1.

Ali je treba člen 17(1)(a) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES (1) z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (Direktiva o državljanstvu Unije ali Direktiva o prostem gibanju, v nadaljevanju: Direktiva o državljanstvu Unije), razlagati tako, da so delavci, ki so v času, ko so prenehali z delom, dosegli starost, ki je v državi zaposlitve zakonsko določena za upravičenost do starostne pokojnine, za to, da bi pridobili pravico do stalnega prebivališča pred iztekom dobe petih let, morali nazadnje delati v državi zaposlitve najmanj zadnjih 12 mesecev in v njej prebivati nepretrgoma več kot tri leta?

2.

Če je odgovor na vprašanje 1 nikalen:

Ali imajo delavci v skladu s prvim primerom iz člena 17(1)(a) Direktive o državljanstvu Unije pravico do stalnega prebivališča, če začnejo v drugi državi članici delati v času, v katerem je mogoče predvideti, da bodo lahko svoje delo, preden bodo dosegli zakonsko upokojitveno starost, opravljali le sorazmerno kratek čas in bodo vsekakor zaradi nizkih dohodkov po prenehanju z delom odvisni od sistema socialne pomoči države članice gostiteljice?