1.

Ali je treba člen 6(1) Direktive 93/13/EGS (1) razlagati tako, da omogoča nacionalnemu sodišču, da potem, ko ugotovi nepoštenost pogoja, ki določa mehanizem za določitev spremenljive obrestne mere po formuli „fiksna obrestna mera in referenčne obrestne mere, ki jih uporabi banka na podlagi nepreglednih meril“ v kreditni pogodbi s fiksno obrestno mero za prvo leto in spremenljivo obrestno mero v skladu z navedeno formulo za naslednja leta, prilagodi pogodbo in določi metodo za izračun spremenljive obrestne mere na podlagi preglednih referenčnih parametrov (LIBOR/EURIBOR) in fiksne obrestne mere banke glede na dejanske elemente, ki jih vsebuje kreditna pogodba, da se zagotovi boljše varstvo potrošnikov?

2.

V primeru nikalnega odgovora na to vprašanje, ali je treba člen 6(1) Direktive 93/13/EGS razlagati tako, da lahko nacionalno sodišče, ko ugotovi nepoštenost pogoja, kakršen je zgoraj navedeni, po sodni poti uporabi fiksno referenčno obrestno mero glede na fiksno obrestno mero, določeno za drugo leto izvajanja pogodbe ali na fiksno obrestno mero prvega leta?

3.

V primeru nikalnega odgovora na to vprašanje, ali je treba člen 6(1) Direktive 93/13/EGS in načelo učinkovitosti razlagati tako, da nasprotujeta temu, da bi nacionalno sodišče, ko ugotovi nepoštenost pogoja, kakršen je zgoraj navedeni, napotilo stranki na pogajanja za določitev nove obrestne mere, ne da bi določilo referenčne parametre?

4.

V primeru nikalnega odgovora na to vprašanje, katera pravna sredstva so na voljo za zagotavljanje varstva potrošnikov v skladu z določbami člena 6(1) Direktive 93/13/EGS?