam članicam, upravičenim do sredstev iz Kohezijskega sklada, za financiranje projektov prometne infrastrukture v skladu s to uredbo.

8. Kar zadeva zneske, prerazporejene iz Kohezijskega sklada, se pri izboru projektov, upravičenih do financiranja, do 31. decembra 2023 upoštevajo nacionalna dodeljena sredstva v okviru Kohezijskega sklada. Od 1. januarja 2024 se sredstva, ki so bila prerazporejena programu in niso bila dodeljena za noben projekt prometne infrastrukture, dajo na voljo vsem državam članicam, upravičenim do sredstev iz Kohezijskega sklada, za financiranje projektov prometne infrastrukture v skladu s to uredbo , pri čemer imajo prednost čezmejne in manjkajoče povezave ter projekti v najbolj oddaljenih regijah . Pri uporabi vseh sredstev, prenesenih iz Kohezijskega sklada, v državah članicah se upoštevajo nacionalne kvote.

Obrazložitev

Viri, ki so preneseni iz Kohezijskega sklada, so pomemben vidik IPE. Vendar pa mesta in regije držav članic upravičenk – glede na znatno zmanjšanje splošnih sredstev iz Kohezijskega sklada – ne morejo pristati na tveganje dodatne izgube proračunskih sredstev. Do konca programskega obdobja je vendarle treba porabiti vsa sredstva.

Predlog spremembe 8

Člen 4(9)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Sredstva, dodeljena državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo prerazporedijo programu. Komisija ta sredstva uporablja neposredno v skladu s [točko (a) člena 62(1)] finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) navedenega člena. Če je to mogoče, se ta sredstva uporabijo v korist zadevne države članice.

Sredstva, dodeljena državam članicam v okviru deljenega upravljanja , ki so v skladu s členom 21 Uredbe (EU) XX (uredba o skupnih določbah) prenosljiva , se lahko na zahtevo organa upravljanja in po posvetovanju z lokalnimi/regionalnimi oblastmi prerazporedijo programu. Komisija ta sredstva uporablja neposredno v skladu s točko (a) člena 62(1) finančne uredbe ali posredno v skladu s točko (c) odstavka 1 navedenega člena. Ta sredstva se uporabijo za geografsko območje zadevnega organa upravljanja .

Obrazložitev

Sredstva, prerazporejena programu, bi moral uporabiti organ upravljanja, ki se je odločil za prerazporeditev sredstev. S tem pristopom se bo lahko ohranila dodelitev sredstev za posamezna območja, sredstva pa se bodo v skladu z aktualnimi potrebami regij in držav članic lahko uporabljala bolj ciljno.

Predlog spremembe 9

Nov člen za členom 5

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Prilagoditev omrežij TEN-T vojaški mobilnosti

1. Instrument za povezovanje Evrope mora prispevati k razvoju prednostnega omrežja prometne infrastrukture, prilagojene dvojni, civilno-vojaški uporabi.

2. Projekti, ki se podpirajo v skladu s tem ciljem, se izvajajo v celotnem omrežju TEN-T.

3. Infrastruktura za dvojno, civilno-vojaško uporabo, mora izpolnjevati tehnične specifikacije omrežja TEN-T in vojaške specifikacije ter biti prilagojena dejanskim obstoječim ali morebitnim potrebam.

4. Uporabe infrastrukture, ki bo v skladu s tem ciljem upravičena do financiranja, ne bo mogoče omejiti na uporabo v vojaške namene, razen v primeru izrednih okoliščin ali za omejeno časovno obdobje, pod pogojem, da bo ves čas zagotovljena varnost oseb, storitev, blaga in infrastrukture.

5. Ukrepi, ki so povezani s prilagajanjem infrastrukture dvojni, civilno-vojaški uporabi, so podprti le v povezavi s tem ciljem.

6. Komisija bo do 31. decembra 2019 sprejela delegirane akte, v katerih bodo podrobno opisane tehnične specifikacije, potrebne za dvojno, civilno-vojaško uporabo, ki jih bo opredelil Svet, akti pa bodo vsebovali tudi seznam prednostnih projektov, ki bi bili lahko upravičeni do financiranja na podlagi tega cilja, ter pravila o upravičenosti in pravila za izbor. Komisija zagotavlja usklajeno in uravnoteženo geografsko porazdelitev te infrastrukture.

Obrazložitev

Glede na proračunska sredstva, namenjena temu cilju, je treba v uredbi natančno opredeliti pravila za njegovo doseganje.

Predlog spremembe 10

Člen 7(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov vključujejo najmanj dve državi članici in so vključeni v sporazum o sodelovanju ali kakršen koli drug dogovor med državami članicami ali dogovor med državami članicami in tretjimi državami, kot je določeno v členih 6, 7, 9 ali 11 Direktive 2009/28/ES. Ti projekti se opredelijo v skladu z merili in postopkom iz dela IV Priloge k tej uredbi.

Čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov vključujejo najmanj dve državi članici ali en EZTS ali dve najbolj oddaljeni regiji in so vključeni v sporazum o sodelovanju ali kakršen koli drug dogovor med državami članicami , med lokalnimi ali regionalnimi oblastmi in najbolj oddaljenimi regijami ali med državami članicami in tretjimi državami, kot je določeno v členih 6, 7, 9 ali 11 Direktive 2009/28/ES. Ti projekti se opredelijo v skladu z merili in postopkom iz dela IV Priloge k tej uredbi.

Predlog spremembe 11

Člen 8(3)(d)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

3. Brez poseganja v merila za dodelitev iz člena 13 se prednost pri financiranju določi ob upoštevanju naslednjih meril:

[…]

(d)

projekti, namenjeni vzpostavitvi čezmejnih hrbteničnih omrežij, ki povezujejo Unijo s tretjimi državami in krepijo povezave znotraj ozemlja Unije, vključno s podmorskimi kabli, se prednostno razvrstijo glede na to, kako pomembno prispevajo k večji odpornosti in zmogljivosti elektronskih komunikacijskih omrežij na ozemlju Unije;

(d)

projekti, namenjeni vzpostavitvi čezmejnih hrbteničnih omrežij, ki povezujejo Unijo s tretjimi državami in krepijo povezave znotraj ozemlja Unije, zlasti med evropsko celino in najbolj oddaljenimi regijami, vključno s podmorskimi kabli, se prednostno razvrstijo glede na to, kako pomembno prispevajo k večji odpornosti in zmogljivosti elektronskih komunikacijskih omrežij na ozemlju Unije;

[…]

Obrazložitev

Zaradi velike razdalje med najbolj oddaljenimi regijami in evropsko celino ter bližine teh regij sosednjim tretjim državam je nujno treba vzpostaviti omrežja, predvsem s podmorskimi kabli, da bi se zmanjšala izoliranost teh regij.

Predlog spremembe 12

člen 9(2)(a)(i)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(i)

ukrepi za vzpostavitev jedrnega omrežja v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. 1315/2013, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na urbana vozlišča, pomorska pristanišča, pristanišča na celinskih plovnih poteh in železniško-cestne terminale jedrnega omrežja, kot so opredeljeni v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1315/2013. Ukrepi za vzpostavitev jedrnega omrežja lahko zajemajo povezane elemente v celovitem omrežju, če je to potrebno za optimizacijo naložbe, v skladu z načini, določenimi v delovnih programih iz člena 19 te uredbe;

(i)

ukrepi za vzpostavitev in dokončanje jedrnega omrežja v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) št. 1315/2013, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na urbana vozlišča, pomorska pristanišča, pristanišča na celinskih plovnih poteh , letališča in intermodalne železniško-cestne terminale jedrnega omrežja, kot so opredeljeni v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1315/2013 , ter na odpravljanje ozkih grl in manjkajočih povezav . Ukrepi za vzpostavitev jedrnega omrežja lahko zajemajo povezane elemente v celovitem omrežju, če je to potrebno za optimizacijo naložbe, v skladu z načini, določenimi v delovnih programih iz člena 19 te uredbe , s čimer se spodbuja intermodalnost ;

Predlog spremembe 13

Člen 9(2)(a)(ii)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(ii)	ukrepi za vzpostavitev čezmejnih povezav celovitega omrežja v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. 1315/2013, zlasti na odsekih, naštetih v delu III Priloge k tej uredbi;

(ii)	ukrepi za razvoj in izboljšanje čezmejnih povezav celovitega omrežja v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. 1315/2013, zlasti na odsekih, naštetih v delu III Priloge k tej uredbi;

Predlog spremembe 14

Člen 9(2)(a)(iii)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(iii)

ukrepi za vzpostavitev odsekov celovitega omrežja v najbolj oddaljenih regijah v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. 1315/2013, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na zadevna urbana vozlišča, pomorska pristanišča, pristanišča na celinskih plovnih poteh in železniško-cestne terminale celovitega omrežja, kot so opredeljeni v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1315/2013;

(iii)

ukrepi za vzpostavitev odsekov celovitega omrežja v oddaljenih regijah v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. 1315/2013, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na zadevna urbana vozlišča, pomorska pristanišča, pristanišča na celinskih plovnih poteh , letališča in železniško-cestne terminale celovitega omrežja, kot so opredeljeni v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1315/2013;

Obrazložitev

Menimo, da morajo institucije EU drugače obravnavati težave, ki jih povzroča otoška lega, saj so otoki primerljivi z najbolj oddaljenimi regijami, kjer glavni problem ni toliko razdalja kot pa ozemeljska nepovezanost.

Letališča so bistveno orodje za razvoj najbolj oddaljenih regij, včasih pa tudi najučinkovitejše sredstvo, ki omogoča vključitev teh regij v prometna omrežja Unije.

Predlog spremembe 15

Člen 9(2) in (4)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

2. V prometnem sektorju so do prejemanja finančne pomoči Unije na podlagi te uredbe upravičeni naslednji ukrepi:

(a)	ukrepi, ki se nanašajo na učinkovita in medsebojno povezana omrežja:

(a)	ukrepi, ki se nanašajo na učinkovita in medsebojno povezana omrežja:

[…]

(iii)

ukrepi za vzpostavitev odsekov celovitega omrežja v najbolj oddaljenih regijah v skladu s poglavjem II Uredbe (EU) št. 1315/2013, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na zadevna urbana vozlišča, letališča, pomorska pristanišča, pristanišča na celinskih plovnih poteh in železniške terminale celovitega omrežja, kot so opredeljeni v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1315/2013 , in ukrepi, ki se izvajajo v posamezni najbolj oddaljeni regiji ;

[…]

(b)	ukrepi, ki se nanašajo na pametno, trajnostno, vključujočo, varno in zanesljivo mobilnost:

(b)	ukrepi, ki se nanašajo na pametno, trajnostno, vključujočo, varno in zanesljivo mobilnost:

[…]

ix)	ukrepi za izboljšanje dostopnosti in razpoložljivosti prometne infrastrukture za varnostne namene in namene civilne zaščite;

ix)	ukrepi za izboljšanje dostopnosti in razpoložljivosti prometne infrastrukture za varnostne namene in namene civilne zaščite;

x)	ukrepi za izboljšanje dostopnosti najbolj oddaljenih regij, mobilnosti njihovega prebivalstva in prevoza blaga;

[…]

4. V digitalnem sektorju so do prejemanja finančne pomoči Unije na podlagi te uredbe upravičeni naslednji ukrepi:

[…]

(d)	ukrepi za podporo vzpostavitve hrbteničnih omrežij, vključno s podmorskimi kabli , v državah članicah ter med Unijo in tretjimi državami;

(d)	ukrepi za podporo vzpostavitve hrbteničnih omrežij, vključno s podmorskimi kabli med državami članicami, med državami članicami in najbolj oddaljenimi regijami ter med Unijo in tretjimi državami;

[…]

Predlog spremembe 16

Člen 9(4)(b)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

4. V digitalnem sektorju so do prejemanja finančne pomoči Unije na podlagi te uredbe upravičeni naslednji ukrepi:

(a)	ukrepi za podporo gigabitne povezljivosti spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja;

(a)	ukrepi za podporo gigabitne povezljivosti spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja;

(b)	ukrepi za podporo zagotavljanja zelo visokokakovostne brezplačne lokalne brezžične povezljivosti v lokalnih skupnostih brez diskriminatornih pogojev;

(b)	ukrepi za podporo zagotavljanja zelo visokokakovostne brezplačne lokalne brezžične povezljivosti v lokalnih skupnostih brez diskriminatornih pogojev , zlasti na podeželju (koncept pametnih vasi) ;

(c)	ukrepi za neprekinjeno pokritje vseh glavnih kopenskih prometnih poti, vključno z vseevropskimi prometnimi omrežji, s sistemi 5G;

(c)	ukrepi za neprekinjeno pokritje vseh glavnih kopenskih prometnih poti, vključno z vseevropskimi prometnimi omrežji, s sistemi 5G;

(d)	ukrepi za podporo vzpostavitve hrbteničnih omrežij, vključno s podmorskimi kabli, v državah članicah ter med Unijo in tretjimi državami;

(d)	ukrepi za podporo vzpostavitve hrbteničnih omrežij, vključno s podmorskimi kabli, v državah članicah ter med Unijo in tretjimi državami;

(e)	ukrepi za podporo dostopa evropskih gospodinjstev do zelo visokozmogljivih omrežij;

(e)	ukrepi za podporo dostopa evropskih gospodinjstev do zelo visokozmogljivih omrežij;

(f)	ukrepi za izvajanje zahtev infrastrukture za digitalno povezljivost v zvezi s čezmejnimi projekti na področju prometa ali energetike in/ali za podporo delujočih digitalnih platform, ki so neposredno povezane s prometnimi ali energetskimi infrastrukturami.

(f)	ukrepi za izvajanje zahtev infrastrukture za digitalno povezljivost v zvezi s čezmejnimi projekti na področju prometa ali energetike in/ali za podporo delujočih digitalnih platform, ki so neposredno povezane s prometnimi ali energetskimi infrastrukturami.

Okvirni seznam upravičenih projektov v digitalnem sektorju je vključen v del V Priloge.

Predlog spremembe 17

Člen 10(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
V prometnem, energetskem ali digitalnem sektorju lahko ukrepi, ki so upravičeni v skladu s členom 9, vključujejo pomožne elemente, ki se ne nanašajo nujno na upravičene ukrepe iz člena 9(2), (3) ali (4), če izpolnjujejo te zahteve:	V prometnem, energetskem ali digitalnem sektorju lahko ukrepi, ki so upravičeni v skladu s členom 9, vključujejo pomožne elemente, ki se nanašajo ali ne nanašajo na upravičene ukrepe iz člena 9(2), (3) ali (4), če izpolnjujejo te zahteve:

Obrazložitev

Olajšati je treba sinergije. Poleg tega bi moral instrument, predlagan v odstavku 2, omogočiti vključitev ukrepov, ki so upravičeni v zvezi z drugim sektorjem IPE v okviru razpisa za zbiranje predlogov iz določenega sektorja. Na podlagi posebnih razpisov za zbiranje predlogov za skupne projekte se bodo podprli projekti, katerih sektorska mešanica je višja od 20 %–80 %.

Predlog spremembe 18

člen 11(2)(b)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

(b)	pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki je pridružena programu;

(b)	pravni subjekti s sedežem v tretji državi, ki je pridružena programu , za ukrepe, ki so povezani s projektom, ki zadeva to tretjo državo ;

Obrazložitev

IPE ne sme prinašati ugodnosti neevropskim podjetjem za dejavnosti, ki se izvajajo na ozemlju Unije.

Predlog spremembe 19

Člen 11(5)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
5. Delovni programi iz člena 19 lahko določajo, da so upravičeni samo predlogi, ki jih predložijo ena ali več držav članic ali, s soglasjem zadevnih držav članic, mednarodne organizacije, skupna podjetja ali javna ali zasebna podjetja ali organi.

Obrazložitev

Nadaljevanje postopka odobritve s strani držav članic ne bi omogočilo upravne poenostavitve, ki jo podpira Evropski odbor regij.

Predlog spremembe 20

Člen 12

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Nepovratna sredstva v okviru programa se dodeljujejo in upravljajo v skladu z naslovom [VIII] finančne uredbe.

1. Postopek izbiranja projektov poteka v dveh fazah:

(a)	ocena upravičenosti projekta na podlagi poenostavljene dokumentacije;

(b)	postopek predložitve, ocenjevanja in izbire projekta.

2. Komisija objavi razpise za zbiranje predlogov vsaj en mesec pred začetkom razpisnih postopkov. Nosilci projektov imajo za predložitev prve dokumentacije na voljo vsaj en mesec. Evropska komisija oceni upravičenost dokumentacije v roku enega meseca. Nosilci projektov imajo nato za predložitev celotne dokumentacije na voljo vsaj tri mesece.

Obrazložitev

Poenostaviti bi bilo treba izvajanje IPE, da nosilcem projektov, ki ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje na razpisu za zbiranje predlogov, ne bi bilo treba pripravljati celotne dokumentacije, saj je ta postopek dolgotrajen in drag. Poleg tega morajo imeti nosilci predlogov na voljo dovolj časa, da lahko ustrezno preučijo razpis za zbiranje predlogov in pripravijo celotno dokumentacijo.

Predlog spremembe 21

Člen 13(1)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Merila za dodelitev se opredelijo v delovnih programih iz člena 19 in razpisih za zbiranje predlogov, pri čemer se, kadar je to ustrezno, upoštevajo naslednji elementi:

(a)	gospodarski, družbeni in okoljski vpliv (koristi in stroški);

(a)	gospodarski, družbeni in okoljski vpliv (koristi in stroški);

(b)	vidiki inovacij, varnosti, interoperabilnosti in dostopnosti;

(b)	vidiki inovacij, varnosti, interoperabilnosti večmodalnosti in dostopnosti;

(c)	čezmejna razsežnost;

(c)	čezmejna razsežnost ali izboljšanje dostopnosti otokov in najbolj oddaljenih regij ;

(d)	sinergije med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem;

(d)	evropska dodana vrednost;

(e)	zrelost ukrepa v razvoju projekta;

(e)	prispevek k odpravi ozkih grl in dokončanju manjkajočih povezav;

(f)	smotrnost predlaganega izvedbenega načrta;

( f )

sinergije med prometnim, energetskim in digitalnim sektorjem;

(g)	spodbujevalni učinek finančne pomoči Unije na naložbe;

( g )

zrelost ukrepa v razvoju projekta in stopnja zavezanosti k njegovemu dokončanju ;

(h)	potreba po premostitvi finančnih ovir, kakršna je nezadostna donosnost ali pomanjkljivo financiranje trga;

(h)	družbeni učinek;

(i)	skladnost z energetskimi in podnebnimi načrti Unije ter nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti.

(ii)	( i ) smotrnost predlaganega izvedbenega načrta;

( j )

spodbujevalni učinek finančne pomoči Unije na naložbe;

( k )

potreba po premostitvi finančnih ovir, kakršna je nezadostna donosnost ali pomanjkljivo financiranje trga;

( l )

skladnost z energetskimi in podnebnimi načrti Unije ter nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti.

Predlog spremembe 22

Člen 14(2)(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

za dela, ki se nanašajo na specifične cilje iz člena 3(2)(a), znesek finančne pomoči Unije ne presega 30 % skupnih upravičenih stroškov. Stopnje sofinanciranja se lahko povečajo na največ 50 % za ukrepe, ki se nanašajo na čezmejne povezave, pod pogoji, določenimi v točki (c) tega odstavka, za ukrepe v zvezi z ozkimi grli in manjkajočimi povezavami v jedrnih omrežjih, za ukrepe za podporo pomorskih avtocest, za ukrepe za podporo pomorskih in rečnih povezav jedrnega in celovitega omrežja, vključno z ukrepi v pristaniščih in povezavami z zaledjem, za prometna vozlišča, platforme, večmodalne povezave in povezave „zadnjega kilometra“, za ukrepe za podporo sistemov telematskih aplikacij, za ukrepe za podporo novih tehnologij in inovacij, za ukrepe za podporo izboljšanja varnosti infrastrukture v skladu z zadevno zakonodajo Unije in za ukrepe v otoških in najbolj oddaljenih regijah;

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je v skladu s predlogom Komisije, po katerem bi se v koridorje jedrnega omrežja dodale pomorske povezave. Poleg tega je treba za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev Unije pomorski promet znatno podpirati.

Predlog spremembe 23

Člen 14(5)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Najvišja stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za ukrepe, izbrane na podlagi medsektorskih delovnih programov iz člena 10, je najvišja dovoljena stopnja sofinanciranja, ki se uporablja za zadevne sektorje , zvišana za 10 % . Ukrepi, ki se podpirajo v okviru instrumenta, opisanega v členu 10(2), so upravičeni do stopnje sofinanciranja, enake tisti v primarnem sektorju, vključno z dodatnimi stroški.

Obrazložitev

Sinergije je treba podpirati tudi finančno. Zaradi poenostavitve mora biti instrument, opisan v členu 10(2), upravičen do enotne stopnje sofinanciranja.

Predlog spremembe 24

Člen 15(a)

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Poleg meril iz člena [186] finančne uredbe se uporabljajo naslednja merila za upravičenost stroškov:

(a)

upravičeni so lahko le odhodki, ki so nastali v državah članicah, razen če se projekt v skupnem interesu ali čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov nanašajo na ozemlje ene ali več tretjih držav, kot je navedeno v členu 5 ali odstavku 4 člena 11 te uredbe, ali mednarodne vode in kadar je ukrep nujen za doseganje ciljev zadevnega projekta;

(a)

upravičeni so lahko le odhodki, ki so nastali v državah članicah, razen če se projekt v skupnem interesu ali čezmejni projekti na področju energije iz obnovljivih virov nanašajo na ozemlje ene ali več tretjih držav, kot je navedeno v členu 5 ali odstavku 4 člena 11 te uredbe, eno ali več najbolj oddaljenih regij ali mednarodne vode in kadar je ukrep nujen za doseganje ciljev zadevnega projekta;

Obrazložitev

Predlaga se, da se v členu 15(a) posebej navedejo najbolj oddaljene regije.

Predlog spremembe 25

Člen 16(2)

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
2. Uporaba nepovratnih sredstev iz odstavka 1 se lahko izvaja prek namenskih razpisov za zbiranje predlogov.	2. Uporaba nepovratnih sredstev iz odstavka 1 se izvaja prek vseh razpisov za zbiranje predlogov in namenskih razpisov za zbiranje predlogov ter je omejena na 10 % skupnih sredstev IPE .

Obrazložitev

Če nosilec projekta želi uporabiti možnost mešanega financiranja, mu je treba to omogočiti in ga pri tem spodbujati. Vendar pa morajo primarni vir financiranja IPE še naprej ostati nepovratna sredstva.

Predlog spremembe 26

Nov odstavek 3 za odstavkom 2 člena 17

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
	3. Finančna sredstva, ki se pridobijo na podlagi tega člena, se ponovno uporabijo za druge delovne programe IPE. Razdelijo se v skladu z dogovorjenimi nacionalnimi sredstvi.

Obrazložitev

Finančna sredstva, ki so v večletnem finančnem okviru dodeljena IPE, morajo ostati v IPE. Razdelitev teh sredstev ob upoštevanju dogovorjenih nacionalnih sredstev je element spodbude za države članice in izvajalce posameznih projektov, da iz bojazni pred izgubo finančne podpore odločitve o prihodnosti projekta ne ovirajo po nepotrebnem. Poleg tega ukrep omogoča bolj uravnovešeno geografsko porazdelitev finančnih sredstev med državami članicami EU.

Predlog spremembe 27

Člen 19

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
1. Program se izvaja z delovnimi programi iz člena 110 finančne uredbe. V delovnih programih je, kadar je ustrezno, določen skupni znesek, rezerviran za operacije mešanega financiranja.	1. Program se izvaja z delovnimi programi iz člena 110 finančne uredbe. V delovnih programih je, kadar je ustrezno, določen skupni znesek, rezerviran za operacije mešanega financiranja.
2. Komisija delovne programe sprejme z izvedbenim aktom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22 te uredbe.	2. Evropska komisija predloži okvirni časovni načrt delovnih programov, ki vsebuje finančna sredstva in prednostne naloge teh programov za celotno programsko obdobje.
	3. Komisija delovne programe sprejme z izvedbenim aktom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 22 te uredbe.

Obrazložitev

Finančna sredstva, ki so v večletnem finančnem okviru dodeljena IPE, morajo ostati v IPE.

Predlog spremembe 28

Člen 23

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 24 te uredbe:

(a)	za spremembo dela I Priloge glede kazalnikov ter vzpostavitev okvira za spremljanje in ocenjevanje;

(a)	za spremembo dela I Priloge glede kazalnikov ter vzpostavitev okvira za spremljanje in ocenjevanje;

(b)	za spremembo dela II Priloge glede okvirnih odstotkov proračunskih sredstev, dodeljenih specifičnemu cilju iz člena 3(a)(i);

(b)	za spremembo dela II Priloge glede okvirnih odstotkov proračunskih sredstev, dodeljenih specifičnemu cilju iz člena 3(a)(i);

(c)	za spremembo dela III Priloge glede opredelitve koridorjev jedrnega prometnega omrežja in predhodno določenih odsekov; in predhodno določenih odsekov globalnega omrežja;

(c)	za spremembo dela III Priloge glede opredelitve koridorjev jedrnega prometnega omrežja in predhodno določenih odsekov; in predhodno določenih odsekov globalnega omrežja;

(d)	za spremembo dela IV Priloge glede opredelitve čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov;

(d)	za spremembo dela IV Priloge glede opredelitve čezmejnih projektov na področju energije iz obnovljivih virov;

(e)	za spremembo dela V Priloge glede opredelitve projektov v skupnem interesu na področju digitalne povezljivosti.

(e)	za opredelitev ali spremembo tehničnih specifikacij, povezanih z infrastrukturo za dvojno, civilno in vojaško, uporabo, ki jih opredeli Svet, ter za opredelitev ali spremembo seznama prednostnih projektov za prilagoditev dvojni, civilni in vojaški, uporabi;

(f)	za spremembo dela V Priloge glede opredelitve projektov v skupnem interesu na področju digitalne povezljivosti.

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014

(COM(2018) 438 final) – del 2

Predlog spremembe 29

Priloga, del III, preglednica 1

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Koridor jedrnega omrežja „Atlantik“ Trasa	Koridor jedrnega omrežja „Atlantik“ Trasa
Gijón–León–Valladolid	Gijón–León– Palencia– Valladolid
A Coruña–Vigo–Orense–León	A Coruña–Vigo–Orense– Ponferrada–Astorga– León –Palencia-Venta de Baños
Zaragoza–Pamplona/Logroño–Bilbao	Zaragoza–Pamplona/Logroño–Bilbao (Y basque)
	Bordeaux–Dax–Vitoria/Gasteiz Bordeaux–Toulouse
Tenerife/Gran Canaria–Huelva/Sanlúcar de Barrameda–Sevilla–Córdoba	Tenerife/Gran Canaria–Huelva/Sanlúcar de Barrameda–Sevilla–Córdoba
Algeciras–Bobadilla–Madrid	Algeciras–Bobadilla–Madrid
Sines/Lisboa–Madrid–Valladolid	Sines/Lisboa–Madrid–Valladolid
Lisboa–Aveiro–Leixões/Porto–reka Douro	Lisboa–Aveiro–Leixões/Porto–reka Douro
Aveiro–Valladolid–Vitoria-Gasteiz–Bergara–Bilbao/Bordeaux–Tours–Paris–Le Havre/Metz–Mannheim/Strasbourg	Aveiro – Valladolid – Vitoria-Gasteiz – Bergara – Bilbao/Bordeaux– Tours – Paris – Le Havre/Metz – Mannheim/Strasbourg
	Shannon Foynes – Dublin – Cork – Le Havre– Rouen – Paris
Saint Nazaire–Nantes–Tours	Dublin – Cork – Saint Nazaire – Nantes – Tours

Obrazložitev

Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije bo imel veliko posledic, bistveno pa bo vplival tudi na vključitev Irske v omrežje koridorjev jedrnega omrežja TEN-T, saj je Irska odvisna le od povezav preko Združenega kraljestva. Tako bo treba na zemljevidu koridorjev označiti tudi pomorske povezave, ki vodijo do pristanišč jedrnega omrežja koridorja Atlantik, in nekatera pristanišča iz celovitega omrežja. Z vključitvijo povezave med koridorjem Sredozemlje in koridorjem Atlantik v prednostne koridorje centralnega omrežja se lahko izboljša socialno-ekonomska uspešnost teh dveh koridorjev, kar omogoča razvoj in uporabo infrastrukture ter je priložnost za povezovanje pristanišč Sredozemskega morja in Atlantika na osi Bordeaux–Toulouse–Narbonne. Poleg tega je ta predlog del velikega jugozahodnega projekta za razvoj dveh prog za visoke hitrosti, ki si delita odsek, in sicer proge od Bordeauxa do Toulousa in proge od Bordeauxa do Španije.

Prav tako je smiselno spodbujati povezavo Zaragoza–Pamplona–Y basque, ki bi povezovala koridorja Atlantik in Sredozemsko morje ter omogočila dostop do pristanišča Bilbao. Francija bi morala ponovno vzpostaviti povezavo Bordeaux–Dax–Vitoria, tako za potniški promet kot z namenom odprave ozkih grl pri prevozu blaga (Irun–Hendaye, različica na osi do Bordeauxa).

Nazadnje bi bilo treba vključiti možne enklave in logistične platforme velikega strateškega pomena ali s prihodnjim potencialom v obrobnih regijah, ki imajo še veliko potreb na področju osnovne infrastrukture, da bi izboljšali njihovo dostopnost in povezave, zlasti s pristanišči.

Predlog spremembe 30

Priloga, del III, preglednica 3

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Koridor jedrnega omrežja „Sredozemlje“ Trasa	Koridor jedrnega omrežja „Sredozemlje“ Trasa
Algeciras–Bobadilla–Madrid–Zaragoza–Tarragona	Algeciras–Bobadilla–Madrid–Zaragoza– Sagunto/ Tarragona
	Madrid–Albacete–Valencia
Sevilla–Bobadilla–Murcia	Sevilla–Bobadilla– Almería –Murcia
Cartagena–Murcia–Valencia–Tarragona/Palma de Mallorca–Barcelona	Cartagena–Murcia–Valencia–Tarragona/Palma de Mallorca–Barcelona
Tarragona–Barcelona–Perpignan–Marseille–Genova/Lyon–Torino–Novara–Milano–Bologna/Verona–Padova–Venezia–Ravenna/Trieste/Koper–Ljubljana–Budapest	Tarragona /Palma de Mallorca –Barcelona–Perpignan–Marseille–Genova/Lyon–Torino–Novara–Milano–Bologna/Verona–Padova–Venezia–Ravenna/Trieste/Koper–Ljubljana–Budapest
	Alcúdia–Ciudadela–Toulon–Ajaccio–Bastia–Porto Torres–Cagliari–Palermo Toulouse–Narbonne
Ljubljana/Rijeka–Zagreb–Budapest–Ukrajinska meja	Ljubljana/Rijeka – Zagreb – Budapest – Ukrajinska meja

Obrazložitev

Z vključitvijo povezave med koridorjem Sredozemlje in koridorjem Atlantik v prednostne koridorje centralnega omrežja se bo izboljšala socialno-ekonomska uspešnost teh dveh koridorjev, kar bo omogočilo razvoj in uporabo infrastruktur ter je priložnost za povezovanje pristanišč Sredozemskega morja in Atlantika na osi Bordeaux–Toulouse–Narbonne.

Predlog spremembe 31

Del III Priloge, Tabela 4

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Koridor jedrnega omrežja „Severno morje–Sredozemlje“	Koridor jedrnega omrežja „Severno morje–Sredozemlje“
Trasa	Trasa
Belfast–Dublin–Shannon Foynes/Cork	Belfast–Dublin–Shannon Foynes/Cork
	Dublin–Cork–Calais–Zeebruge–Antwerpen–Rotterdam Shannon Foynes–Dublin–Rosselare–Waterford–Cork–Brest–Roscoff–Cherbourg–Caen–Le Havre–Rouen–Paris
Glasgow/Edinburgh–Liverpool/Manchester–Birmingham	Glasgow/Edinburgh–Liverpool/Manchester–Birmingham
Birmingham–Felixstowe/London/Southampton	Birmingham–Felixstowe/London/Southampton
London–Lille–Brussel/Bruxelles	London–Lille–Brussel/Bruxelles
Amsterdam–Rotterdam–Antwerpen–Brussel/Bruxelles–Luxembourg	Amsterdam–Rotterdam–Antwerpen–Brussel/Bruxelles–Luxembourg
Luxembourg–Metz–Dijon–Macon–Lyon–Marseille	Luxembourg–Metz–Dijon–Macon–Lyon–Marseille
Luxembourg–Metz–Strasbourg–Basel	Luxembourg–Metz–Strasbourg–Basel
Antwerpen/Zeebrugge–Gent–Dunkerque/Lille–Paris	Antwerpen/Zeebrugge–Gent–Dunkerque/Lille–Paris

Obrazložitev

Ta predlog spremembe povzema predlog Evropske komisije, ki predvideva spremembo uredbe o IPE v primeru, da bi do izstopa Združenega kraljestva prišlo brez soglasja, in vanj vključuje pristanišča celovitega in jedrnega omrežja.

Predlog spremembe 32

Priloga, del III, preglednica 9

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Koridor jedrnega omrežja „Skandinavija–Sredozemlje“	Koridor jedrnega omrežja „Skandinavija–Sredozemlje“
Trasa	Trasa
Ruska meja–Hamina/Kotka–Helsinki–Turku/Naantali–Stockholm–Örebro–Malmö	Ruska meja–Hamina/Kotka–Helsinki–Turku/Naantali–Stockholm–Örebro–Malmö
Narvik/Oulu–Luleå–Umeå–Stockholm	Narvik/Oulu–Luleå–Umeå –Gävle– Stockholm–Örebro
	Stockholm–Örebro–Oslo
Oslo–Göteborg–Malmö–Trelleborg	Oslo–Göteborg–Malmö–Trelleborg
Malmö–København–Fredericia–Aarhus–Aalborg–Hirtshals/Frederikshavn	Malmö–København–Fredericia–Aarhus–Aalborg–Hirtshals/Frederikshavn
København–Kolding/Lübeck–Hamburg–Hannover	København–Kolding/Lübeck–Hamburg–Hannover
Bremerhaven–Bremen–Hannover–Nürnberg	Bremerhaven–Bremen–Hannover–Nürnberg
Rostock–Berlin–Leipzig–München	Rostock–Berlin–Leipzig–München
Nürnberg–München–Innsbruck–Verona–Bologna–Ancona/Firenze	Nürnberg–München–Innsbruck–Verona–Bologna–Ancona/Firenze
Livorno/La Spezia–Firenze–Roma–Napoli–Bari–Taranto–Valletta	Livorno/La Spezia–Firenze–Roma–Napoli–Bari–Taranto–Valletta

Predlog spremembe 33

Priloga, del III, točka 2 Predhodno določeni odseki v celovitem omrežju

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Čezmejni odseki celovitega omrežja iz člena 9(2)(a)(ii) te uredbe vključujejo zlasti naslednje odseke:	Čezmejni odseki celovitega omrežja iz člena 9(2)(a)(ii) te uredbe ter obstoječe čezmejne železniške povezave in manjkajoče povezave na notranjih mejah EU vključujejo zlasti naslednje odseke:

Obrazložitev

S tem dopolnilom se omogočajo povezave med koridorji TEN, čeprav trenutno niso uradno del celovitega omrežja (npr. manjkajoče povezave).

Predlog spremembe 34

Priloga, del V

Predlog Komisije

Predlog spremembe OR

1.	Gigabitna povezljivost za spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja

1.	Gigabitna povezljivost za spodbujevalce socialno-ekonomskega razvoja

[…]

—	gigabitni povezljivosti za izobraževalna in raziskovalna središča v okviru prizadevanj za zmanjšanje digitalnega razkoraka ter za inovacije na področju izobraževalnih sistemov, izboljšanje učnih rezultatov, okrepitev enakosti in večjo učinkovitost.

—	gigabitni povezljivosti za izobraževalna in raziskovalna središča v okviru prizadevanj za zmanjšanje digitalnega razkoraka ter za inovacije na področju izobraževalnih sistemov, izboljšanje učnih rezultatov, okrepitev enakosti in večjo učinkovitost.

—	omogočanju gigabitne povezljivosti, s čimer se v najbolj oddaljenih regijah ter med njimi in njihovo državo članico zagotavljajo sistemi širokopasovnih povezav, zlasti s polaganjem redundantnih podvodnih kablov.

Obrazložitev

Pomembno je zagotoviti, da bodo ukrepi za razvoj infrastrukture za digitalne povezave v najbolj oddaljenih regijah obravnavani kot prednostni.

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1316/2013 v zvezi z izstopom Združenega kraljestva iz Unije

(COM(2018) 568 final) – del 1

Predlog spremembe 35

Uvodna izjava 6

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
Da koridor jedrnega omrežja Severno morje–Sredozemlje ne bi razpadel na dva ločena dela in da bi bila Irska še naprej povezana s celinsko Evropo, bi moral koridor jedrnega omrežja Severno morje–Sredozemlje vključevati pomorske povezave med osrednjimi irskimi pristanišči in osrednjimi pristanišči Belgije in Nizozemske.

Obrazložitev

Več francoskih pristanišč (Le Havre, Dunkerque, Calais) sodi med pristanišča osrednjega omrežja in je del koridorjev Atlantik in Severno morje–Sredozemlje. Nobenega razloga ni, da bi jih iz njih izključili.

Predlog spremembe 36

Priloga

Predlog Komisije	Predlog spremembe OR
V delu I Priloge I, točka 2 („Koridorji jedrnega omrežja“), se v oddelku „Severno morje–Sredozemlje“ za vrstico „Belfast – Baile Átha Cliath/Dublin – Corcaigh/Cork“ vstavi vrstica :	V delu I Priloge I, točka 2 („Koridorji jedrnega omrežja“), se v oddelku „Severno morje–Sredozemlje“ za vrstico „Belfast – Baile Átha Cliath/Dublin – Corcaigh/Cork“ vstavijo vrstice :
„Baile Átha Cliath/Dublin/Corcaigh/Cork–Zeebrugge/Antwerpen/Rotterdam“.	„Baile Átha Cliath/Dublin/Corcaigh/Cork– Calais/Dunkerque – Zeebrugge/Antwerpen/Rotterdam
	Shannon Foynes–Dublin–Rosselare–Waterford–Cork–Brest–Roscoff–Cherbourg–Caen–Le Havre–Rouen–Paris “. V delu I Priloge I, točka 2 („Koridorji jedrnega omrežja“), se v oddelku „Atlantik“ za vrstico „Aveiro–Valladolid–Vitoria–Gasteiz–Bergara–Bilbao/Bordeaux–Tours–Paris–Le Havre/Metz–Mannheim/Strasbourg“ vstavi vrstica: „Shannon Foynes–Dublin–Cork–Le havre–Rouen–Paris“ V delu I Priloge I, točka 2 („Koridorji jedrnega omrežja“), se v oddelku „Atlantik“ vrstica „Saint Nazaire–Nantes–Tours“ spremeni, kot sledi: „Dublin–Cork–Saint Nazaire–Nantes–Tours“.

Obrazložitev

Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije bo imel veliko posledic, bistveno pa bo vplival tudi na vključitev Irske v omrežje koridorjev jedrnega omrežja TEN-T. Na zemljevidu koridorjev bo treba označiti pomorske povezave, ki vodijo do pristanišč jedrnega omrežja.

II. POLITIČNA PRIPOROČILA

EVROPSKI ODBOR REGIJ

Splošna priporočila

opozarja, da je evropska politika na področju varne, sodobne, trajnostne in učinkovite prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki temelji na vseevropskem omrežju (TEN), ključna za okrepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v vseh regijah Unije, vključno z obrobnimi, najbolj oddaljenimi in otoškimi regijami ter regijami, ki se soočajo z demografskimi problemi, prispeva pa tudi k dobremu delovanju notranjega trga in je bistvenega pomena za doseganje ciljev številnih drugih politik Unije, predvsem podnebne in okoljske politike;

opozarja, da nekatere ugotovitve OR v zvezi z instrumentom za povezovanje Evrope (IPE), ki je bil sprejet leta 2013, zlasti njegove ugotovitve v mnenju 1531/2017 z naslovom Prihodnost IPE – Promet, sprejetem 10. oktobra 2017, še vedno držijo;

meni, da je treba pozorno prisluhniti mnenju mest in regij, zadolženih za politike upravljanja in razvoja mobilnosti in javnega prometa na njihovem ozemlju;

priznava, da je predlog Komisije v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. Glavni cilj predloga je vzpostavitev vseevropskega prometnega omrežja. Za izvedbo tega je najustreznejša raven Evropska unija;

opominja, da je leta 2017 na mestnih območjih živelo 72 % evropskih prebivalcev. Zanje je bistvenega pomena dostop do varnih, učinkovitih in trajnostnih načinov mestnega prevoza. Z IPE se lahko podpre prehod in zmanjša obseg zastojev, onesnaževanja in nesreč v cestnem prometu. Boljše povezovanje različnih načinov prevoza in zagotavljanje nemotene vožnje na mestnih območjih je bistvenega pomena za vzpostavitev jedrnega omrežja do leta 2030 in celovitega omrežja do leta 2050. Prednostno bi morali obravnavati tudi prizadevanja na področju večmodalnosti mestnega prevoza;

opozarja, da so v Evropski uniji številne stare pomorske in rečne infrastrukture, ki jih je treba posodobiti in razviti. Ta dva načina prevoza sta del reševanja cestnih zastojev in potrebnega razogljičenja sektorja;

priznava, da promet ustvari skoraj 50 % skupnih emisij toplogrednih plinov v Evropi. To je edini sektor, v katerem se od leta 1990 emisije še niso zmanjšale. Mesta in regije se neposredno soočajo z vplivi podnebnih sprememb, onesnaževanja zraka in prometnih zastojev. Zato je treba sprejeti takojšnje in ambiciozne ukrepe za razogljičenje prometnega sektorja;

opominja, da je treba instrument za povezovanje Evrope prilagoditi ambicioznim ciljem Unije, povezanim z zagotavljanjem prometne infrastrukture. Še posebej je uredba TEN-T namenjena dokončanju jedrnega omrežja do leta 2030; opozarja, da je treba tesno slediti potrebam vseh regij in sprejeti ukrepe, da se bodo lahko prilagodile inovacijam na področju infrastrukture;

predlaga, da se spodbujajo čezmejni projekti, predvsem s podpiranjem vključevanja EZTS ali instrumenta za odpravo pravnih in upravnih ovir v čezmejnem kontekstu, ki ga Evropska komisija predlaga za obdobje 2021–2027. EZTS bi morali biti subjekti, upravičeni do sodelovanja pri vseh razpisih za projekte IPE, brez poseganja v pristojnosti, ki so jim dodeljene;

10.

pozdravlja predlog Evropske komisije za podaljšanje in spremembo instrumenta za povezovanje Evrope;

11.

je zadovoljen, ker predlog upošteva posebnosti najbolj oddaljenih regij in potrebo po namenitvi sredstev za promet v okviru IPE, ki bi ga bilo treba razširiti tudi na energetski in digitalni sektor;

12.

opaža, da bi se z zadostnim financiranjem IPE ustvarila nova delovna mesta in podpirala rast, Unija pa bi tako prevzela vodilno vlogo na področju raziskav in razvoja ter razogljičenja gospodarstva;

13.

pozdravlja prizadevanja za poenostavitev pravil in postopkov. Nosilci projektov ne bi smeli obupati nad vložitvijo zahtevkov za finančna sredstva;

14.

je seznanjen s predlogom Komisije v zvezi z uvedbo cilja prilagajanja infrastrukture TEN-T za dvojno, civilno-vojaško uporabo, in predlaga pojasnitev pravil glede tega cilja, vendar obžaluje, da ta predlog ni natančnejši;

15.

zahteva, naj se v IPE več pozornosti nameni socialni, ekonomski in teritorialni koheziji.

V Bruslju, 10. oktobra 2018

Predsednik Evropskega odbora regij

Karl-Heinz LAMBERTZ

(1) COM(2017) 623.

(1) COM(2016) 587.

Top

Choose the experimental features you want to try