KONVENCIJA O ZGODNJEM OBVEŠČANJU O JEDRSKIH NESREČAH

DRŽAVE POGODBENICE TE KONVENCIJE SO SE –

ZAVEDAJOČ SE, da se v številnih državah izvajajo jedrske dejavnosti,

OB UGOTOVITVI, da so se in se izvajajo obsežni ukrepi za zagotovitev visoke ravni varnosti v jedrskih dejavnostih, s ciljem preprečevanja jedrskih nesreč in zaradi zmanjševanja posledic morebitnih takih nesreč, če bi do njih prišlo,

Z ŽELJO, da se okrepi nadaljnje mednarodno sodelovanje ter varen razvoj in uporaba jedrske energije,

PREPRIČANE, da morajo države takoj, ko je mogoče, zagotoviti ustrezne informacije o jedrskih nesrečah, da se zmanjšajo čezmejne radiološke posledice,

OB UGOTOVITVI, da so dvostranski in večstranski sporazumi o izmenjavi informacij na tem področju koristni –

DOGOVORILE:

Člen 1

Področje uporabe

1.   Ta konvencija se uporablja v primeru vsake nesreče v kateri so zajeti objekti in naprave ali dejavnosti države pogodbenice ali fizične oz. pravne osebe, ki so pod njeno jurisdikcijo ali nadzorom iz odstavka 2 spodaj, ki izpuščajo ali bi lahko izpuščali radioaktivne snovi ali bi lahko imeli za posledico mednarodne čezmejne izpuste, kar bi lahko bilo pomembno za radiološko varnost druge države.

2.   Objekti in naprave ter dejavnosti iz odstavka 1 so naslednji:

(a)	vsak jedrski reaktor, ne glede na lokacijo;

(b)	vsak objekt ali naprava z jedrskim gorivnim ciklusom;

(c)	vsak objekt ali naprava za ravnanje z radioaktivnimi odpadki;

(d)	prevoz in skladiščenje jedrskih goriv ali radioaktivnih odpadkov;

(e)	proizvodnja, uporaba, skladiščenje, odlaganje in prevoz radioizotopov za kmetijske, industrijske, zdravstvene ter ustrezne znanstvene in raziskovalne potrebe; ter

(f)	uporaba radioizotopov za proizvodnjo električne energije v vesoljskih objektih.

Člen 2

Obvestila in informacije

V primeru nesreče iz člena 1 (v nadaljnjem besedilu „jedrska nesreča“), država pogodbenica iz tega člena:

(a)

nemudoma obvesti, neposredno ali preko Mednarodne agencije za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu „Agencija“) tiste države, ki so ali bi lahko bile fizično ogrožene, kot za jedrske nesreče določata člen 1 in Agencija, o naravi nesreče, času njenega nastanka ter sporoči njeno natančno lokacijo, kadar je to primerno; ter

(b)	takoj neposredno ali preko Agencije pošlje državi iz pododstavka (a) in Agenciji razpoložljive informacije, potrebne za zmanjšanje radioloških posledic v teh državah, kot to določa člen 5.

Člen 3

Druge jedrske nesreče

Zaradi zmanjševanja radioloških posledic lahko države pogodbenice v primeru jedrskih nesreč obvestijo druge države, ki niso navedene v členu 1.

Člen 4

Naloge Agencije

Agencija:

(a)	nemudoma obvesti države pogodbenice, države članice, druge države, ki so ali bi lahko bile fizično ogrožene, kot to določa člen 1 in ustrezne mednarodne medvladne organizacije (v nadaljnjem besedilu „Mednarodne organizacije“) o tem, da je prejela obvestilo v skladu s pododstavkom (a) člena 2; ter

(b)	na zahtevo nemudoma sporoči vsem državam pogodbenicam, državam članicam in mednarodnim organizacijam informacije, ki jih je prejela v skladu s pododstavkom (b) člena 2.

Člen 5

Informacije, ki jih je treba poslati

1.   Informacije, ki jih je treba poslati v skladu s pododstavkom (b) člena 2, obsegajo naslednje podatke, kot so takrat na razpolago državi pogodbenici, ki jih sporoča:

(a)	čas, točen položaj, kadar je to potrebno, in narava jedrske nesreče;

(b)	objekt in naprave ali dejavnost;

(c)	predpostavljeni ali ugotovljeni vzrok in predviden razvoj jedrske nesreče, ki je pomemben za čezmejni izpust radioaktivnih snovi;

(d)	splošne značilnosti radioaktivnega izpusta, vključno, kolikor je to možno in izvedljivo, z naravo, verjetno fizično in kemično obliko ter količino, sestavo in dejansko količino radioaktivnega izpusta;

(e)	informacije o trenutnih in napovedanih meteoroloških in hidroloških pogojih, potrebnih za napovedovanje čezmejnega izpusta radioaktivnih snovi;

(f)	rezultate okoljskega spremljanja, pomembne za čezmejni izpust radioaktivnih snovi;

(g)	izvedene ali načrtovane zaščitne ukrepe izven kraja nesreče;

(h)	napovedani časovni potek radioaktivnega izpusta.

2.   Takšne informacije se v primernih časovnih obdobjih dopolnijo z dodatnimi pomembnimi informacijami o razvoju izrednih razmer, vključno s predvidljivim ali dejanskim prenehanjem.

3.   Informacije, sprejete na podlagi pododstavka (b) člena 2, se lahko uporabijo brez omejitve, razen če so te informacije, ki jih sporoča država pogodbenica, zaupne narave.

Člen 6

Posvetovanja

Država pogodbenica, ki sporoča informacije iz pododstavka (b) člena 2, kot je smiselno izvedljivo, takoj odgovori na zahtevo po nadaljnjih informacijah ali posvetovanjih, ki jih zahteva prizadeta država pogodbenica, s ciljem, da se zmanjšajo radiološke posledice v tej državi.

Člen 7

Pooblaščeni organi in kontaktne točke

1.   Vsaka država pogodbenica sporoči Agenciji in drugim državam pogodbenicam, neposredno ali preko Agencije, svoje pooblaščene organe in kontaktne točke, ki so odgovorni za izdajanje in sprejemanje obvestil in informacij iz člena 2. Takšne kontaktne točke in lokalne informacijske točke pri Agenciji morajo biti ves čas na voljo.

2.   Vsaka država pogodbenica takoj obvesti Agencijo o vsaki spremembi, ki se lahko dogodi glede informacij iz odstavka 1.

3.   Agencija vzdržuje najnovejši seznam takšnih nacionalnih organov in kontaktnih točk, kot tudi kontaktnih točk ustreznih mednarodnih organizacij in jih mora sporočiti državam pogodbenicam in državam članicam ter ustreznim mednarodnim organizacijam.

Člen 8

Pomoč državam pogodbenicam

Agencija, v skladu s svojim statutom in na zahtevo države pogodbenice, ki sama ne izvaja jedrskih dejavnosti in meji na državo, ki ima aktivni jedrski program, pa ni pogodbenica, izvede preiskave o izvedljivosti in vzpostavitvi ustreznega sistema za spremljanje sevanja, da bi olajšala doseganje ciljev te konvencije.

Člen 9

Dvostranski in večstranski sporazumi

Pri podpiranju svojih skupnih interesov, države pogodbenice lahko presodijo, kjer je to primerno, o sklenitvi dvostranskih ali večstranskih sporazumov, ki se nanašajo na vsebino predmeta te konvencije.

Člen 10

Razmerje do drugih mednarodnih sporazumov

Ta konvencija ne sme vplivati na vzajemne pravice in obveznosti držav pogodbenic iz obstoječih mednarodnih sporazumov, ki se nanašajo na predmet te konvencije ali na bodoče mednarodne sporazume, sklenjene v skladu s predmetom in namenom te konvencije.

Člen 11

Reševanje sporov

1.   V primeru spora glede razlage ali uporabe te konvencije med državami pogodbenicami ali med državo pogodbenico in Agencijo, se stranke v sporu posvetujejo z namenom, da se spor reši s pogajanji ali drugimi sredstvi za mirno rešitev sporov, ki so zanje sprejemljiva.

2.   Če takega spora med državami pogodbenicami ni možno rešiti v enem letu od zahteve za posvetovanje v skladu z odstavkom 1, se na zahtevo katere koli stranke iz takšnega spora primer predloži v arbitražo ali pa v odločitev Meddržavnemu sodišču. Kadar se spor predloži v arbitražo in se stranke v sporu v šestih mesecih od datuma zahteve ne morejo sporazumeti o organizaciji arbitraže, lahko stranka zahteva od predsednika Meddržavnega sodišča ali generalnega sekretarja Združenih narodov, da imenuje enega ali več razsodnikov. V primerih, ko imata pogodbenici v sporu nasprotujoče si zahteve, ima prednost zahteva generalnemu sekretarju Združenih narodov.

3.   Po podpisu, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji, lahko država izjavi, da ni zavezana kateremu koli ali obema postopkoma za poravnavo spora, določenima v odstavku 2. Druge države pogodbenice niso zavezane postopku za poravnavo spora, določenemu v odstavku 2, v odnosu do države pogodbenice, za katero velja takšna izjava.

4.   Država pogodbenica, ki je dala izjavo v skladu z odstavkom 3, lahko kadar koli umakne to izjavo z obvestilom, ki ga pošlje depozitarju.

Člen 12

Začetek veljavnosti

1.   Ta konvencija je vsem državam in Namibiji, ki jo zastopa Svet Združenih narodov za Namibijo, na voljo za podpis na sedežu Mednarodne agencije za atomsko energijo na Dunaju od 26. septembra 1986 in na sedežu Združenih narodov v New Yorku od 6. oktobra 1986 do začetka njene veljavnosti ali za dvanajst mesecev, kar koli je daljše.

2.   Država in Namibija, ki jo zastopa Svet Združenih narodov za Namibijo, lahko izrazita svoje strinjanje glede zavezanosti tej konvenciji bodisi s podpisom ali pa z deponiranjem listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi ali z deponiranjem listine o pristopu. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri depozitarju.

3.   Ta konvencija začne veljati trideset dni po tem, ko so tri države izrazile svojo privolitev k zavezanosti.

4.   Za vsako državo, ki je izrazila svojo privolitev, da je zavezana Konvenciji po začetku njene veljavnosti, Konvencija začne veljati za to državo trideset dni po datumu, ko je izrazila privolitev.

5.

(a) Ta konvencija je na voljo za pristop, kot določa ta člen, mednarodnim organizacijam in organizacijam regijskega povezovanja, ki so jih ustanovile suverene države, ki imajo pristojnost glede pogajanja, sklepanja in uporabe mednarodnih sporazumov v zadevah, ki jih določa ta konvencija. (b) V zadevah, za katere so pristojne, takšne organizacije v lastnem imenu uveljavljajo pravice in izpolnjujejo obveznosti, ki jih ta konvencija določa za države pogodbenice. (c) Ko deponirajo listino o pristopu, takšne organizacije obvestijo depozitarja z izjavo o obsegu svojih pristojnosti glede zadev iz te konvencije. (d) Takšna organizacija nima pravice do dodatnega glasu k tistemu, ki ga ima država članica.

Člen 13

Začasna uporaba

Država lahko po podpisu ali kadar koli kasneje pred začetkom veljavnosti te konvencije razglasi, da bo to konvencijo uporabljala začasno.

Člen 14

Spremembe

1.   Vsaka država pogodbenica lahko predlaga spremembe k tej konvenciji. Predlagana sprememba se pošlje depozitarju, ki jo nemudoma pošlje vsem ostalim državam pogodbenicam.

2.   Če večina držav članic zahteva od depozitarja, da skliče konferenco, ki bo obravnavala predlagane spremembe, depozitar povabi države pogodbenice, da se udeležijo takšne konference, ki se mora pričeti ne prej kot trideset dni po izdaji povabil. Vsaka sprememba, ki jo konferenca sprejme z dvotretjinsko večino vseh držav pogodbenic, se zapiše v protokol, ki je vsem državam pogodbenicam na voljo v podpis na Dunaju in v New Yorku.

3.   Protokol začne veljati trideset dni po tem, ko so tri države izrazile svojo privolitev k zavezanosti. Za vsako državo, ki je izrazila svojo privolitev, da je zavezana protokolu po začetku njegove veljavnosti, protokol za državo začne veljati trideset dni po datumu, ko je izrazila privolitev.

Člen 15

Odpoved

1.   Vsaka država pogodbenica lahko odpove to konvencijo s pisnim obvestilom depozitarju.

2.   Odpoved začne veljati v letu, ki sledi datumu, ko je depozitar prejel obvestilo.

Člen 16

Depozitar

1.   Generalni direktor Agencije je depozitar te konvencije.

2.   Generalni direktor Agencije nemudoma obvesti države pogodbenice in vse druge države o:

(a)	vsakem podpisu te konvencije ali vsakega protokola o spremembi;

(b)	vsakem deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, ki zadeva to konvencijo ali vsak protokol o spremembi;

(c)	vsaki izjavi ali umiku izjave v skladu s členom 11;

(d)	vsaki izjavi ali začasni uporabi te konvencije v skladu s členom 13;

(e)	datumu začetka veljavnosti te konvencije in vsake spremembe konvencije; ter

(f)	vsaki odpovedi iz člena 15.

Člen 17

Verodostojna besedila in overjene kopije

Izvorno besedilo te konvencije, katere besedila v arabščini, kitajščini, angleščini, francoščini, ruščini in španščini so enako verodostojna, se deponirajo pri generalnem direktorju Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki pošlje overjene kopije državam pogodbenicam in drugim državam.

V POTRDITEV TEGA so podpisani, ki so pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo, ki je na voljo v podpis, kot določa odstavek 1 člena 12.

SPREJETO na splošni konferenci Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki se je sestala na posebnem zasedanju na Dunaju, dne šestindvajsetega septembra tisoč devetsto šestinosemdesetega leta.

Izjava iz člena 12(5)(c) Konvencije o zgodnjem obveščanju o jedrskih nesrečah

Skupnost ima skupaj s svojimi državami članicami pristojnosti na področju obveščanja o radioloških izrednih dogodkih na podlagi člena 2(b) in ustreznih določbah iz Poglavja 3 „Varovanje zdravja“ Naslova II Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.