8.3.2006

SL

Uradni list Evropske unije

L 66/44

---

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 28. februarja 2006

o odobritvi odstopanja, ki ga je zahtevala Avstrija na podlagi Direktive Sveta 91/676/EGS o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 590)

(Besedilo v nemškem jeziku je edino verodostojno)

(2006/189/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 91/676/EGS z dne 12. decembra 1991 o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (1), in zlasti tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Če se količina gnojila, ki ga namerava država članica letno uporabiti na hektar, razlikuje od količine, navedene v prvem stavku drugega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS in v točki (a) Direktive, mora biti ta količina določena tako, da ne vpliva na doseganje ciljev iz člena 1 navedene direktive in mora biti upravičena na podlagi objektivnih meril, kot so v tem primeru dolge rastne sezone in posevki z visokim sprejemom dušika.

(2)	Avstrija je predložila Komisiji zahtevek za odstopanje na podlagi tretjega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS.

(3)

Zahtevano odstopanje zadeva namen Avstrije, da na kmetijah dovoli letno vnos 230 kg dušika iz živinskega gnojila na hektar na posebnih govedorejskih gospodarstvih s kmetijskim zemljiščem, namenjenim za uporabo gnojila in posejanimi s travo, travnatimi dosevki ali peso ali drugimi posevki, podsejanimi s travo z nizkim potencialom spiranja nitratov. Navedeni zahtevek za odstopanje zadeva približno 2 000 kmetij in 60 000 glav živine, kar pomeni 3 % kmetij in 4 % glav živine.

(4)	Avstrijska zakonodaja o izvajanju Direktive 91/676/EGS je bila sprejeta in njene določbe veljajo enako za priglašeno odstopanje.

(5)

Tretje poročilo o izvajanju direktive o nitratih 2000–2003 v Avstriji kaže, da so bile povprečne zimske koncentracije nitratov v površinskih vodah pod 25 mg/l na vseh točkah spremljanja. Povprečna koncentracija vseh krajev je bila 5,8 mg/l NO3. Povprečna koncentracija v podzemni vodi je bila 19,6 mg/l. Na 74 % krajev je bila povprečna koncentracija nižja od 25 mg/l. Nobeno avstrijsko jezero ni evtrofično. Analiza gibanj kaže, da je kakovost vode stabilna na večini krajev vzorčenja.

(6)

Število glav živine in uporaba mineralnih gnojil se je bistveno zmanjšalo v obdobju 1990–2003, in sicer za 21 % pri govedu, 12 % pri svinjah in 6 % pri perutnini. Vnos dušika je bil v obdobju od 2000–2002 povprečno 47,8 kg na hektar in 35,4 kg na hektar letno iz živinskega gnojila in kemičnih gnojil, kar je med najmanjšimi vrednostmi v EU, s trendom, ki se nagiba k zmanjšanju obojega za 7 % in 5 % v primerjavi z obdobjem 1996–1999.

(7)	Avstrija v skladu s členom 3(5) Direktive 91/676/EGS uporablja akcijski program na vsem svojem ozemlju.

(8)	Podporni dokumenti, ki so predloženi v avstrijskem uradnem obvestilu, kažejo, da je predlagana količina 230 kg dušika iz živinskega gnojila letno na hektar upravičena na podlagi objektivnih meril, kot so dolge rastne sezone in posevki z visokim sprejemom dušika.

(9)	Komisija po pregledu avstrijskega zahtevka meni, da predlagana količina 230 kg dušika iz živinskega gnojila letno na hektar ob upoštevanju določenih strogih pogojev ne bo posegala v doseganje ciljev iz Direktive 91/676/EGS.

(10)	Odločba se mora uporabljati v zvezi s sedanjim akcijskim programom, ki se izteče konec leta 2007.

(11)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Odbora za nitrate, ki je bil ustanovljen v skladu s členom 9 Direktive 91/676/EGS –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Odstopanje, ki ga je zahtevala Avstrija z dopisom z dne 3. novembra 2005 za uporabo večje količine živinskega gnojila, kakor jo določa prvi stavek drugega pododstavka odstavka 2 Priloge III k Direktivi 91/676/EGS in točke (a) Direktive se odobri ob upoštevanju pogojev iz te odločbe.

Člen 2

Opredelitve

V tej odločbi se uporabljajo naslednje opredelitve:

(a)	„govedorejske kmetije“ pomeni gospodarstva z več kot tremi glavami živine, pri čemer sta vsaj dve tretjini živine govedo;

(b)	„trava“ pomeni trajno ali začasno travinje (začasno travinje na splošno leži manj kot štiri leta);

(c)	„posevki, podsejani s travo“: silažna žita, silažna koruza, podsejani s travo pred žetvijo (koruza) ali po žetvi, ki delujejo kot dosevek za biološko zadrževanje ostankov dušika pozimi;

(d)	„pesa“ pomeni krmna pesa.

Člen 3

Področje uporabe

To odločba se uporablja za posamične primere in pod pogoji, predpisanimi v členih 4, 5 in 6, na govedorejskih kmetijah, kjer kolobarjenje vključuje več kot 70 % posevkov, ki posebno porabljajo dušik in imajo dolgo rastno sezono.

Člen 4

Letna dovoljenja in obveznosti

1.   Kmetje, ki želijo imeti odobrena odstopanja, morajo vsako leto oddati vloge pristojnim organom.

2.   Skupaj z letno vlogo v skladu s prvim odstavkom se pisno obvežejo, da bodo izpolnjevali pogoje, določene v členih 5 in 6.

Člen 5

Uporaba živinskega gnojila in drugih gnojil

1.   Količina živinskega gnojila, ki se vsako leto uporablja na govedorejskih kmetijah, vključno od samih živali, ne presega količine gnojil, ki vsebujejo 230 kg dušika na hektar, v skladu s pogoji iz odstavkov 2 do 8.

2.   Skupni vnosi dušika morajo biti skladni s potrebami zadevnega posevka po hranilih in s preskrbo iz tal. Skupni vnos dušika iz gnojil ne sme preseči 280 kg na hektar letno.

3.   Vsaka kmetija mora imeti načrt gnojenja, kjer je opisano kolobarjenje zemlje in načrtovana uporaba gnojila, dušika in fosfatnih gnojil. Kmetija mora imeti načrt na razpolago vsako koledarsko leto najpozneje do 1. marca.

Načrt gnojenja vključuje naslednje:

(a)	število glav živine, opis sistema namestitve in sistema za shranjevanje, vključno z velikostjo prostora, ki je na razpolago za skladiščenje gnojila;

(b)	izračun dušika iz gnojila (z odštevkom izgub pri namestitvi in shranjevanju) in fosforja, ki se proizvedeta na kmetiji;

(c)	načrt kolobarjenja posevkov in površino za vsak posevek, vključno s skico položajev posameznih polj;

(d)	predvidene potrebe posevka po dušiku in fosforju;

(e)	količino in vrsto gnojila, ki izvira od drugje;

(f)	količino vnesenega dušika in fosforja iz gnojila za vsako polje (parcele, ki so homogene glede na vrsto posevka in tip tal);

(g)	količino vnesenega dušika in fosforja iz kemičnih in drugih gnojil za vsako polje.

Načrte je treba popraviti najpozneje sedem dni po vsaki spremembi v kmetijski praksi, da se zagotovi skladnost med načrti in dejansko kmetijsko prakso.

4.   Vsaka kmetija vodi bilanco gnojenja, ki se predloži pristojnemu organu za vsako koledarsko leto.

5.   Vsaka kmetija, za katero je odobreno individualno odstopanje, se strinja, da se uporaba iz člena 4(1), načrt gnojenja in bilanca gnojenja preverjajo.

6.   Za vsako kmetijo, za katero je odobreno individualno odstopanje, se opravljajo periodične analize dušika in fosforja v tleh, in sicer najmanj enkrat vsaka štiri leta za vsako območje kmetije, ki je homogeno glede na kolobarjenje posevkov in tip tal. Zahteva se vsaj ena analiza na 5 hektarjev površin.

7.   Gnojila se ne sme nanašati jeseni pred pridelavo trave.

8.   Gnojilo se ne sme uporabljati na zemljišču do 30 m od jezera.

Člen 6

Pokritost zemljišča

Na 70 ali več odstotkih površine, ki je na voljo za uporabo gnojila v zadevnem govedorejskem gospodarstvu, se gojijo trava, travnati dosevki ali pesa in drugi posevki, podsejani s travo z nizkim potencialom spiranja nitratov. Kmetje, za katere je odobreno individualno odstopanje, izvajajo naslednje ukrepe:

(a)	Travnati dosevki se ne orjejo pred 1. marcem, da se zagotovi stalni rastlinski plašč obdelovalne površine za povračilo podtalnih jesenskih izgub nitratov in omejitev zimskih izgub.

(b)	Začasne travinje se orjejo spomladi.

(c)	Kolobarjenje ne vključuje stročnic in drugih rastlin, ki vežejo atmosferski dušik. To pa ne velja za deteljo v travinju, ki ima manj kot 50 % detelje, in za ječmen/grah, podsejan s travo.

Člen 7

Spremljanje

1.   Pristojni organ sestavi zemljevide, iz katerih so razvidni odstotki kmetij, živine in kmetijskih zemljišč, za katere je v vsaki upravni enoti odobreno individualno odstopanje, ter jih vsako leto posodobi.

Ti zemljevidi se vsako leto predložijo Komisiji.

2.   Za oceno vpliva odstopanj na kakovost vode se vzpostavi in vzdržuje mreža za spremljanje za vzorčenje površinske vode in plitve podtalnice. Obstoječa mreža za spremljanje je okrepljena na krajih, kjer so 3 ali več odstotkom vseh kmetij odobrena individualna odstopanja.

3.   Raziskave in analize hranil zagotavljajo podatke o lokalni rabi zemljišč, kolobarjenju posevkov in kmetijski praksi na kmetijah, za katere je odobreno individualno odstopanje. Zadevni podatki se lahko uporabijo za modelno zasnovane izračune obsega spiranja nitratov in izgube fosforja z njiv, na katerih se uporablja živinsko gnojilo z do 230 kg dušika na hektar letno.

4.   Vzpostavijo se kraji spremljanja za zagotavljanje podatkov o dušiku v vodi, ki prihaja iz območij korenin in vstopa v sistem podtalnice, in o izgubah dušika po površinski in podpovršinski odtekajoči vodi, oboje v skladu z običajnimi in posebnimi pogoji.

Člen 8

Poročanje

1.   Pristojni organ Komisiji vsako leto predloži rezultate spremljanja, skupaj s strnjenim poročilom o spreminjanju kakovosti vode in načinu vrednotenja. V poročilu so navedene informacije o vrednotenju izvajanja posebnih pogojev z nadzori na ravni kmetije in podatki o kmetijah, ki se ne držijo določb; informacije so osnovane na rezultatih upravnih pregledov in pregledov na kraju samem.

2.   Tako dobljene rezultate bo Komisija upoštevala pri možnih novih zahtevkih za odstopanje.

Člen 9

Uporaba

Ta odločba se uporablja v smislu Tretjega avstrijskega akcijskega programa 2004–2007. Veljati preneha 31. decembra 2007.

Člen 10

Ta odločba je naslovljena na Republiko Avstrijo.

---

(1)  UL L 375, 31.12.1991, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

---