1.3.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 59/12

(1)

Družba Whirlpool Europe s.r.l. („pritožnik“), ki ustvarja večji delež proizvodnje ameriških hladilnikov v Skupnosti, je 18. aprila 2005 vložila pritožbo v zvezi z uvozom nekaterih ameriških hladilnikov s poreklom iz Republike Koreje.

(2)

Pritožba je vsebovala dokaze o dampingu zadevnega izdelka in o znatni škodi, ki je zaradi tega nastala, kar je zadostovalo, da se upraviči začetek postopka.

(3)

Postopek se je začel 2. junija 2005 z objavo obvestila o začetku postopka v Uradnem listu Evropske unije  (2).

(4)

Komisija je pritožnika, korejske proizvajalce izvoznike, trgovce, uvoznike, dobavitelje, trgovce na drobno in združenja, za katere je znano, da jih to zadeva, ter predstavnike Republike Koreje uradno obvestila o začetku postopka. Zainteresiranim strankam je bila dana možnost, da v roku, ki je določen v obvestilu o začetku, pisno izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje.

(5)

Komisija je poiskala in preverila vse informacije, ki so se ji zdele potrebne za začasno ugotovitev dampinga, škode, ki jo je povzročil, in interesa Skupnosti. Zato je Komisija poslala vprašalnike vsem strankam, za katere je znano, da jih to zadeva, in vsem drugim družbam, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka. Odgovore so poslali trije proizvajalci izvozniki iz Koreje in njihovi povezani uvozniki v Skupnosti, pritožnik, en nepovezan uvoznik, dva dobavitelja in dva trgovca na drobno v Skupnosti.

(6)

Preveritveni obiski so bili opravljeni v prostorih naslednjih družb:

(7)

Vsem zainteresiranim strankam, ki so vložile ustrezni zahtevek in dokazale, da obstajajo posebni razlogi, zaradi katerih bi morale biti zaslišane, je bilo to odobreno.

(8)

Preiskava dampinga in škode je zajela obdobje od 1. aprila 2004 do 31. marca 2005 („obdobje preiskave“ ali „OP“). Glede na trende, pomembne za oceno škode, je Komisija analizirala podatke, ki zajemajo obdobje od 1. januarja 2002 do 31. marca 2005 („obravnavano obdobje“).

(9)

Zadevni izdelek zajema ameriške hladilnike, tj. kombinacija hladilnika in zamrzovalnika z vsaj dvemi posebnimi zunanjimi vrati, nameščenimi vzporedno, prostornine nad 400 litrov, s poreklom iz Republike Koreje, ki so trenutno uvrščeni pod oznako KN ex 8418 10 20.

(10)

En proizvajalec bele tehnike v Skupnosti je zahteval vključitev kombinacije hladilnika in zamrzovalnika s posebnimi vrati, ki lahko z uporabo posebnega kompleta tvorita enoten sistem. Komisija je zahtevo proučila in sklenila, da je izdelek sestavljen iz dveh povsem ločenih naprav, ki ju je mogoče kupiti posebej in ki lahko delujeta neodvisno. Zato ta izdelek ni kombiniran hladilnik-zamrzovalnik in posledično ni zajet z opredelitvijo izdelka.

(11)

En izvoznik proizvajalec je menil, da bi bilo treba v obseg postopka vključiti vse hladilnike, saj imajo isti namen, tj. konzervirajo živila in pijačo, poleg tega pa je večina sestavljena iz hladilnega in zamrzovalnega predelka.

(12)

Poleg tega je ista družba trdila, da je bil opis izdelka v obvestilu napačen. Po njenem mnenju proizvajalci med „ameriške hladilnike“ štejejo hladilnike, ki vsebujejo vzporedno nameščeni hladilni in zamrzovalni predelek s posebnimi zunanjimi vrati za vsak predelek. Družba je trdila, da mora preiskava vključevati nekatere „podpultne zamrzovalnike“, namreč kombinirane hladilnike-zamrzovalnike z dvojnimi vrati na hladilnem in enojnimi na spodnjem zamrzovalnem predelku, in izključiti primerljive modele, ki imajo zgolj enojna vrata na vsakem predelku, da bi se ohranila opredelitev zadevnega izdelka v obvestilu o začetku. Družba je zato trdila, da je treba iz postopka izključiti vse hladilnike-zamrzovalnike s tremi ali več vrati ali pa razširiti obseg postopka, da bo vključeval vse kombinirane hladilnike-zamrzovalnike.

(13)

V zvezi z argumentom o vključitvi vseh hladilnikov, saj imajo isti namen, je treba opozoriti, da je trg ameriških hladilnikov jasno ločen in poseben tržni segment. Posebne fizikalne značilnosti, namreč dvoje velikih vzporednih vrat, dajejo izdelku njegov poseben prostor na trgu kombiniranih hladilnikov-zamrzovalnikov. To dejstvo priznavajo tudi proizvajalci, distributerji in prodajalci, ki izdelek tržijo posebej kot „nadstandardni“ model kombiniranih hladilnikov-zamrzovalnikov.

(14)

V zvezi z drugim argumentom se je izkazalo, da v preiskavi ni splošno določene opredelitve ameriških hladilnikov. Vendar kombinirani modeli hladilnikov-zamrzovalnikov s „tremi vrati“, omenjeni v uvodni izjavi (12), na trgu nastopajo poleg vseh ostalih modelov ameriških hladilnikov. Proizvajalec izvoznik, ki je trdil zgoraj navedeno, je v preteklosti tudi sam tržil te kombinirane hladilnike-zamrzovalnike izrecno kot „ameriške hladilnike s tremi vrati“.

(15)

Zato se začasno sklene, da imajo kljub razlikam v obsegu, različnim možnostim in materialom vse vrste ameriških hladilnikov, vključno s kombiniranimi hladilniki-zamrzovalniki s tremi vrati s podpultnimi zamrzovalniki, enake osnovne fizikalne in tehnične značilnosti ter se v glavnem uporabljajo za enake namene.

(16)

Pripombe tega proizvajalca izvoznika zato niso upravičile spremembe opisa zadevnega izdelka, kakor je določen v odstavku 2 obvestila o začetku. Vendar je bila zaradi povezave opisa izdelka in opredelitve v kombinirani nomenklaturi potrebna manjša sprememba besedila, ki ne vpliva na obseg preiskave.

(17)

Ugotovljeno je bilo, da imajo zadevni izdelek, ameriški hladilniki, ki jih industrija Skupnosti proizvaja in prodaja v Skupnosti, in ameriški hladilniki, ki jih proizvaja in prodaja Republika Koreja, enake osnovne fizikalne in tehnične značilnosti ter se uporabljajo v enake namene. Zato se ti izdelki začasno štejejo za podobne v smislu člena 1(4) osnovne uredbe.

(18)

Za določanje normalne vrednosti je Komisija najprej za vsakega proizvajalca izvoznika določila, ali je njegova skupna domača prodaja podobnega izdelka reprezentativna v primerjavi s celotnim izvozom v Skupnost. V skladu s členom 2(2) osnovne uredbe se je domača prodaja štela za reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje vsakega proizvajalca izvoznika znašal vsaj 5 % njegovega celotnega obsega izvoza v Skupnost. Domača prodaja vseh proizvajalcev izvoznikov se je štela za reprezentativno v skladu s členom 2(2) osnovne uredbe.

(19)

Komisija je nato opredelila, kateri tipi podobnega izdelka, prodajani na domačem trgu, so identični ali neposredno primerljivi s tipi, prodajanimi za izvoz v Skupnost. Za vsakega od teh tipov je bilo določeno, ali je bila domača prodaja dovolj reprezentativna za namene z člena 2(2) osnovne uredbe. Domača prodaja določenega tipa se je štela za dovolj reprezentativno, če je celotni obseg domače prodaje tega tipa v OP predstavljal 5 % ali več celotnega obsega prodaje primerljivega tipa, ki je bil izvažan v Skupnost.

(20)

Komisija je naknadno preiskala, ali se domača prodaja za vsak tip zadevnega izdelka, prodajanega na domačem trgu v reprezentativnih količinah, lahko upošteva, da je bila, izvajana v običajnem poteku trgovanja v skladu s členom 2(4) osnovne uredbe. To je bilo opravljeno tako, da je bil ugotovljen delež dobičkonosne domače prodaje neodvisnim strankam za vsak izvožen tip izdelka: (a) za tiste tipe izdelka, pri katerih več kot 80 % obsega prodaje na domačem trgu ni bilo pod stroški na enoto in pri katerih je bila tehtana povprečna prodajna cena enaka stroškom na enoto ali višja, je bila normalna vrednost po tipu izdelka izračunana kot tehtano povprečje vseh domačih prodajnih cen zadevnega tipa; (b) za tiste tipe izdelkov, pri katerih vsaj 10 %, vendar ne več kakor 80 % obsega prodaje na domačem trgu ni bilo pod stroški na enoto, je bila normalna vrednost po tipu izdelka izračunana kot tehtano povprečje domačih prodajnih cen, za katere je bilo ugotovljeno, da so enake stroškom na enoto zadevne vrste ali jih presegajo; (c) za tiste tipe izdelka, pri katerih manj kot 10 % obsega prodaje na domačem trgu ni bilo pod stroški na enoto, se je štelo, da zadevni tip izdelka ni bil prodajan v običajnem poteku trgovanja.

(21)

Za prodajo tipov izdelka, ki ni bila izvedena v običajnem poteku trgovine, kakor tudi za tipe izdelka, ki niso bili prodajani v reprezentativnih količinah na domačem trgu, je bilo treba normalno vrednost konstruirati.

(22)

Za konstruiranje normalne vrednosti v skladu s členom 2(3) osnovne uredbe so bili povprečnim proizvodnim stroškom proizvajalcev izvoznikov v obdobju preiskave prišteti nastali prodajni, splošni in administrativni stroški („PSA-stroški“) ter tehtana povprečna stopnja dobička, ki jo je med običajnim potekom trgovanja v obdobju preiskave ustvaril vsak zadevni sodelujoči proizvajalec izvoznik s svojo domačo prodajo podobnega izdelka. Kjer je bilo potrebno, so bili sporočeni proizvodni stroški in PSA stroški prilagojeni, preden so se uporabili v preskusu običajnega poteka trgovanja in pri konstruiranju normalne vrednosti.

(23)

Zadevni proizvajalci izvozniki so večino svoje prodaje ustvarili s povezanimi uvozniki v Skupnosti. Za to prodajo je bila izvozna cena določena na podlagi cen pri nadaljnji prodaji neodvisnim strankam v skladu s členom 2(9) osnovne uredbe. Da bi se določila zanesljiva izvozna cena na ravni meja Skupnosti, so bile izvedene prilagoditve pri nadaljnji prodaji prvemu neodvisnemu kupcu v Skupnosti za vse stroške, vključno s carinami in davki, nastale med uvozom in nadaljnjo prodajo. Ti stroški so bili transport, pretovarjanje, nakladanje, zavarovanje in drugi tozadevni stroški, ter PSA stroški, ki so jih imeli povezani uvozniki. Poleg tega je bila cena za nadaljnjo prodajo prilagojena tudi za običajno stopnjo dobička, za katero je bilo med preiskavo ugotovljeno, da jo je pridobil neodvisni uvoznik zadevnega izdelka.

(24)

Preostali izvoz zadevnega izdelka vsakega proizvajalca izvoznika je bil izveden neposredno neodvisnim strankam v Skupnosti. Za to prodajo je bila izvozna cena določena v skladu s členom 2(8) osnovne uredbe na podlagi dejansko plačanih ali plačljivih cen.

(25)

Primerjava normalne vrednosti in izvozne cene je bila opravljena na podlagi cene franko tovarna izdelka. Za zagotovitev poštene primerjave so se v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe upoštevale razlike v dejavnikih, ki vplivajo na primerljivost cen. Nadomestila za razlike v stroških pakiranja, transporta, čezmorskega prevoza, zavarovanja, pretovarjanja, nakladanja in drugih tozadevnih stroških, za razlike v povračilih dajatev, stopnji trgovanja, poprodajnih stroških, valutnih pretvorbah, popustih, rabatih in stroških oglaševanja, so bila odobrena kadar je bilo to primerno in upravičeno ter po potrebi prilagojena.

(26)

Vsi trije proizvajalci izvozniki so predložili primerjalno preglednico med modeli, prodajanimi na domačem trgu, in delno primerljivimi modeli, prodanimi za izvoz v Skupnost, ter v skladu s členom 2(10)(a) zahtevali prilagoditev za preostale razlike v fizikalnih značilnostih. Za dve družbi je bilo treba zahtevana nadomestila za model prilagoditi, da bi ustrezno odražala tržno vrednost razlik v fizikalnih značilnostih. Na tej podlagi so bila nadomestila za razlike v fizikalnih značilnostih odobrena vsem trem proizvajalcem izvoznikom.

(27)

Ena družba je zahtevala prilagoditev za povračilo dajatev v skladu s členom 2(10)(b) osnovne uredbe, izključno na podlagi plačanih dajatev za surovine, ki jih je domnevno uporabila za proizvodnjo zadevnega izdelka. Vendar ta družba ni utemeljila povrnitve teh dajatev pri izvozu zadevnega izdelka in zato ni bilo mogoče določiti nobenega povračila uvoznih dajatev v smislu člena 2(10)(b) osnovne uredbe. Skladno s tem je bil ta zahtevek zavrnjen.

(28)

Dva proizvajalca izvoznika sta določeno prodajo na domačem trgu izvedla preko povezanih trgovcev na drobno. Zato sta v skladu s členom 2(10)(d)(i) zahtevala izključitev te prodaje na drobno iz izračuna normalne vrednosti, saj bi bila na stopnji trgovine, ki ni obstajala na trgu Skupnosti. Preiskava je pokazala, da ta dva povezana trgovca na drobno prodajala podobni izdelek pretežno ali izključno potrošnikom in s tem stopnji trgovine, ki ni obstajala na trgu Skupnosti. Ugotovljeno je bilo tudi, da so bile cene, zaračunane potrošnikom, ves čas drugačne v primerjavi s cenami, zaračunanimi drugim kategorijam potrošnikov. Glede na zgoraj navedene ugotovitve in glede na to, da je bila preostala domača prodaja obeh družb ugotovljena za reprezentativno, je bilo odločeno, da se ta prodajo potrošnikom izključi iz izračuna normalne vrednosti.

(29)

Eden od proizvajalcev izvoznikov je uporabil povezano družbo za čezoceanski transport zadevnega izdelka. Po ugotovitvah so bili prevozni stroški, ki jih je zaračunala ta povezana stranka, znatno pod tržno ravnijo. Zato so bili ti stroški nadomeščeni s stroški nepovezanega špediterja, čigar stroške čezoceanskega prevoza zadevnega izdelka v Skupnost je bilo lahko pridobiti med potekom preiskave.

(30)

Vsi trije proizvajalci izvozniki so v skladu s členom 2(10)(g) zahtevali prilagoditev stroškov za posojila, domnevno nastalih s prodajo na domačem trgu. Te zahtevki so temeljili na dejanskem roku posojila, ki so ga potrošniki vzeli v skladu s plačilnim sistemom „odprtega računa“, ki se uporablja na korejskem domačem trgu. Ugotovljeno je bilo, da v tem sistemu na splošno proizvajalci izvozniki niso dejansko odobrili posebnih rokov posojil, in da ni bilo mogoče točno določiti rokov vzetih posojil, saj prejemkov ni bilo mogoče povezati s posebnimi računi. Zato je bilo treba zahtevke proizvajalcev izvoznikov zavrniti.

(31)

Za vse tri proizvajalce izvoznike je bil določen jasen vzorec izvoznih cen, ki so se znatno razlikovale med regijami. Dejansko je bilo ugotovljeno, da je bil znaten obseg prodaje po nizkih cenah usmerjen na trg Združenega kraljestva in trg Francije. Delež teh dveh trgov je znašal med OP 50 % uvoza zadevnega izdelka v Skupnost.

(32)

Damping, ki je bil ugotovljen na teh trgih, je bil neustrezno zakrit z uporabo primerjave med tehtano povprečno normalno vrednostjo in tehtano povprečno izvozno ceno v vse države članice Evropske unije, saj so bile cene po dampinški stopnji, ugotovljene za vse tri proizvajalce izvoznike na trgu Združenega kraljestva in trgu Francije, delno ali v celoti nadomeščene z višjimi in pretežno nedampinškimi cenami na drugih trgih Skupnosti. Takšna metodologija zato ne bi v celoti odražala dejanske stopnje izvajanega dampinga. V skladu s tem se je zdelo ustrezno, da izračun dampinga upošteva znatne razlike v vzorcu izvoznih cen med različnimi regijami.

(33)

V tem primeru primerjava na podlagi posameznih transakcij ni bila ustrezna alternativna primerjalna metoda, saj se je postopek izbire posameznih transakcij, potrebnih za zagotovitev take primerjave, zaradi več deset tisoč izvoznih in domačih transakcij zdel nepraktičen in arbitražen.

(34)

Posledično se je bila v skladu s členom 2(11) osnovne uredbe za vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika primerjala tehtana povprečna normalna vrednost s ceno vseh posameznih izvoznih transakcij v Skupnost.

(35)

Na tej podlagi so začasne stopnje dampinga, izražene kot odstotek cene CIF meja Skupnosti brez plačane dajatve, naslednje:

(36)

Ker je bila stopnja sodelovanja visoka (100 % izvoza zadevnega proizvoda iz Koreje v Skupnost), je bila preostala začasna stopnja dampinga postavljena na najvišjo določeno stopnjo dampinga za sodelujočo družbi, to je na stopnjo, določeno za LG Electronics Corporation, ki je 14,3 %.

(37)

V Skupnosti samo pritožnik proizvaja podoben izdelek.

(38)

Pritožnik je v celoti sodeloval pri preiskavi. Glede na to, da je pritožnik edini proizvajalec podobnega izdelka v Skupnosti, je njegova proizvodnja med OP predstavljala 100 % proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti.

(39)

Pritožnik zato predstavlja proizvodnjo Skupnosti v smislu člena 4(1) osnovne uredbe in industrijo Skupnosti v smislu členov 4(1) in 5(4) osnovne uredbe. Pritožnik bo v nadaljnjem besedilu naveden kot „industrija Skupnosti“.

(40)

V začetni fazi (2002) se je industrija Skupnosti morala zateči k uvozu podobnega izdelka, ki ga je nabavila pri svoji matični družbi v ZDA. Obseg, nabavljen iz tega vira, je strmo upadel po letu 2003, ko je začela rasti proizvodnja v novo zgrajeni tovarni (glej uvodni izjavi (80) in (81) spodaj). Glede ocene položaja industrije Skupnosti (glej uvodno izjavo (48) spodaj) analiza zadeva zgolj lastno proizvodnjo industrije Skupnosti in ne njenih nakupov pri matični družbi.

(41)

Poraba Skupnosti je bila določena na podlagi obsega prodaje lastne proizvodnje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti, podatkov o obsegu uvoza na trg Skupnosti, pridobljenih od treh sodelujočih korejskih proizvajalcev izvoznikov, ter na podlagi obsega uvoza iz ZDA na trg Skupnosti, pridobljenega iz najbolj uporabljane zbirke podatkov v zvezi s tem posebnim poslovanjem. Podobni izdelek v obravnavanem obdobju ni bil uvožen v Skupnost iz nobene druge države na svetu.

(42)

Glede na to, da industrijo Skupnosti sestavlja samo en proizvajalec in da ima trg Skupnosti za zadevni ter podobni izdelek samo tri vire dobave (industrija Skupnosti, korejski proizvajalci in ZDA), so podatki v zvezi s tržnim deležem industrije Skupnosti in ZDA izraženi z indeksom, da se ohrani zaupnost podatkov, ki jih je industrija Skupnosti kot zaupne tudi predložila, v skladu s členom 19 osnovne uredbe.

(43)

Med letom 2002 in OP se je trg Skupnosti za zadevni in podobni izdelek povečal za več kot dvakrat. Poraba v Skupnosti je leta 2002 znašala približno 213 000 kosov in približno 456 000 kosov med OP. Izrecno se je povečala leta 2003 za 51 % in nato še za 54 odstotnih točk v letu 2004 in 10 odstotnih točk v OP.

(44)

Obseg uvoza zadevnega izdelka iz Republike Koreje v Skupnost je med letom 2002 in OP močno in nenehno naraščal. Med letom 2002 in OP je narasel za 157 %. Podrobneje, uvoz iz zadevne države je narasel za 66 % med leti 2002 in 2003 ter za nadaljnjih 77 odstotnih točk v letu 2004 in še za nadaljnjih 14 odstotnih točk v OP.

(45)

Tržni delež izvoznikov v zadevni državi se je povečal za približno 13 odstotnih točk v obravnavanem obdobju in v OP dosegel skoraj 80 % stopnje. Korejski izvozniki so pridobili skoraj 7 odstotnih točk leta 2003 in še nadaljnjih skoraj 6 odstotnih točk leta 2004. Za trg Skupnost je torej značilna velika prevlada korejskih proizvajalcev.

(46)

Med letom 2002 in OP se je povprečna uvozna cena zadevnega izdelka s poreklom iz Republike Koreje znižala za 11 % kljub nenehnim vsakoletnim izboljšavam funkcij prodajanih modelov. Padec je bil izreden leta 2003 glede na leto 2002. Po letu 2003 je povprečna cena ostala stabilna (glej zgornjo preglednico).

(47)

Za primerljive modele zadevnega in podobnega izdelka je bila med proizvajalci izvozniki in industrijo Skupnosti narejena primerjava povprečnih prodajnih cen izdelka v Skupnosti. V ta namen so bile cene franko tovarna industrije Skupnosti za nepovezane stranke brez vseh rabatov in davkov primerjane s cenami CIF meja Skupnosti proizvajalcev izvoznikov iz Republike Koreje, ustrezno prilagojenimi za stroške razkladanja in carinjenja. Primerjava je pokazala, da je med OP zadevni izdelek s poreklom iz Republike Koreje, prodajan v Skupnosti, nelojalno nižal industrijske cene Skupnosti za 34 % do 42 %, odvisno od zadevnega izvoznika.

(48)

V skladu s členom 3(5) osnovne uredbe je Komisija proučila vse pomembne gospodarske dejavnike in kazalnike, ki zadevajo industrijo Skupnosti.

(49)

Glede na to, da industrijo Skupnosti sestavlja samo en proizvajalec, so podatki za industrijo Skupnosti izraženi v obliki indeksa in/ali v razponu, da se ohrani zaupnost, v skladu s členom 19 osnovne uredbe. Treba je opozoriti, da je industrija Skupnosti začela obratovati aprila 2002, kar razjasni, zakaj v nadaljevanju opisani trendi škode na splošno kažejo močna nihanja med leti 2002 in 2003, in sicer navzgor (npr. obseg proizvodnje) ali navzdol (npr. vlaganja).

(50)

Proizvodnja industrije Skupnosti se je leta 2003 povečala za 205 % in nato še za 136 odstotnih točk leta 2004, ko je dosegla vrh, ter se nato zmanjšala za 36 odstotnih točk v OP. Med OP je obseg proizvodnje industrije Skupnosti znašal med 70 000 in 100 000 kosi.

(51)

Zmogljivost proizvodnje se je leta 2003 najprej povečala za 125 % in nato leta 2004 še za 113 odstotnih točk ter je v OP ostala na tej ravni. Med OP je zmogljivost proizvodnje industrije Skupnosti znašala med 100 000 in 150 000 kosi.

(52)

Izkoriščenost zmogljivosti se je leta 2003, ko je dosegla svoj vrh, povečala za 36 %. Leta 2004 se je zmanjšala za 5 odstotnih točk in nato še za naslednjih 11 odstotnih točk v OP. Med OP je izkoriščenost zmogljivosti industrije Skupnosti znašala med 60 % in 90 %.

(53)

Med OP je zaloga končnih izdelkov predstavljala okrog 30 % skupnega obsega proizvodnje industrije Skupnosti, in ta stopnja se šteje za visoko in pretirano. Stopnja končnih zalog industrije Skupnosti se je leta 2003 najprej zmanjšala za 29 %, nato močno narasla za 140 odstotnih točk leta 2004 in nato še za 27 odstotnih točk v OP v primerjavi z letom 2004. Med OP so zaloge proizvodnje industrije Skupnosti znašale med 10 000 in 30 000 kosi.

(54)

Prodaja lastne proizvodnje industrije Skupnosti nepovezanim strankam na trgu Skupnosti se je leta 2003 najprej povečala za 284 %, leta 2004 še za 37 odstotnih točk, vendar se je zmanjšala za 6 odstotnih točk v OP. Med OP je obseg prodaje industrije Skupnosti znašal med 50 000 in 90 000 kosi.

(55)

Indeks, ki odraža razvoj tržnega deleža industrije Skupnosti, je leta 2003, ko je dosegel vrh, zrasel za 154 %, se nato leta 2004 zmanjšal za 48 odstotnih točk in za nadaljnjih 13 odstotnih točk v OP. Med OP je tržni delež industrije Skupnosti znašal med 10 % in 20 %.

(56)

Med letom 2003 in OP, ko je poraba Skupnosti narasla za 64 odstotnih točk, se je obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti povečal samo za 31 odstotnih točk. Industrija Skupnosti je izgubila približno 4 odstotne točke tržnega deleža, medtem ko je dampinški uvoz med 2003 in OP pridobil 6 odstotnih točk tržnega deleža.

(57)

Stopnja zaposlenosti industrije Skupnosti se je med 2002 in 2003 povečala za 110 % in nato še za 102 odstotni točki leta 2004, vendar se je zmanjšala za 14 odstotnih točk v OP. Med OP je zaposlenost v industriji Skupnosti znašala med 300 in 500 osebami.

(58)

Produktivnost industrije Skupnosti, merjena kot letna proizvodnja (kosov) na zaposlenega, se je od leta 2002 do 2003 najprej močno povečala za 46 %, padla za 5 odstotnih točk leta 2004 in še za nadaljnjih 5 odstotnih točk med OP. Med OP je produktivnost industrije Skupnosti znašala med 100 in 300 kosi na osebo.

(59)

Med letoma 2002 in OP se je povprečna plača zaposlenega znižala za 16 %. Izrecno so se plače znižale za 3 % leta 2003, nato še za nadaljnjih 11 odstotnih točk leta 2004 in končno še za 2 odstotni točki v OP.

(60)

Cene na enoto za prodajo v Skupnosti lastne proizvodnje industrije Skupnosti nepovezanim strankam so med letom 2002 in OP padle za 4 %, kljub vsakoletnim izboljšavam funkcij prodajanih modelov. Izrecno so cene ostale na približno enaki stopnji med letoma 2002 in 2004, vendar nato padle za 4 odstotne točke v OP. Med OP je povprečna cena na enoto v industriji Skupnosti znašala med 500 in 1 500 EUR.

(61)

Preiskava je pokazala, da je v OP dampinški uvoz nelojalno nižal povprečne znižane prodajne cene industrije Skupnosti za 34 do 42 %. Vendar je bilo na osnovi primerjave od tipa do tipa ugotovljeno, da so bile cene, ki so jih ponudili zadevni proizvajalci izvozniki, včasih znatno nižje od zgoraj navedenega povprečnega nelojalnega nižanja cen industrije Skupnosti. Kombinacija tega nelojalnega nižanja cen na ravni bolj individualnih tipov izdelka in vse večjega tržnega deleža dampinških uvozov je gotovo povečala pritisk na cene in tako vplivala na domače cene industrije Skupnosti.

(62)

V obravnavanem obdobju je dobičkonosnost prodaje lastnih izdelkov industrije Skupnosti v Skupnost, izražena kot odstotek neto prodaje, ostala negativna v celem obdobju od leta 2002 do OP. Ker je objekt leta 2002 začel z obratovanjem, so bile izgube v tem letu zelo visoke. Dobičkonosnost se je leta 2003 povečala skoraj do praga dobička, vendar nato leta 2004 upadla, tako da je v OP ponovno ustvarila veliko izgubo.

(63)

Donosnost naložb, izražena kot dobiček v odstotkih čiste knjigovodske vrednosti naložb, je na splošno sledila trendu omenjene dobičkonosnosti. V obravnavanem obdobju je prav tako ostala negativna. Prvič se je opazno izboljšala leta 2003, vendar je potem v letu 2004 in OP upadla.

(64)

Denarni tok iz poslovanja je v obravnavanem obdobju prav tako ostal negativen. Iz zelo nizke stopnje leta 2002 je naraščal in dosegel stopnjo blizu ničle ter nato leta 2004 in v OP ponovno upadel. Zaradi slabe donosnosti industrija Skupnosti ni mogla zbrati več kapitala iz skupine, ki ji pripada, in je morala odložiti načrte za nadaljnjo širitev proizvodnje. V mednarodni skupini, kamor spada industrija Skupnosti, se finančna sredstva običajno dodelijo najdonosnejšim enotam.

(65)

Letne naložbe industrije Skupnosti v zadevni izdelek so strmo upadle leta 2003 v primerjavi z letom 2002, ki je bilo leto začetka proizvodnje in velikih naložb. Leta 2004 in v OP je tok letnih naložb v proizvodnjo podobnega izdelka ostal zelo stabilen.

(66)

Glede vpliva višine dejanske stopnje dampinga na industrijo Skupnosti, ob upoštevanju obsega in cen uvoza iz zadevne države, ne moremo reči, da je ta vpliv zanemarljiv.

(67)

Zaradi pomanjkanja kakršnih koli informacij o obstoju dampinga pred oceno položaja v sedanjem postopku se to vprašanje šteje za nepomembno.

(68)

Med letom 2002 in OP se je obseg dampinškega uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz Republike Koreje znatno povečal za 157 %, njegov tržni delež na trgu Skupnosti se je povečal za 13 odstotnih točk. Povprečne cene dampinškega uvoza iz Republike Koreje so bile med zadevnim obdobjem ves čas nižje od cene industrije Skupnosti. Poleg tega so v OP cene uvoza iz zadevne države znatno nelojalno nižale cene industrije Skupnosti. Na podlagi tehtanega povprečja je bilo nelojalno nižanje cen v OP med 34 % in 42 %, odvisno od zadevnega izvoznika, za nekatere modele pa je bilo nelojalno nižanje cen v nekaterih primerih še višje.

(69)

V obravnavanem obdobju je bilo ugotovljeno poslabšanje položaja industrije Skupnosti. Če se ne upošteva leta 2002, ki je bilo leto začetka obratovanja industrije Skupnosti, se je večina kazalnikov škode med 2003 in OP razvijala negativno: izkoriščenost zmogljivosti je upadla za 16 odstotnih točk, končne zaloge so se povečale za 167 odstotnih točk, Skupnost je izgubila 61 odstotnih točk tržnega deleža, produktivnost se je zmanjšala za 10 odstotnih točk, cene na enoto so se zmanjšale za 5 odstotnih točk, dobičkonosnost, donosnost naložb in denarni tok so upadli v primerjavi z že tako negativno začetno točko.

(70)

Nekateri kazalniki so med letom 2003 in OP prikazali očiten pozitiven razvoj. Obseg proizvodnje se je povečal za 100 odstotnih točk, obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti za 31 odstotnih točk in zaposlenost se je povečala za 88 odstotnih točk. Tak razvoj je običajen za proizvodni objekt, ki je nedavno začel z obratovanjem in poskuša svoj kapital v obliki osnovnih sredstev izrabiti v polni meri, da bi zmanjšal fiksne stroške. Vendar ta povečanja niso zadostovala za preprečitev izgube tržnega deleža, saj je trg rasel še hitreje, niti za doseganje ustrezna stopnje dobička.

(71)

Glede na navedeno se začasno sklene, da je industrija Skupnosti utrpela znatno škodo v smislu člena 3 osnovne uredbe.

(72)

Komisija je v skladu s členom 3(6) in (7) osnovne uredbe proučila, ali je dampinški uvoz povzročil škodo industriji Skupnosti do stopnje, ki se lahko opredeli kot znatna. Poleg dampinškega uvoza so bili proučeni še drugi znani dejavniki, ki bi istočasno lahko povzročali škodo industriji Skupnosti, da bi se zagotovilo, da možna škoda, ki so jo povzročili ti drugi dejavniki, ni bila pripisana dampinškemu uvozu.

(73)

Občutno povečanje obsega dampinškega uvoza za 157 % med letom 2002 in OP ter temu ustreznega deleža na trgu Skupnosti, tj. za okrog 13 odstotnih točk, in ugotovljeno nelojalno nižanje cene (med 32 % in 42 % med OP) je sovpadlo s poslabšanjem gospodarskega stanja industrije Skupnosti. Med letom 2003 in OP je izkoriščenost zmogljivosti upadla za 16 odstotnih točk, končne zaloge so se povečale za 167 odstotnih točk, Skupnost je izgubila 61 odstotnih točk tržnega deleža, produktivnost se je zmanjšala za 10 odstotnih točk, cene na enoto so se zmanjšale za 5 odstotnih točk. Takšen razvoj je treba ocenjevati v okviru hitro rastočega trga Skupnosti v letih med 2002 in OP. Poleg tega so bile v vsem obravnavanem obdobju dampinške cene povprečno nižje od tistih v industriji Skupnosti in so nanje pritiskale. Posledično znižanje cen industrije Skupnosti v času, ko so stroški proizvodnje ostali stabilni, je povzročilo opaženo zmanjšanje dobičkonosnosti, donosnosti naložb in denarnega toka glede na že tako negativno začetno točko. Zato se začasno šteje, da je dampinški uvoz občutno negativno vplival na razmere v industriji Skupnosti.

(74)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, povezana z zvišanjem cene nekaterih surovin, ki je bilo opaženo po letu 2003.

(75)

Cena nekaterih surovin, jeklo in poliuretan, se je po letu 2003 resnično zviševala. Vendar je treba opozoriti, da je bil na surovine, dobavljene od dobaviteljev, ki delujejo na podlagi ameriškega dolarja, ta učinek nekoliko zmanjšan zaradi istočasne apreciacije eura glede na ameriški dolar. Poleg tega so bistvene surovine, uporabljene v postopku izdelave podobnega izdelka, mednarodno navedeni osnovni proizvodi, industrija Skupnosti ter njeni korejski konkurenti pa so velike skupine, ki imajo tudi približno enako veliko kupno moč. Zato nabavljajo surovine po podobnih cenah. Proizvajalci, ki delujejo na podlagi eura, kot na primer industrija Skupnosti, imajo zaradi gibanja korejskega wona glede na ameriški dolar v obravnavanem obdobju prednost pred svojimi korejskimi konkurenti le v zvezi z deležem nabave od dobaviteljev, ki delujejo na podlagi ameriškega dolarja. Poleg tega je preiskava pokazala, da so se stroški na enoto industrije Skupnosti prvič zelo znižali leta 2003 glede na leto 2002 v povezavi s povečanim obsegom dejavnosti novo zgrajene tovarne in nato ostali stabilni med letom 2003 in OP. Velikega zmanjšanja dobičkonosnosti, opaženega med 2003 in OP, zato ni mogoče pripisati nobenemu odstopanju proizvodnih stroškov, temveč raje znižanim prodajnim cenam. Prodajne cene industrije Skupnosti so se resnično znižale za 5 odstotnih točk med letom 2003 in OP kot posledica padca cen in zatiranja cen, ki ju je povzročil dampinški uvoz. Zvišanje cen surovin je zato imelo samo omejeno vlogo, če sploh, v zvezi s škodo, povzročeno industriji Skupnosti, in v obsegu, ki ni tak, da bi prekinil vzročno zvezo med dampinškim uvozom in znatno škodo, ki jo je utrpela industrija Skupnosti.

(76)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, povezana s povečanjem, opaženim pri obsegu prodaje znotraj skupine, ki jo je izvedla industrija Skupnosti.

(77)

Kot vsaka družba, ki je del mednarodne skupine, je industrija Skupnosti med letom 2002 in OP izvedla številne prodaje povezanim strankam po transferni ceni. V letih 2002, 2003, 2004 in v OP je ta prodaja znotraj skupine predstavljala za vsako leto posebej komaj 2 %, 5 %, 15 % in 12 % skupne prodaje industrije Skupnosti. Poleg tega je bilo 100 % te prodaje namenjene trgom, ki niso del trga EU. Analizirani obseg prodaje iz uvodne izjave (54) zgoraj, prodajne cene, analizirane v uvodni izjavi (60) zgoraj, in dobičkonosnost, analizirana v uvodni izjavi (62) zgoraj, se nanašajo izrecno na prodajo lastnega blaga nepovezanim strankam. Zato je bil vsak negativni učinek na podlagi prodaje povezanim strankam pazljivo odstranjen iz analize škode. Ta argument se zato zavrne.

(78)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da je uvoz proizvajalca originalne opreme iz zadevne države povzročil industriji Skupnosti samopovzročeno škodo.

(79)

Industrija Skupnosti v nasprotju s trditvijo zgoraj navedene stranke ni uvažala zadevnega izdelka iz zadevne države med letom 2002 in OP, niti na podlagi sporazuma o dobavi proizvajalca originalne opreme niti po kakšni drugi poti. Ta argument se zato zavrne.

(80)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (42) zgoraj, ima trg Skupnosti samo tri vire nabave: korejske proizvajalce izvoznike, industrijo Skupnosti in ZDA. Obseg skupnega uvoza (vključno z uvozom industrije Skupnosti) s poreklom iz ZDA je leta 2003 upadel za 49 %, leta 2004 ostal na tej stopnji in se v OP rahlo povečal za 4 odstotne točke. Ustrezni tržni delež, ki ga je zajemal uvoz iz ZDA, je leta 2003 upadel za 66 % in leta 2004 še za nadaljnjih 9 odstotnih točk ter v OP ostal na tej stopnji. Med OP se je tržni delež uvoza iz ZDA (vključno z uvozom industrije Skupnosti) gibal med 5 in 10 %. Na ta obseg in razvoj tržnega deleža sta vplivala dva razloga: pritožnikova nabava podobnega izdelka pri svoji matični družbi v ZDA med fazo zagona in učinki povečanje obsega dampinškega uvoza korejskih proizvajalcev na trg Skupnosti.

(81)

Proizvodnja industrije Skupnosti je v letih 2002 in 2003 naraščala. Pritožnik je zato zelo zmanjšal svojo nabavo pri matični družbi v ZDA. Industrija Skupnosti je leta 2002 nabavila 62 % svoje skupne prodaje pri svoji ameriški matični družbi. To razmerje je drastično padlo na 3 % leta 2003, na 6 % leta 2004 in 8 % v OP. Uvoz industrije Skupnosti iz svoje matične družbe je leta 2002 znašal približno 57 % vsega statističnega obsega uvoza s poreklom iz ZDA, 6 % leta 2003, 19 % leta 2004 in 23 % v OP. Treba je opomniti, da je bil obseg pritožnikovega uvoza iz ZDA med letom 2003 in OP omejen ter da so bile cene skupnega uvoza iz ZDA (lasten uvoz pritožnika in drug uvoz), kot je prikazano v preglednici spodaj, nad cenami korejskih proizvajalcev in industrije Skupnosti.

(82)

Glede na zmanjševanje obsega tržnega deleža in relativno visokih cen se sklene, da uvoz iz ZDA, tako družbe Whirlpool same ali neodvisnega konkurenta, industriji Skupnosti ni povzročil nobene škode.

(83)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da je škoda, ki jo je utrpela industrija Skupnosti, nastala zaradi zagonskih dejavnosti novo zgrajenega proizvodnega objekta.

(84)

Omenjena zainteresirana stranka je nadalje trdila, da so prvi podobni izdelki, proizvedeni v objektu industrije Skupnosti, na trg prišli približno aprila 2003. To ne drži. Objekt je začel svojo dejavnost aprila 2002 in ti izdelki so bili prodajani že istega leta. Kot je razvidno iz uvodne izjave (62) zgoraj, je bila dobičkonosnost industrije Skupnosti v letu zagona (2002) resnično zelo negativna. Vendar se je dobičkonosnost že leta 2003 opazno popravila in skoraj dosegla prag dobička. Leta 2004 in v OP je dobičkonosnost ponovno upadla. Argument te zainteresirane stranke ne ponuja rešitve za razloge, zakaj se je dobičkonosnost, po predvideno težkem začetku leta 2002, opazno popravila (2003), preden je ponovno upadla (leta 2004 in OP). Ta argument se zato zavrne.

(85)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da je treba pri ocenjevanju škode industriji Skupnosti pozornost nameniti tudi učinkom prodaje drugih tipov hladilnikov, saj imajo potrošniki pri svojih odločitvah o nakupu hladilnika na voljo izbiro med vsemi tipi.

(86)

V uvodnih izjavah (9) do (17) zgoraj je bilo določeno, da je trg Skupnosti za zadevni in podobni izdelek avtonomen in različen od trgov drugih hladilnikov. Vprašanje konkurence med tem trgom in trgom katerih koli drugih izdelkov je zato nepomembno ter se argument zavrne. V vsakem primeru je bila analiza stanja industrije Skupnosti v uvodnih izjavah (48) do (71) zgoraj, izvedena izključno na podlagi podatkov, povezanih z ameriškimi hladilniki.

(87)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da industriji Skupnosti povzročene škode ni povzročil damping, pač pa je bila samopovzročena zaradi vrste napačnih strateških odločitev. Ta stranka je podrobno navedla domnevno slabo oblikovanost (zaobljena vrata), drage zunanje materiale (npr. nerjavno jeklo) in daljši prenovitveni cikel izdelka.

(88)

Glede prve točke je treba opomniti, da je industrija Skupnosti vedno proizvajala in ponujala modele tako z zaobljenimi kot ravnimi vrati. Poleg tega so podatki o prodaji in tržne raziskave industrije Skupnosti pokazale, da so v nasprotju s trditvami zgornje stranke potrošniki bolj naklonjeni modelom z zaobljenimi vrati. Končno je treba opomniti, da je zgornja stranka sama nedavno uvedla model z zaobljenimi vrati, kar je odločitev, ki je v nasprotju z zgornjo trditvijo.

(89)

Glede druge točke je preiskava ugotovila, da industrija Skupnosti za dokončanje zunanjosti ni uporabila samo nerjavnega jekla ali podobnega izdelka, temveč tudi cenejše materiale. V vsakem primeru je primerjava med stroški nerjavnega jekla, ki ga uporablja industrija Skupnosti, in stroški najbolj podobnega nadomestila, ki ga uporabljajo korejski proizvajalci, dokazala, da bi razlika znašala samo približno 1 % skupnih proizvodnih stroškov. Glede na to strošek nerjavnega jekla za dokončanje zunanjosti ne more biti edini vzrok za škodo, povzročeno industriji Skupnosti.

(90)

Glede tretje točke industrija Skupnosti izvaja en prenovitveni cikel izdelka na eno do dve leti, medtem ko zgoraj navedena zainteresirana stranka svoje modele menja letno. Priznano je, da prenovitveni cikel izdelka industrije Skupnosti rahlo zaostaja za ciklom zgoraj navedene zainteresirane stranke, vendar je v skladu s ciklom ameriških proizvajalcev. Zgoraj navedena zainteresirana stranka ni predložila nobenega materialnega dokaza, zakaj in kako krajši prenovitveni cikel v trajanju enega namesto dveh let avtomatično poveča obseg prodaje in dobiček. Namesto tega je industrija Skupnosti predložila dokaze, da trgovinski partnerji in trgovci na drobno ne odobravajo prepogoste menjave serije izdelkov zaradi nujnih visokih stroškov prikaza ter katalogov.

(91)

Vprašanje domnevno napačnega oblikovanja in napačnih tržnih odločitev je v zvezi s škodo, povzročeno industriji Skupnosti, samo postranskega pomena, če sploh, in ne prekinja vzročne zveze.

(92)

Ena zainteresirana stranka je trdila, da (i) industriji Skupnosti ni konkurirala pri enaki vrsti izdelkov; (ii) je bilo oblikovanje ugotovitev iz primerjave povprečnih cen zavajajoče; in (iii) posledično ni mogla povzročiti škode industriji Skupnosti.

(93)

Enotnost obsega zadevnega in podobnega izdelka je bila določena v uvodnih izjavah (9) do (17) zgoraj. Očitno je, da vsak tako opredeljen trg obsega številne tipe, modele ali kakovost. Vendar imajo ti različni modeli enotne osnovne fizikalne in tehnične značilnosti ter enako končno uporabo, med posameznimi segmenti pa ni jasne delitve, saj med mejnimi segmenti obstajajo prekrivanja. Izračuni nelojalnega nižanja cen so bili narejeni na podlagi modela (glej uvodno izjavo (47) zgoraj) in ne samo preprosto na podlagi povprečne cene. Nelojalno nižanje cen industrije Skupnosti z izvoznimi cenami tega proizvajalca izvoznika je bilo dokazano za praktično vse primerjane modele. Ta argument se zato zavrne.

(94)

Zgornja analiza je pokazala, da sta se med letom 2002 in OP obseg in tržni delež uvoza s poreklom iz zadevne države občutno povečala, skupaj z znatnim znižanjem njegovih prodajnih cen in visoki stopnji nelojalnega nižanja cen med OP. To povečanje tržnega deleža poceni korejskih izdelkov sovpada z upadanjem tržnega deleža industrije Skupnosti in prodajne cene na enoto ter z upadanjem dobičkonosnosti, donosnosti naložb in denarnega toka iz izvajanja dejavnosti.

(95)

Po drugi strani je preiskava drugih dejavnikov, ki bi lahko škodovali industriji Skupnosti, razkrila, da noben od njih ni mogel imeti znatnega negativnega vpliva.

(96)

Na temelju zgornje analize, ki je pravilno opredelila in ločila učinke vseh znanih dejavnikov, ki so vplivali na položaj industrije Skupnosti, od škodljivega učinka dampinškega uvoza, se začasno sklene, da je dampinški uvoz iz zadevne države povzročil znatno škodo industriji Skupnosti v smislu člena 3(6) osnovne uredbe.

(97)

Komisija je proučila, ali morda kljub sklepom o dampingu, škodi in vzročni zvezi obstajajo nujni razlogi, zaradi katerih bi bilo mogoče sklepati, da sprejetje ukrepov v tem posebnem primeru ni v interesu Skupnosti. V ta namen in v skladu s členom 21(1) osnovne uredbe je Komisija proučila možni vpliv ukrepov za vse zadevne stranke.

(98)

Kot je navedeno v uvodni izjavi (39) zgoraj, industrijo Skupnosti sestavlja samo ena družba s proizvodno enoto v Italiji, ki zaposluje okvirno 300 do 500 oseb, neposredno vključenih v proizvodnjo in prodajo podobnega izdelka ter upravo. Če bodo ukrepi uvedeni, se pričakuje, da se bo obseg prodaje industrije Skupnosti na trgu Skupnosti povečal. Zato je pričakovati, da bo povečanje proizvodnje, izkoriščenosti zmogljivosti in produktivnosti ter posledično zmanjšanje stroškov na enoto omogočilo izboljšanje finančnega položaja industrije Skupnosti in obenem ponudbo bolj konkurenčne cene. To bi zmanjšalo ugotovljeno znatno razliko med cenami industrije Skupnosti in cenami korejskih proizvajalcev.

(99)

V primeru, da uvedba protidampinških ukrepov ni potrebna, je verjetno, da bi se negativni trend industrije Skupnosti nadaljeval. Industrija Skupnosti bo verjetno še naprej izgubljala tržni delež in občutila zmanjševanje dobičkonosnosti. To pa bo po vsej verjetnosti vodilo do zmanjšanja proizvodnje in naložb, zaprtja nekaterih proizvodnih obratov in nadaljnjega zmanjševanja števila delovnih mest v Skupnosti.

(100)

Uvedba protidampinških ukrepov bi industriji Skupnosti omogočila, da si opomore od učinkov ugotovljenega škodljivega dampinga.

(101)

Dva dobavitelja industrije Skupnosti, ki dobavljata dve osnovni surovini, ki ju uporablja industrija Skupnosti, sta sodelovala v postopku in izrazila podporo pritožbi, ki jo je vložila industrija Skupnosti. Zadevna dobavitelja v zvezi z zgornjima surovinama predstavljata približno 30 % skupne nabave surovin industrije Skupnosti. Dobava surovin in sestavnih delov za industrijo Skupnosti v zvezi s proizvodnjo podobnega izdelka predstavlja povprečno približno 2 % celotnega prometa teh družb in 22 neposrednih delovnih mest.

(102)

Uvedba ukrepov bi dovolila sodelujočima dobaviteljema, da povečata svoj promet, dobičkonosnost in število zaposlenih.

(103)

Različna industrijska združenja (Conseil Européen de la construction d’appareils domestiques – CECED in Associazione Nazionale Industrie Apparecchi Domestici e Professionali – ANIE) so vložile pisna stališča v podporo protidampinškim ukrepom v tem posebnem postopku.

(104)

Podobno so glavni proizvajalci bele tehnike (Electrolux, Bosch-Siemens), čeprav ne gre za proizvajalce podobnega izdelka v Skupnosti, izrazili podporo pritožbi, ki jo je vložil pritožnik, da bi opozorili javnost na učinek, ki ga ima dampinški uvoz iz Republike Koreje na padec cen. Ena od družb je navedla, da je resno premišljevala o uvedbi lastne proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti, vendar je zaradi dampinškega uvoza s poreklom iz Republike Koreje odložila svoje načrte. Treba je opomniti, da sta tako Electrolux kot Bosch-Siemens uvažala podobni izdelek iz ZDA med OP in sta bila zato neposredno prizadeta zaradi nepoštene trgovinske prakse korejskih proizvajalcev izvoznikov. Vsaka od zgornjih družb je za uvoz in dejavnosti nadaljnje prodaje podobnega izdelka določila približno 30 do 50 delovnih mest.

(105)

Industrija bele tehnike na splošno bi torej podprla uvedbo protidampinških ukrepov.

(106)

Večina uvoza zadevnega izdelka se izvaja preko povezanih uvoznikov, ki so odvisne družbe treh sodelujočih korejskih proizvajalcev. Ti povezani uvozniki nasprotujejo kakršnim koli protidampinškim ukrepom. Med OP je 26 sodelujočih uvoznikov uvozilo približno 96 % skupnega obsega uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države v Skupnost. Uvoz in nadaljnja prodaja zadevnega izdelka predstavljata približno 4 % skupnega prometa teh družb. Z vidika delovne sile je od 4 000 vseh zaposlenih oseb pri teh povezanih družbah 170 takih, ki neposredno sodelujejo v trgovanju in nadaljnji prodaji zadevnega izdelka v Skupnost.

(107)

Glede možnih učinkov ukrepov na te uvoznike je treba najprej opomniti, da je preiskava dokazala, da je trg zadevnega in podobnega izdelka v Skupnosti hitro rastoči trg. Poleg tega je stopnja predlaganih dajatev zmerna, ukrepi pa ker temeljijo na dampinških stopnjah, ne bodo povsem zmanjšali velike razlike, opažene med korejskimi izvoznimi cenami in cenami industrije Skupnosti. Z drugimi besedami, korejske izvozne cene bodo kljub popravkom v višini ugotovljenega dampinga še vedno nižale obstoječe cene industrije Skupnosti. Glede na prejšnje premisleke ni gotovo, da bodo ukrepi sprožili upad obsega prodaje korejskih proizvajalcev izvoznikov. Nasprotno, glede na hitro rastoč trg se bo verjetno obseg prodaje izravnal, kar naj ne bi znatno vplivalo na obstoječi položaj povezanih uvoznikov. Poleg tega uvoz zadevnega izdelka predstavlja samo približno 4 % prometa zadevnih družb, kot je poudarjeno v prejšnji uvodni izjavi.

(108)

Zaradi teh razlogov se začasno sklene, da uvedba protidampinških ukrepov ne bo imela resnega negativnega učinka na položaj povezanih uvoznikov v Skupnosti.

(109)

Med OP je edini sodelujoči nepovezani uvoznik v Skupnosti uvozil približno 2 % skupnega obsega uvoza zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države. Ta uvoznik je tako uvozil približno 50 % obsega uvoza, ki ni izveden preko povezanih uvoznikov iz Republike Koreje. Šteje se za reprezentativnega v zvezi s položajem nepovezanih uvoznikov. Ta sodelujoča stranka, ki je za nadaljnjo prodajo v Skupnosti uvažala zadevni izdelek na podlagi sporazuma o dobavi OEM od enega od sodelujočih proizvajalcev izvoznikov iz Republike Koreje pod lastno blagovno znamko, je navedla, da se v zvezi z vloženo pritožbo pritožnika ne želi opredeliti ter da premišlja o možni uvedbi lastne proizvodnje podobnega izdelka v Skupnosti, odvisno od rezultatov sedanjega postopka. Nadaljnja prodaja zadevnega izdelka predstavlja zanemarljiv del skupnega prometa te družbe. Z vidika delovne sile to predstavlja manj kot 10 oseb, neposredno vključenih v trgovanje in nadaljnjo prodajo zadevnega izdelka.

(110)

V skladu z uvodno izjavo (107) zgoraj protidampinški ukrepi v tem primeru morda ne bodo zmanjšali obsega prodaje zadevnega izdelka, pač pa izravnali obseg uvoza. Glede na neopredeljen položaj tega nepovezanega uvoznika v sedanjem postopku in zanemarljiv delež njegovega prometa, povezanega z nadaljnjo prodajo v Skupnosti, se začasno sklene, da uvedba protidampinških ukrepov verjetno ne bo imela resnega vpliva na položaj nepovezanih uvoznikov v Skupnosti.

(111)

Glede na posebnost zadevnega trga v tem postopku so bili za sodelovanje zaprošeni tudi trgovci na drobno in združenja potrošnikov. Vendar je bil odziv slab. Sodelovanje sta ponudila samo dva trgovca na drobno. Nobeden od njiju ni izrecno nasprotoval pritožbi. Med OP je obseg prodaje ameriških hladilnikov dveh sodelujočih trgovcev na drobno znašal približno 4 % skupne porabe Skupnosti. Ustvarjen promet iz prodaje zadevnega in podobnega izdelka je predstavljal 0,1 % skupnega prometa teh trgovcev na drobno, donos bruto marže od neto prodaje pa 10 % med OP. Na podlagi relativnega prometa je število dodeljenih delovnih mest za zadevni izdelek ocenjeno na približno 50 med OP.

(112)

Kot je razvidno iz uvodne izjave (107) zgoraj, lahko protidampinški ukrepi sprožijo izravnavanje obsega prodaje s poreklom iz zadevne države. Tak primer bi imel verjetno naslednji vpliv na cene: korejske izvozne cene CIF meja Skupnosti bi bile zavezane carini po stopnji med 4,4 % in 14,3 %. Med to stopnjo dobave in končno porabniško ceno bo treba dodati razne stroške, med drugim stroške dostave do uvoznikov in njihov pribitek ter stroške dostave do trgovcev na drobno in njihov pribitek. Skupno lahko ti dodatki končno porabniško ceno zvišajo za 100 % nad zgornjo ceno CIF. Učinek protidampinške dajatve na končno porabniško ceno bi v odstotkih znašal približno polovico protidampinške stopnje. Glede na prevladujoči delež korejskih proizvajalcev izvoznikov bodo ti zelo verjetno še vedno določali merilo uspešnosti prodajne cene na trgu Skupnosti. Kot je navedeno v uvodnih izjavah (98) in (107) zgoraj, bo industrija Skupnosti zaradi uvedbe ukrepov morda lahko določila konkurenčnejše cene. Vendar bo to glede na njen relativno majhen tržni delež imelo majhen vpliv na povprečno porabniško ceno zadevnega izdelka v Skupnosti. Predlagani ukrepi verjetno ne bodo vplivali na ceno uvoza iz ZDA. Posledica uvedbe ukrepov bo zmerni dvig porabniške cene za največ 2 do 7 %.

(113)

Glede na zgoraj navedeno in splošno slabo sodelovanje predlagani ukrepi verjetno ne bodo vplivali na položaj trgovcev na drobno in potrošnikov.

(114)

Pričakovati je, da bodo učinki uvedbe ukrepov industriji Skupnosti omogočili, da nadoknadi izgubljeni delež pri prodaji in tržni delež ter izboljša svojo dobičkonosnost. Glede na čedalje slabše stanje industrije Skupnosti obstaja resno tveganje, da bi ob odsotnosti ukrepov edini proizvajalec Skupnosti morda zaprl proizvodne obrate ter odpustil delovno silo. Uvedba ukrepov bi koristila tudi dobaviteljem industrije Skupnosti. Industrija bele tehnike na splošno podpira uvedbo ukrepov. Sodelujoči nepovezani uvozniki in trgovci na drobno se v tem postopku niso opredelili. Čeprav se bodo nekateri negativni učinki pokazali v obliki izravnave obsega uvoza, bodo preseženi s pričakovanim ugodnim vplivom na industrijo Skupnosti. Glede na zgoraj navedeno se začasno sklene, da ni nobenega nujnega razloga, da se v tem primeru ne uvedejo ukrepi, in da bi bila uporaba ukrepov v interesu Skupnosti.

(115)

Glede sklepov v zvezi z dampingom, škodo, vzročno zvezo in interesom Skupnosti je treba uvesti začasne ukrepe, da se prepreči, da bi dampinški uvoz še naprej povzročal škodo industriji Skupnosti.

(116)

Stopnja začasnih protidampinških ukrepov mora zadostovati za odpravo škode, ki jo je industriji Skupnosti povzročil dampinški uvoz, ne da bi presegla ugotovljene stopnje dampinga. Pri izračunu višine dajatve, potrebne za odpravo učinkov škodljivega dampinga, se je upoštevalo, da morajo kakršni koli ukrepi industriji Skupnosti omogočiti dobiček pred davkom, kar se lahko doseže ob običajnih konkurenčnih pogojih, tj. ob odsotnosti dampinškega uvoza.

(117)

Na podlagi razpoložljivih informacij je bilo predhodno ugotovljeno, da se stopnja dobička 6 % od prometa lahko šteje kot ustrezna stopnja, ki bi jo industrija Skupnosti lahko dosegla ob odsotnosti škodljivega dampinga. Preiskava je ugotovila, da je Whirlpool ob odsotnosti dampinškega uvoza dosegel približno to stopnjo dobička s prodajo ameriških hladilnikov v ZDA in tak donos na drugih primerljivih segmentih v Skupnosti, kjer ni bilo dampinškega uvoza.

(118)

Nujno zvišanje cen je bilo nato določeno na podlagi primerjave med posameznimi transakcijami, tehtane povprečne uvozne cene, kot je bila določena v izračunu za nelojalno nižanje cen, z neškodljivo ceno podobnega proizvoda, ki ga industrija Skupnosti prodaja na trgu Skupnosti. Neškodljiva cena je bila določena s prilagoditvijo prodajne cene industrije Skupnosti, da bi odražala zgoraj omenjeno stopnjo dobička. Vsa odstopanja, ki izhajajo iz te primerjave, so bila nato izražena kot odstotek skupne CIF uvozne vrednosti.

(119)

Zgoraj omenjena primerjava cen je pokazala naslednje stopnje škode:

(120)

Ker je bila raven odprave škode višja kot ugotovljena stopnja dampinga, morajo začasni ukrepi temeljiti na slednji.

(121)

Glede na že navedeno in v skladu s členom 7(2) osnovne uredbe je treba v skladu s pravilom nižje dajatve uvesti začasno protidampinško dajatev na najnižji stopnji ugotovljene stopnje dampinga in škode.

(122)

Zato morajo biti začasne protidampinške dajatve naslednje:

(123)

Individualne stopnje protidampinške dajatve za družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato odražajo stanje, v katerem so bile te družbe med preiskavo. Te stopnje dajatev (v nasprotju z dajatvijo na ravni države, ki se uporablja za „vse druge družbe“) veljajo torej izključno za uvoz izdelkov s poreklom iz Republike Koreje, ki jih proizvajajo zadevne družbe, torej omenjeni specifični pravni subjekti. Uvoženi izdelki, ki jih proizvede katera koli druga družba, ki v operativnem delu te uredbe ni posebej navedena z imenom in naslovom, vključno s subjekti, povezanimi s posebej navedenimi, ne morejo biti upravičeni do teh stopenj in zanje velja stopnja dajatve, ki se uporablja na ravni države.

(124)

Vsak zahtevek za uporabo teh protidampinških dajatev za posamezne družbe (npr. zaradi spremembe imena družbe ali zaradi ustanovitve novih proizvodnih ali prodajnih obratov) je treba takoj vložiti pri Komisiji skupaj z vsemi potrebnimi informacijami, zlasti o vsaki spremembi dejavnosti družbe na področju proizvodnje ter domače in izvozne prodaje, povezani z, na primer, spremembo imena ali spremembo proizvodnih in prodajnih obratov. Če bo to primerno, se bo ta uredba ustrezno spremenila s posodobljenim seznamom družb, ki so upravičene do individualnih stopenj dajatev.

(125)

V interesu dobrega upravljanja bi bilo treba določiti obdobje, v katerem lahko zainteresirane stranke, ki so se javile v roku, določenem v obvestilu o začetku postopka, v pisni obliki izrazijo svoja stališča in zahtevajo zaslišanje. Poleg tega je treba poudariti, da so ugotovitve v zvezi z uvedbo dajatev iz te uredbe začasne in jih je za dokončno določitev ukrepov treba ponovno proučiti –