PRILOGA 1A

BISTVENE LASTNOSTI SESTAVNIH DELOV ZA UPORABO CNG

PRILOGA 1B

BISTVENE LASTNOSTI VOZILA, MOTORJA IN SISTEMA, POVEZANEGA S STISNJENIM ZEMELJSKIM PLINOM

PRILOGA 2A

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKE OZNAKE TIPA SESTAVNEGA DELA ZA UPORABO CNG

(glej odstavek 5.2. tega pravilnika)

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na sestavni del za CNG, kaže, da je bil ta sestavni del homologiran v Italiji (E3) v skladu s Pravilnikom št. 110 in pod številko homologacije 002439. Prvi dve števki številke homologacije pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 110 v njegovi izvirni obliki.

PRILOGA 2B

SPOROČILO

PRILOGA 2C

NAMESTITEV HOMOLOGACIJSKIH OZNAK

VZOREC A

(glej odstavek 16.2. tega pravilnika)

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, kaže, da je bilo vozilo kar zadeva vgradnjo sistema za CNG za uporabo CNG za pogon homologirano v Italiji (E3) v skladu s Pravilnikom št. 110 pod številko homologacije 002439. Prvi dve števki številke homologacije pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 110 v njegovi izvirni obliki.

VZOREC B

(glej odstavek 16.2. tega pravilnika)

Zgornja homologacijska oznaka, nameščena na vozilo, kaže, da je bilo vozilo kar zadeva vgradnjo sistema za CNG za uporabo CNG za pogon homologirano v Italiji (E3) v skladu s Pravilnikom št. 110 pod številko homologacije 002439. Prvi dve števki številke homologacije pomenita, da je bila homologacija podeljena v skladu z zahtevami iz Pravilnika št. 110 v njegovi izvirni obliki in da je Pravilnik št. 83 vključeval spremembe 04.

PRILOGA 2D

SPOROČILO

PRILOGA 3

PLINSKE JEKLENKE VISOKOTLAČNA JEKLENKA ZA SHRANJEVANJE ZEMELJSKEGA PLINA KOT GORIVA ZA MOTORNA VOZILA

1.   PODROČJE UPORABE

Ta priloga določa minimalne zahteve za plinske jeklenke majhne teže, ki se lahko ponovno napolnijo. Jeklenke so namenjene le za shranjevanje visokotlačnega stisnjenega zemeljskega plina kot goriva za motorna vozila, na katera se namestijo jeklenke. Jeklenke so lahko iz kakršnega koli jeklenega, aluminijevega ali nekovinskega materiala, oblike ali načina izdelave, ki ustreza določenim pogojem uporabe. Ta priloga ne vključuje kovinskih podlag ali jeklenk iz nerjavnega jekla ali varjenih jeklenk. Jeklenke, vključene v tej prilogi, se uvrščajo v razred 0, kot je opisano v odstavku 2. tega pravilnika, in so:

CNG-1	iz kovine
CNG-2	iz kovinske podlage, utrjene z brezkončnimi filamenti, impregniranimi s smolo (oviti v obroče)
CNG-3	iz kovinske podlage, utrjene z brezkončnimi filamenti, impregniranimi s smolo (povsem oviti)
CNG-4	z nekovinsko podlago in brezkončnimi filamenti, impregniranimi s smolo (v celoti iz kompozitnih materialov)

Pogoji uporabe, ki veljajo za jeklenke, so podrobno opisani v odstavku 4. Ta priloga temelji na delovnem tlaku za zemeljski plin kot gorivo z 20 MPa pri 15 °C z najvišjim polnilnim tlakom 26 MPa. Drugi delovni tlaki se lahko prilagodijo z naravnavanjem pritiska z ustreznim faktorjem (razmerje). Na primer, sistem delovnega tlaka s 25 MPa bo zahteval, da se tlaki pomnožijo z 1,25.

Življenjsko dobo jeklenke določi proizvajalec in se lahko razlikuje glede na uporabo. Opredelitev življenjske dobe temelji na polnjenju jeklenk tisočkrat na leto z vsaj 15 000 polnjenji. Najdaljša življenjska doba je 20 let.

Pri kovinskih in s kovino podloženih jeklenkah življenjska doba temelji na stopnji rasti razpok zaradi obremenitve. Ultrazvočni ali temu enakovreden pregled vsake jeklenke ali podlage mora zagotoviti, da ni pomanjkljivosti, ki presegajo največjo dovoljeno velikost. Ta pristop omogoča optimalno konstrukcijo in izdelavo lahkih jeklenk za zemeljski plin v vozilih.

Za jeklenke, ki so v celoti iz kompozitnih materialov z nekovinskimi nenosilnimi podlagami, je „varna življenjska doba“ prikazana z ustreznimi metodami konstrukcije, s preskušanjem ustreznosti konstrukcije in nadzorom proizvodnje.

2.   SKLICEVANJA

Naslednji standardi vsebujejo predpise, ki s sklicevanjem v tem besedilu tvorijo predpise te priloge (dokler ne bodo na voljo enakovredni predpisi ECE).

Standardi ASTM (1)

ASTM B117–90	Preskusna metoda za preskus slane pršilne megle,
ASTM B154–92	Preskus z živosrebrovim nitratom za baker in bakrove zlitine
ASTM D522–92	Upogibni preskus trna za nanešene organske premaze;
ASTM D1308–87	Vpliv gospodinjskih kemikalij na brezbarvno in barvno organsko apreturo;
ASTM D2344–84	Preskusna metoda za navidezno medplastno strižno trdnost vzporednih vlaknenih sestavnih delov z metodo kratkega odseka;
ASTM D2794–92	Preskusna metoda odpornosti organskih premazov na vplive hitre deformacije (trk);
ASTM D3170–87	Odpornost premazov na krušenje;
ASTM D3418–83	Preskusna metoda s toplotno analizo za polimere pri prehodnih temperaturah;
ASTM E647–93	Standardna preskusna metoda za merjenje stopenj rasti razpok zaradi obremenitve;
ASTM E813–89	Preskusna metoda za JIC, mere za lomno žilavost;
ASTM G53–93	Standarden postopek za delovanje aparatur za izpostavljanje svetlobi in vodi (fluorescenčna UV in kondenzacijska naprava) za izpostavljanje nekovinskih materialov;

Standardi BSI (2)

BS 5045:	Del 1 (1982) Premične plinske posode – specifikacije za brezšivne jeklene plinske posode s prostornino vode več kot 0,5 litra;
BS 7448–91	Test žilavosti pri mehaniki loma del I – metoda za določanje KIC, kritične vrednosti KPK (kemijska potreba po kisiku) in vrednosti J BS PD 6493–1991. Napotki in metode za ocenjevanje sprejemljivosti A pomanjkljivosti talilno varjenih struktur; Kovinski materiali;

Standardi ISO (3)

ISO 148–1983	Jeklo – Charpyjev udarni preskus (zareza profila V);
ISO 306–1987	Plastika – termoplastični materiali – določitev temperature mehčanja Vicat;
ISO 527 Pt 1–93	Plastika – določitev nateznih lastnosti – del I: Splošna načela;
ISO 642–79	Preskus kaljivosti jekla s hitrim hlajenjem (preskus Jominy);
ISO 2808–91	Barve in laki – določitev debeline nanosa;
ISO 3628–78	Materiali, ojačani s steklom – določitev nateznih lastnosti
ISO 4624–78	Plastika in laki – preskušanje adhezije z odtrganjem filma;
ISO 6982–84	Kovinski materiali – preskušanje nateznosti;
ISO 6506–1981	Kovinski materiali – preskus trdote po Brinellu;
ISO 6508–1986	Kovinski materiali – preskus trdote po Rockwellu (lestvice, ABCDEFGHK);
ISO 7225	Varnostne nalepke za plinske jeklenke;
ISO/DIS 7866–1992	Premične jeklenke iz brezšivne aluminijeve zlitine, ki se lahko ponovno napolnijo, za splošno uporabo, konstrukcijo, izdelavo in sprejemljivost;
ISO 9001:1994	Zagotovitev kakovosti konstrukcije/razvoja. Proizvodnja, vgradnja in servisiranje;
ISO 9002:1994	Zagotovitev kakovosti proizvodnje in vgradnje;
ISO/DIS 12737	Kovinski materiali – določitev lomne žilavosti pri ravninski deformaciji;
ISO/IEC Guide 25–1990	Splošne zahteve za tehnično usposobljenost preskusnih laboratorijev;
ISO/IEC Guide 48–1986	Smernice za oceno in registracijo sistema kakovosti oskrbe tretje stranke;
ISO/DIS 9809	Konstrukcija, izdelava in preskušanje premičnih brezšivnih plinskih jeklenk – del I: kaljene in temprane jeklenke z natezno trdnostjo < 1 100 MPa;

Standard NACE (4)

NACE TM0177–90

Laboratorijsko preskušanje kovin za odpornost na napetostne razpoke zaradi sulfida v okolju z vodikovim sulfidom.

3.   OPREDELITVE POJMOV

V tej prilogi se uporabljajo naslednje opredelitve:

3.1.   (Nedodeljeno)

3.2.   Deformacijsko utrjevanje: postopek z uporabo tlaka, ki se uporablja pri izdelavi jeklenk iz kompozitnih materialov s kovinskimi podlagami, ki obremeni podlago preko njene meje elastičnosti, dovolj, da povzroči stalno plastično deformacijo, posledica pa je tlačna obremenitev podlage in natezna obremenitev vlaken pri ničnem notranjem tlaku.

3.3.   Tlak deformacijskega utrjevanja: tlak v jeklenki z zunanjim ovojem, pri katerem se vzpostavi zahtevana porazdelitev obremenitve med podlago in zunanjim ovojem.

3.4.   Serija – jeklenke iz kompozitnih materialov:„serija“ je skupina jeklenk, zaporedno proizvedenih iz kvalificiranih podlag z enako velikostjo, obliko, določenimi konstrukcijskimi materiali in postopkom proizvodnje.

3.5.   Serija – kovinske jeklenke in podlage:„serija“ je skupina kovinskih jeklenk ali podlag, zaporedno proizvedenih z enakim imenskim premerom, debelino sten, obliko, določenimi konstrukcijskimi materiali, postopkom izdelave, opremo za izdelavo in toplotno obdelavo ter pogoji v zvezi s časom, temperaturo in ozračjem med toplotno obdelavo.

3.6.   Serija nekovinskih podlag:„serija“ je skupina nekovinskih podlag, zaporedno proizvedenih z enakim imenskim premerom, debelino sten, obliko, določenimi konstrukcijskimi materiali in postopkom izdelave.

3.7.   Omejitve serije: v nobenem primeru serija ne sme preseči 200 izdelanih jeklenk ali podlag (razen jeklenk in podlag za preskus uničenja) ali ene zaporedne proizvodnje, kar koli je večje.

3.8.   Jeklenka iz kompozitnih materialov: jeklenka iz brezkončnih filamentov, impregniranih s smolo, ki so oviti okoli kovinske ali nekovinske podlage. Jeklenke iz kompozitnih materialov z nekovinskimi podlagami so jeklenke, ki so v celoti iz kompozitnih materialov.

3.9.   Nadzorovano navijanje pod napetostjo: postopek v proizvodnji jeklenk iz kompozitnih materialov, ovitih v obroče, s kovinskimi podlagami, pri čemer se pridobi tlačna obremenitev v podlagi in natezna obremenitev na zunanjem ovoju pri ničnem notranjem tlaku z navijanjem ojačevalnih filamentov pod zelo visoko napetostjo.

3.10.   Polnilni tlak: plinski tlak v jeklenki takoj po končanem polnjenju.

3.11.   Izdelane jeklenke: končane jeklenke, ki so pripravljene za uporabo, značilne za običajno proizvodnjo, opremljene z identifikacijskimi oznakami in zunanjim premazom, vključno z vgrajeno izolacijo, ki jo določi proizvajalec, vendar brez nevgrajene izolacije ali zaščite.

3.12.   Popoln ovoj: zunanji ovoj, ojačan s filamentom, zavitim v obodni in osni smeri jeklenke.

3.13.   Temperatura plina: temperatura plina v jeklenki.

3.14.   Obročast ovoj: zunanji ovoj, ojačan s filamentom, zavitim v obodni smeri preko valjastega dela podlage tako, da filament ne nosi nobene večje obremenitve v smeri, vzporedni z vzdolžno osjo jeklenke.

3.15.   Podlaga: notranja embalaža, uporabljena kot notranja lupina, neprepustna za plin, na kateri so ojačitvena vlakna filamenti, zaviti tako, da se doseže potrebna trdnost. V tem standardu sta opisani dve vrsti podlag: kovinske podlage, ki so oblikovane tako, da z ojačitvijo delijo breme, in nekovinske podlage, ki ne nosijo nobenega bremena.

3.16.   Proizvajalec: oseba ali organizacija, odgovorna za konstrukcijo, proizvodnjo in preskušanje jeklenk.

3.17.   Najvišji dosežen tlak: stalen tlak, ki nastane, ko se plin v jeklenki, napolnjeni do delovnega tlaka, dvigne do najvišje servisne temperature.

3.18.   Zunanji ovoj: ojačitveni sistem iz filamentov in smole, položen preko podlage.

3.19.   Prednapenjanje: postopek uporabe deformacijskega utrjevanja ali nadzorovanega navijanja pod napetostjo.

3.20.   Življenjska doba: obdobje v letih, v katerih se jeklenke lahko varno uporabljajo v skladu s standardnimi pogoji uporabe.

3.21.   Stalen tlak: plinski tlak, ko je dosežena dana stalna temperatura.

3.22.   Stalna temperatura: enotna temperatura plina, potem ko je kakršna koli temperaturna sprememba, ki je nastala med polnjenjem, izginila.

3.23.   Preskusni tlak: tlak, pri katerem je jeklenka hidrostatično preskušena.

3.24.   Delovni tlak: stalen tlak 20 MPa pri enotni temperaturi 15 °C.

4.   POGOJI UPORABE

4.1.   Splošno

4.1.1.   Standardni pogoji uporabe:

Standardni pogoji uporabe, določeni v tem oddelku, so podlaga za konstrukcijo, izdelavo, pregled, preskušanje in homologacijo jeklenk, ki bodo trajno vgrajene v vozila in se bodo uporabljale za skladiščenje zemeljskega plina pri temperaturi okolja za uporabo kot gorivo za vozila.

4.1.2.   Uporaba jeklenk:

Navedeni pogoji uporabe so namenjeni tudi za zagotovitev informacij o varni uporabi jeklenk iz tega pravilnika za:

(a)	proizvajalce jeklenk;

(b)	imetnike jeklenk;

(c)	konstruktorje ali izvajalce, ki so odgovorni za vgradnjo jeklenk;

(d)	konstruktorje ali imetnike opreme, ki se uporablja za ponovno polnjenje jeklenk v vozilih;

(e)	dobavitelje zemeljskega plina in

(f)	regulativne organe, ki so pristojni za uporabo jeklenk.

4.1.3.   Življenjska doba

Življenjsko dobo, v kateri so jeklenke varne, določi konstruktor jeklenk na osnovi uporabe v skladu s pogoji uporabe, določenimi v tem pravilniku. Najdaljša življenjska doba je 20 let.

Redno ponovno ugotavljanje ustreznosti

Priporočila za redno ponovno ugotavljanje ustreznosti z vizualnim pregledom ali preskušanjem med življenjsko dobo zagotovi proizvajalec jeklenk na osnovi uporabe v skladu s pogoji uporabe, določenimi v tem pravilniku. Vsaka jeklenka se vsaj vsakih 48 mesecev po prvi namestitvi na vozilo (registracija vozila) ter ob vsaki ponovni namestitvi vizualno pregleda, če ima zunanje poškodbe in obrabe, tudi pod podpornimi stremeni. Vizualni pregled opravi pristojna organizacija, ki jo odobri ali pooblasti regulativni organ v skladu s specifikacijami proizvajalca. Jeklenke brez nalepke z obveznimi informacijami ali z nalepkami z obveznimi informacijami, ki so kakor koli nečitljive, se umaknejo iz uporabe. Če je jeklenko mogoče z gotovostjo identificirati glede na proizvajalca ali serijsko številko, se lahko nanjo pritrdi nadomestna nalepka, s katero lahko jeklenka ostane v uporabi.

4.1.4.1.   Jeklenke, ki so bile v vozilu ob trčenju

Jeklenke, ki so bile v vozilu ob trčenju, ponovno pregleda organizacija, ki jo pooblasti proizvajalec, razen če da pristojni organ drugačna navodila. Jeklenke, ki se ob trčenju niso poškodovale, se lahko vrnejo v uporabo, v nasprotnem primeru pa se jeklenka vrne proizvajalcu, da jo oceni.

4.1.4.2.   Jeklenke, ki so bile v ognju

Jeklenke, ki so bile v ognju, ponovno pregleda organizacija, ki jo pooblasti proizvajalec, ali pa se zavržejo in umaknejo iz uporabe.

4.2.   Najvišji tlaki

Tlak v jeklenki je omejen z naslednjim:

(a)	tlak, ki se ustali pri 20 MPa, pri ustaljeni temperaturi 15 °C;

(b)	26 MPa, takoj po polnjenju, ne glede na temperaturo.

4.3.   Največje število ciklov polnjenja

Jeklenke so izdelane za polnjenje do ustaljenega tlaka 20 MPa pri stalni temperaturi plina 15 °C do tisočkrat na leto uporabe.

4.4.   Temperaturni razpon

4.4.1.   Stalna temperatura plina

Stalna temperatura plina v jeklenkah je lahko od najmanj –40 °C do največ 65 °C;

4.4.2.   Temperatura jeklenke

Temperatura materialov jeklenke je lahko od najmanj –40 °C do največ +82 °C;

temperature nad +65 °C so lahko dovolj lokalne ali dovolj kratkotrajne, da temperatura plina v jeklenki ne preseže +65 °C, razen pod pogoji iz odstavka 4.4.3.;

4.4.3.   Prehodne temperature

Temperature plina, ki nastanejo med polnjenjem in praznjenjem, lahko presežejo omejitve iz odstavka 4.4.1.;

4.5.   Sestava plina

Metanol in/ali glikol se zemeljskemu plinu ne doda namerno. Jeklenka mora biti izdelana tako, da se lahko napolni z zemeljskim plinom v skladu s katerim koli od treh naslednjih pogojev:

(a)	SAE J1616;

(b)

suh plin Vodna para je običajno omejena na manj kot 32 mg/m3 z rosiščem –9 °C pri 20 MPa. Za suh plin ni nobenih omejitev, razen za: — vodikov sulfid in druge topne sulfide: … 23 mg/m3 — kisik: … 1 % volumenskega deleža Vodik je omejen na 2 % volumenskega deleža, ko so jeklenke narejene iz jekla s skrajno natezno trdnostjo, ki presega 950 MPa;

(c)

vlažen plin Plin z vsebnostjo vode, večjo kot v točki b), običajno izpolnjuje naslednje omejitve: — vodikov sulfid in drugi topni sulfidi: … 23 mg/m3 — kisik: … 1 % volumenskega deleža — ogljikov dioksid: … 4 % volumenskega deleža — vodik: … 0,1 % volumenskega deleža V skladu s pogoji za vlažen plin je potreben najmanj 1 mg kompresorskega olja na kg plina za zaščito kovinskih jeklenk in podlag.

4.6.   Zunanje površine

Jeklenke niso izdelane za stalno izpostavljenost mehanskim in kemičnim obremenitvam, npr. uhajanju iz tovora, ki ga prevaža vozilo, ali veliki obrabi zaradi cestnih razmer, in so usklajene s priznanimi standardi za vgradnjo. Vseeno so lahko zunanje površine jeklenke nenamerno izpostavljene:

(a)	vodi, s pretrgano potopitvijo ali s škropljenjem na cesti;

(b)	soli, zaradi uporabe vozila blizu morja ali kjer se uporablja sol za taljenje ledu na cestišču;

(c)	ultravijoličnemu sevanju sonca;

(d)	vplivom gramoza;

(e)	topilom, kislinam in lužninam, gnojilom in

(f)	avtomobilskim tekočinam, vključno z bencinom, hidravličnimi tekočinami, glikolom in oljem.

4.7.   Pronicanje in uhajanje plina

Jeklenke so lahko v zaprtih prostorih dalj časa. Pronicanje plina skozi stene jeklenke ali uhajanje med končnimi priključki in podlago se upošteva pri konstrukciji.

5.   HOMOLOGACIJA KONSTRUKCIJE

5.1.   Splošno

Konstruktor jeklenk pristojnemu organu skupaj z zahtevo za homologacijo predloži:

(a)	izjavo o uporabi (odstavek 5.2.),

(b)	podatke o konstrukciji (odstavek 5.3.),

(c)	podatke o proizvodnji (odstavek 5.4.),

(d)	sistem kakovosti (odstavek 5.5.),

(e)	delovanje zloma in obseg napake pri NDE (pregled, ki ne povzroča poškodb) (odstavek 5.6.),

(f)	specifikacijski list (odstavek 5.7.),

(g)	dodatne podporne podatke (odstavek 5.8.).

Za jeklenke, oblikovane v skladu z ISO 9809, ni treba predložiti poročila o analizi pritiska iz odstavka 5.3.2. ali informacij iz odstavka 5.6.

5.2.   Izjava o uporabi

Namen te izjave o uporabi je usmerjati uporabnike in monterje jeklenk in tudi obvestiti pristojni organ, ki je odobril jeklenko, ali imenovanega zastopnika. Izjava o uporabi vključuje:

(a)	izjavo, da je konstrukcija jeklenke primerna za uporabo v skladu s pogoji za uporabo iz odstavka 4. za življenjsko dobo jeklenke;

(b)	življenjsko dobo;

(c)	minimalne zahteve glede testov in/ali pregledov med uporabo;

(d)	naprave za razbremenitev tlaka in/ali zahtevano izolacijo;

(e)	podporne metode, zaščitne premaze itd., zahtevane, vendar ne zagotovljene;

(f)	opis konstrukcije jeklenke;

(g)	katere koli druge informacije, potrebne za zagotovitev varne uporabe in pregleda jeklenke.

5.3.   Podatki o konstrukciji

5.3.1.   Skice

Skice vključujejo vsaj:

(a)	po potrebi naslov, referenčno številko, datum izdaje in številke revizije z datumi izdaje;

(b)	sklicevanje na ta pravilnik in vrsto jeklenke;

(c)	vse mere skupaj z dovoljenimi odstopanji, vključno s podrobnostmi o oblikah končnih zapiral z najmanjšimi debelinami ter o odprtinah;

(d)	maso jeklenke, skupaj z dovoljenimi odstopanji;

(e)	specifikacije materiala, skupaj z minimalnimi mehanskimi in kemijskimi lastnostmi ali razponi dovoljenega odstopanja ter za kovinske jeklenke ali kovinske podlage določen razpon trdote;

(f)	druge podatke, na primer razpon tlaka deformacijskega utrjevanja, najnižji preskusni tlak, podrobnosti o protipožarnem sistemu in o zunanjem zaščitnem premazu.

5.3.2.   Poročilo o analizi pritiska

Zagotovi se analiza pritiska končnega elementa ali druga analiza pritiska;

zagotovi se tabela, ki povzema pritiske, izračunane v poročilu.

5.3.3.   Podatki o preskusu materiala

Zagotovijo se podroben opis materialov in dovoljenih odstopanj lastnosti materialov, uporabljenih pri konstrukciji. Predložiti je treba tudi podatke o preskusu, ki opredeljujejo mehanske lastnosti in ustreznost materialov za uporabo v skladu s pogoji iz odstavka 4.

5.3.4.   Podatki o preskusu ugotavljanja ustreznosti konstrukcije.

Zagotovi se, da material jeklenke, konstrukcija, izdelava in pregled ustrezajo predvideni uporabi jeklenke, tako da so izpolnjene zahteve preskusov, zahtevanih za določeno konstrukcijo jeklenke, pri preskušanju v skladu z ustreznimi preskusnimi metodami, ki so podrobneje opisane v Dodatku A te priloge.

Podatki o preskusu vključujejo tudi mere, debeline sten in teže vsake preskusne jeklenke.

5.3.5.   Protipožarno varstvo

Navede se namestitev naprav za razbremenitev tlaka, ki bodo jeklenko zaščitile pred nenadnim počenjem, ko pride v stik z ognjem, kot je določeno v odstavku A.15. Podatki o preskusu dokazujejo učinkovitost navedenega protipožarnega sistema.

5.3.6.   Nosilci jeklenk

V skladu z odstavkom 6.11. se zagotovijo podrobnosti o nosilcih jeklenk ali zahtevah o nosilcih.

5.4.   Podatki o proizvodnji

Zagotovijo se podrobnosti o vseh postopkih izdelave, pregledih, ki ne povzročajo poškodb, proizvodnih preskusih in preskusih serije; navedejo se dovoljena odstopanja za vse proizvodne postopke, kot so toplotna obdelava, končno oblikovanje, razmerje mešanice smole, napetost in hitrost navijanja filamenta, čas in temperature strjevanja ter postopki deformacijskega utrjevanja; navedejo se tudi apretura površine, podrobnosti o navoju, merila sprejemljivosti za ultrazvočno skeniranje (ali temu enakovreden postopek) in največje velikosti serije za preskuse serije.

5.5.   (Nedodeljeno)

5.6.   Delovanje zloma in obseg napake pri NDE

5.6.1.   Delovanje zloma

Proizvajalec prikaže delovanje puščanja pred počenjem konstrukcije, kot je opisano v odstavku 6.7.

5.6.2.   Obseg napake pri NDE

S pristopom iz odstavka 6.15.2. proizvajalec določi največji obseg napake za pregled, ki ne povzroča poškodb, ki bo preprečil okvaro jeklenke med njeno življenjsko dobo zaradi obremenitve ali zaradi počenja.

5.7.   Specifikacijski list

Na specifikacijskem listu se za vsako konstrukcijo jeklenke navede povzetek dokumentov, ki vsebujejo informacije iz odstavka 5.1. Navedejo se naslov, referenčna številka, številke revizije ter datumi prve izdaje in poznejših izdaj vsakega dokumenta. Vse dokumente podpiše ali parafira izdajatelj; specifikacijski list dobi številko in po potrebi številke revizije, s katerimi se lahko označi konstrukcija jeklenke in ki imajo podpis inženirja, ki je skonstruiral jeklenko. Na specifikacijskem listu se zagotovi prostor za žig z registracijo načrta.

5.8.   Dodatni podporni podatki

Po potrebi se zagotovijo dodatni podatki v podporo uporabi, na primer zgodovina uporabe materiala, predlaganega za uporabo, ali uporaba določene konstrukcije jeklenke pod drugimi pogoji uporabe, se zagotovijo, kjer je to potrebno.

5.9.   Homologacija in certifikacija

5.9.1.   Pregledi in preskušanje

Oceno skladnosti je treba izvesti v skladu z določbami iz odstavka 9. tega pravilnika;

za zagotovitev skladnosti jeklenk s tem mednarodnim pravilnikom, so pregledane v skladu z odstavkoma 6.13. in 6.14., pregled pa opravi pristojni organ.

5.9.2.   Potrdilo o preskusu

Če so rezultati preskusa prototipa v skladu z odstavkom 6.13. zadovoljivi, pristojni organ izda potrdilo o preskusu. Primer potrdila o preskusu je v Dodatku D te priloge.

5.9.3.   Potrdilo o ustreznosti serije

Pristojni organ pripravi potrdilo o ustreznosti, kot je predvideno v Dodatku D te priloge.

6.   ZAHTEVE, KI VELJAJO ZA VSE VRSTE JEKLENK

6.1.   Splošno

Naslednje zahteve so splošno veljavne za vrste jeklenk iz odstavkov 7. do 10. Konstrukcija jeklenk vključuje vse ustrezne vidike, ki so nujni za zagotovitev, da je vsaka jeklenka, izdelana v skladu s konstrukcijo, primerna za uporabo za določeno življenjsko dobo; jeklene jeklenke tipa CNG-1, ki so izdelane v skladu z ISO 9809 in izpolnjujejo vse zahteve tega standarda, morajo ustrezati le zahtevam iz odstavkov 6.3.2.4. in 6.9. do 6.13.

6.2.   Konstrukcija

Ta pravilnik ne določa niti konstrukcije niti dovoljenih napetosti ali obremenitev, ampak zahteva, da se ustreznost konstrukcije vzpostavi z ustreznimi izračuni in prikaže na ta način, da lahko jeklenke dosledno opravijo preskuse materiala, ustreznosti konstrukcije, proizvodnje in serije, ki so določeni v tem pravilniku. Pri vseh konstrukcijah je zagotovljen način okvare „puščanje pred počenjem“ zaradi izvedljive razgradnje tlačnih delov med običajno uporabo. Če začnejo kovinske jeklenke ali kovinske podlage puščati, je to lahko le zaradi večanja razpok zaradi obremenitve.

6.3.   Materiali

6.3.1.   Uporabljeni materiali ustrezajo pogojem uporabe iz odstavka 4. Konstrukcija ne predvideva stika nezdružljivih materialov. Preskusi ustreznosti konstrukcije glede materialov so povzeti v tabeli 6.1.

Jeklo

6.3.2.1.   Sestava

Jeklo se deoksidira z aluminijem in/ali silicijem ter proizvede v pretežno drobna zrna. Kemijsko sestavo vseh vrst jekla označujejo in določajo vsaj:

(a)	vsebnost ogljika, mangana, aluminija in silicija v vseh primerih;

(b)	vsebnost niklja, kroma, molibdena, bora in vanadija ter katerih koli drugih namerno dodanih legirnih elementov.

Naslednje mejne vrednosti v analizi litin ne smejo biti presežene:

Natezna trdnost	< 950 MPa	≥ 950 MPa
Žveplo	0,020 odstotka	0,010 odstotka
Fosfor	0,020 odstotka	0,020 odstotka
Žveplo in fosfor	0,030 odstotka	0,025 odstotka

Pri uporabi jekla z ogljikom in borom se preskus kaljivosti v skladu z ISO 642 opravi na prvem in zadnjem ingotu ali brami vsake toplote jekla. Trdota, izmerjena na razdalji 7,9 mm od ohlajenega konca, mora biti v razponu 33–53 HRC ali 327–560 HV in jo potrdi proizvajalec materiala.

6.3.2.2.   Natezne lastnosti

Mehanske lastnosti jekla v izdelani jeklenki ali podlagi se določijo v skladu z odstavkom A.1. (Dodatek A). Raztezek jekla mora biti najmanj 14 odstotkov.

6.3.2.3.   Udarne lastnosti

Udarne lastnosti jekla v izdelani jeklenki ali podlagi se določijo v skladu z odstavkom A.2. (Dodatek A). Udarne vrednosti ne smejo biti manjše od tistih iz tabele 6.2 v tej prilogi.

6.3.2.4.   Odpornost proti napetostnim razpokam zaradi sulfida

Če zgornja mejna vrednost navedene natezne trdnosti jekla preseže 950 MPa, se za jeklo v izdelani jeklenki opravi preskus odpornosti proti napetostnim razpokam zaradi sulfida v skladu s točko A.3. Dodatka A te priloge, pri čemer mora izpolnjevati zahteve, ki so tam navedene.

Aluminij

6.3.3.1.   Sestava

Aluminijeve zlitine so navedene v skladu s prakso združenja Aluminium Association za določen sistem zlitin. Mejne vrednosti primesi za svinec in bizmut v kateri koli aluminijevi zlitini ne smejo presegati 0,003 odstotka;

6.3.3.2.   Korozijski preskus

Aluminijeve zlitine so v skladu z zahtevami korozijskih preskusov, ki se izvedejo v skladu z odstavkom A.4. (Dodatek A);

6.3.3.3.   Razpoke zaradi stalne obremenitve

Aluminijeve zlitine so v skladu z zahtevami preskusov glede razpok zaradi stalne obremenitve, ki se izvedejo v skladu z odstavkom A.5. (Dodatek A);

6.3.3.4.   Natezne lastnosti

Mehanske lastnosti aluminijeve zlitine v izdelani jeklenki se določijo v skladu z odstavkom A.1. (Dodatek A). Raztezek aluminija mora biti najmanj 12 odstotkov.

Smole

6.3.4.1.   Splošno

Materiali za impregnacijo so lahko duroplastične ali termoplastične smole. Primeri ustreznih matričnih materialov so epoksi smola, modificirana epoksi smola, poliestrska in vinilestrska duroplastična plastika ter polietilenski in poliamidni termoplastični materiali;

6.3.4.2.   Strižna trdnost

Materiali iz smole se preskusijo v skladu z odstavkom A.26. (Dodatek A) in izpolnjujejo zahteve iz tega odstavka.

6.3.4.3.   Temperaturna točka posteklenitve

Temperaturna točka posteklenitve materiala iz smole se določi v skladu z ASTM D3418.

6.3.5.   Vlakna

Vrste filamentnih materialov za strukturno ojačanje so steklena vlakna, aramidna vlakna ali ogljikova vlakna. Če se uporabi ojačitev iz ogljikovih vlaken, vključuje konstrukcija sredstva za preprečitev galvanske korozije kovinskih sestavnih delov jeklenke. Proizvajalec vodi evidenco objavljenih specifikacij za kompozitne materiale, priporočila proizvajalca materiala v zvezi s skladiščenjem, pogoji in rokom uporabnosti ter potrdilo proizvajalca materiala, da je vsaka pošiljka v skladu z navedenimi zahtevami glede specifikacij. Proizvajalec vlaken potrdi, da so lastnosti materiala iz vlaken v skladu s specifikacijami proizvajalca za izdelek.

6.3.6.   Plastične podlage

Meja plastičnosti in največji raztezek se določita v skladu z odstavkom A.22. (Dodatek A). Preskusi prikažejo raztezne lastnosti materiala plastične podlage pri temperaturah –50 °C ali manj tako, da dosežejo vrednosti, ki jih je navedel proizvajalec; polimerni material je v skladu s pogoji uporabe iz odstavka 4. te priloge. V skladu z metodo, opisano v odstavku A.23. (Dodatek A), mora biti temperatura mehčanja najmanj 90 °C, temperatura tališča pa najmanj 100 °C.

6.4.   Preskusni tlak

Najnižji preskusni tlak, ki se uporablja v proizvodnji, je 30 MPa.

6.5.   Razpočni tlaki in razmerja pritiska vlaken

Za vse vrste jeklenk najnižji dejanski razpočni tlak ne sme biti manjši od vrednosti iz tabele 6.3 v tej prilogi. Pri vrstah konstrukcij tipa CNG-2, CNG-3 in CNG-4 je zunanji ovoj iz kompozitnih materialov oblikovan tako, da je zelo odporen proti stalni in ciklični obremenitvi. Ta odpornost se zagotovi z doseganjem ali preseganjem vrednosti razmerja napetosti kompozitnih materialov za strukturno ojačanje iz tabele 6.3 v tej prilogi. Razmerje napetosti je opredeljeno kot napetost v vlaknu pri določenem najnižjem razpočnem tlaku, ki jo delimo z napetostjo v vlaknu pri delovnem tlaku. Razmerje razpočnega tlaka je opredeljeno kot dejanski razpočni tlak jeklenke, ki ga delimo z delovnim tlakom; za konstrukcije tipa CNG-4 je razmerje pritiska enako kot razmerju razpočnega tlaka; za konstrukcije tipa CNG-2 in CNG-3 (kovinska podlaga, zunanji ovoj iz kompozitnih materialov) morajo izračuni za razmerje napetosti vključevati:

(a)	analitsko metodo, ki ustreza nelinearnim materialom (poseben računalniški program ali program za analizo končnega elementa);

(b)	elastično-plastična krivulja napetosti in obremenitve materiala podlage mora biti znana in pravilno oblikovana;

(c)	mehanske lastnosti kompozitnih materialov morajo biti pravilno oblikovane;

(d)	izračuni so nujni pri: deformacijskem utrjevanju, ničnemu tlaku po deformacijskemu utrjevanju, delovnem in najnižjem razpočnem tlaku;

(e)	prednapetosti, ki so posledica napetosti zaradi navijanja, je treba upoštevati v analizi;

(f)	treba je izbrati takšen najnižji razpočni tlak, da je izračunana napetost pri najnižjem razpočnem tlaku, ki jo delimo z izračunano napetostjo pri delovnem tlaku, v skladu z zahtevami glede razmerja napetosti za uporabljena vlakna;

(g)

pri analizi jeklenk s hibridno ojačitvijo (dve ali več različnih vrst vlaken) je treba razdelitev bremena med različnimi vlakni upoštevati na podlagi različnih elastičnih modulov vlaken. Zahteve v zvezi z razmerjem napetosti za vsako posamezno vrsto vlakna morajo biti v skladu z vrednostmi iz tabele 6.3 v tej prilogi. Preverjanje razmerij napetosti se lahko opravi tudi z uporabo merilnih lističev. Sprejemljiva metoda je opisana v informativnem dodatku E k tej prilogi.

6.6.   Analiza pritiska

Analiza pritiska se opravi za utemeljitev najmanjših debelin sten konstrukcije. Vključuje določitev pritiskov v podlagah in vlaknih pri izdelavah iz kompozitnih materialov.

6.7.   Ocena puščanja pred počenjem (PPP)

Jeklenke tipov CNG-1, CNG-2 in CNG-3 začnejo pred počenjem puščati.

Preskus delovanja PPP se izvede v skladu z odstavkom A.6. (Dodatek A). Prikaz delovanja PPP se ne zahteva pri konstrukcijah jeklenk, ki zagotavljajo odpornost več kot 45 000 tlačnih nihajev pri preskušanju v skladu z odstavkom A.13. (Dodatek A). Informativno sta dve metodi ocene PPP vključeni v Dodatek F te priloge.

6.8.   Pregledi in preskušanje

Pregled proizvodnje opredeli programe in postopke za:

(a)	merila za pregled, preskuse in sprejemljivost proizvodnje in

(b)

redne preglede, preskuse in merila sprejemljivosti med delovanjem. Interval vizualnega ponovnega pregleda zunanje površine jeklenke je v skladu z odstavkom 4.1.4. te priloge, razen če pristojni organ določi drugače. Proizvajalec določi merila za zavrnitev pri vizualnem ponovnem pregledu na podlagi preskusov z nihajočim tlakom, ki se izvedejo na jeklenkah s pomanjkljivostmi. Vodič za navodila proizvajalca v zvezi z ravnanjem, uporabo in pregledi je v Dodatku G te priloge.

6.9.   Protipožarno varstvo

Vse jeklenke so pred ognjem zaščitene z napravami za razbremenitev tlaka. Jeklenka, materiali, naprave za razbremenitev tlaka in kakršna koli dodana izolacija ali zaščitni material se načrtujejo skupno, da se zagotovi zadostna varnost med izpostavljenostjo ognju v preskusu iz odstavka A.15. (Dodatek A).

Naprave za razbremenitev tlaka se preskusijo v skladu z odstavkom A.24. (Dodatek A).

6.10.   Odprtine

6.10.1.   Splošno

Odprtine so dovoljene le na glavi jeklenke. Srednjica odprtin sovpada z vzdolžno osjo jeklenke. Niti morajo biti gladko odrezane, ravne, brez površinskih prekinitev in izmerljive.

6.11.   Nosilci jeklenk

Proizvajalec določi, kako so jeklenke pritrjene pri vgradnji v vozilo. Proizvajalec zagotovi tudi navodila za vgradnjo nosilcev, vključno z vpenjalno silo in navorom za zagotovitev zahtevane zadrževalne sile, vendar brez povzročitve nesprejemljive napetosti v jeklenki ali škode na površini jeklenke.

6.12.   Zaščita zunanjosti jeklenke pred vplivi okolja

Zunanjost jeklenk ustreza zahtevam okoljskega preskusa iz odstavka A.14. (Dodatek A). Zaščita zunanjosti se lahko zagotovi z enim od naslednjih ukrepov:

(a)	apretura površine, ki zagotavlja zadostno zaščito (npr. kovina razpršena na aluminij, anodna oksidacija površine); ali

(b)	uporaba ustreznih vlaknastih in matričnih materialov (npr. ogljikova vlakna v smoli) ali

(c)	zaščitni premaz (npr. organski premaz, barva), ki izpolnjuje zahteve iz odstavka A.9. (Dodatek A).

Kakršni koli premazi, naneseni na jeklenke, so takšni, da postopek nanašanja ne vpliva škodljivo na mehanske lastnosti jeklenke. Premaz je izdelan tako, da olajša poznejši pregled med uporabo, proizvajalec pa zagotovi navodila o ravnanju s premazi med takšnim pregledom, da se zagotovi nadaljnja celovitost jeklenke.

Proizvajalcem se svetuje, da je preskus okolju prijaznega delovanja, s katerim se oceni ustreznost sistemov premazov, zagotovljen v informativnem Dodatku H te priloge.

6.13.   Preskusi za ugotavljanje ustreznosti konstrukcije

Za homologacijo vsakega tipa jeklenke je treba za material, konstrukcijo, izdelavo in pregled dokazati, da ustrezajo predvideni uporabi, saj izpolnjujejo ustrezne zahteve preskusov za ugotavljanje ustreznosti materialov, ki so povzeti v tabeli 6.1 v tej prilogi, in preskusov za ugotavljanje ustreznosti jeklenk, ki so povzeti v tabeli 6.4 v tej prilogi, z vsemi preskusi v skladu z ustreznimi preskusnimi metodami, kot je opisano v Dodatku A te priloge. Izberejo se preskusne jeklenke ali podlage, pri preskusu pa je navzoč pristojni organ. Če se preskus izvede na več jeklenkah ali podlagah, kot zahteva ta priloga, se vsi rezultati dokumentirajo.

6.14.   Preskusi serije

Preskusi serije iz te priloge za vsak tip jeklenke se opravijo na jeklenkah ali podlagah iz vsake serije izdelanih jeklenk ali podlag. Lahko se uporabijo tudi toplotno obdelani vzorci, ki so reprezentativni za izdelane jeklenke ali podlage. Preskusi serije, ki so zahtevani za vsak tip jeklenke, so določeni v tabeli 6.5 v tej prilogi.

6.15.   Pregledi in preskusi proizvodnje

6.15.1.   Splošno

Pregledi in preskusi proizvodnje se izvedejo na vseh jeklenkah, proizvedenih v seriji. Vsaka jeklenka se pregleda med izdelavo in po njej na naslednje načine:

(a)	ultrazvočno skeniranje (ali dokazano enakovreden postopek) kovinskih jeklenk in podlag v skladu z I BS 5045 dela I Priloge B, ali dokazana enakovredna metoda, za potrditev, da je največja obstoječa velikost napake manjša od velikosti, navedene pri konstrukciji;

(b)	potrditev, da kritične mere in teža izdelane jeklenke, kakršne koli podlage in zunanjega ovoja ne presegajo dovoljenih odstopanj konstrukcije;

(c)	preverjanje skladnosti z navedeno apreturo površine, pri čemer se posebna pozornost nameni globoko vlečenim površinam ter pregibom ali gubam na vratu ali ramenu kovanih ali centrifugalno litih koncev ali odprtin;

(d)	preverjanje oznak;

(e)	preskusi trdote kovinskih jeklenk in podlag v skladu z odstavkom A.8. (Dodatek A) se izvedejo po končni toplotni obdelavi, tako določene vrednosti pa so v razponu, določenem za izdelavo;

(f)	hidrostatični dokazni preskus v skladu z odstavkom A.11. (Dodatek A);

povzetek zahtev za pregled kritične proizvodnje, ki se opravi za vsako jeklenko, je določen v tabeli 6.6 v tej prilogi;

6.15.2.   Največja velikost napake

Za konstrukcije tipa CNG-1, CNG-2 in CNG-3 se določi največja velikost napake kjer koli na kovinski jeklenki ali kovinski podlagi, ki se v določeni življenjski dobi ne poveča do kritične velikosti. Kritična velikost napake je opredeljena kot mejna napaka debeline stene (jeklenke ali podlage), ki bi omogočila uhajanje shranjenega plina, ne da bi jeklenka počila. Velikosti napak za merila glede zavrnitve pri ultrazvočnem skeniranju (ali temu enakovrednem postopku) so manjše od največjih dovoljenih velikosti napak. Za konstrukcije tipa CNG-2 in CNG-3 se predvideva, da se kompozit ne poškoduje zaradi kakršnih koli mehanizmov, odvisnih od časa; dovoljena velikost napake NDE se določi z ustrezno metodo. Dve takšni metodi sta opisani v informativnem Dodatku F k tej priloge.

6.16.   Neizpolnjevanje preskusnih zahtev

Če preskusne zahteve niso izpolnjene, se izvede ponovno preskušanje ali ponovna toplotna obdelava in ponovno preskušanje na naslednji način:

(a)	če je dokazana napaka pri izvajanju preskusa ali merilna napaka, se opravi ponovni preskus. Če je rezultat tega preskusa zadovoljiv, se prvi preskus ne upošteva;

(b)	če je bil preskus izveden na zadovoljiv način, se ugotovi vzrok napake preskusa.

Če se zdi, da je napaka nastala zaradi toplotne obdelave, lahko proizvajalec jeklenke celotne serije ponovno toplotno obdela.

Če napaka ni nastala zaradi toplotne obdelave, se vse ugotovljene pomanjkljive jeklenke zavrnejo ali popravijo z odobreno metodo. Nezavrnjene jeklenke se štejejo za novo serijo.

V obeh primerih se nova serija ponovno preskusi. Vsi ustrezni preskusi prototipov ali preskusi serije, ki so potrebni za dokaz sprejemljivosti nove serije, se ponovno izvedejo. Tudi če so rezultati preskusov le deloma nezadovoljivi, se zavrnejo vse jeklenke serije.

6.17.   Sprememba konstrukcije

Sprememba konstrukcije je vsaka sprememba pri izbiri strukturnih materialov ali sprememba mer, ki ni del običajnih proizvodnih dovoljenih odstopanj.

Pri manjših spremembah konstrukcije se lahko uporabi omejen program preskusov. Spremembe konstrukcije iz tabele 6.7 zahtevajo preskušanje ustreznosti konstrukcije, kot je določeno v tabeli.

Tabela 6.1

Preskus ugotavljanja ustreznosti materialov

	Ustrezni odstavek te priloge
	Jeklo	Aluminij	Smole	Vlakna	Plastične podlage
Natezne lastnosti	6.3.2.2	6.3.3.4		6.3.5	6.3.6
Odpornost proti napetostnim razpokam zaradi sulfida	6.3.2.4
Udarne lastnosti	6.3.2.3
Odpornost proti razpokam zaradi stalne obremenitve		6.3.3.3
Razpoke zaradi napetostne korozije		6.3.3.2
Strižna trdnost			6.3.4.2
Temperaturna točka posteklenitve			6.3.4.3
Temperatura mehčanja/tališča					6.3.6
Mehanika loma (5)	6.7	6.7

Tabela 6.2

Sprejemljive vrednosti udarnega preskusa

Premer jeklenke D, mm	> 140			≤ 140
Smer preskušanja	prečno			vzdolžno
Širina preskušanca, mm	3–5	> 5–7.5	> 7.5–10	3 do 5
Preskusna temperatura, °C	–50			–50
Srednja velikost 3 vzorcev	30	35	40	60
Udarna trdnost, J/cm2
Posamezen vzorec	24	28	32	48

Tabela 6.3

Najmanjše dejanske vrednosti porušitve in razmerja napetosti

	CNG-1 V celoti iz kovine	CNG-2 Ovite v obroče		CNG-3 Povsem ovite		CNG-4 V celoti iz kompozitnih materialov
	Razpočni tlak [MPa]	Razmerje napetosti [MPa]	Razpočni tlak [MPa]	Razmerje napetosti [MPa]	Razpočni tlak [MPa]	Razmerje napetosti [MPa]	Razpočni tlak [MPa]
V celoti iz kovine	45
Steklo		2,75	50 1)	3,65	70 1)	3,65	73
Aramid		2,35	47	3,10	60 1)	3,1	62
Ogljik		2,35	47	2,35	47	2,35	47
Hibrid		2)		2)		2)

Opomba 1: Najnižji dejanski razpočni tlak. Razen tega morajo biti izračuni izvedeni v skladu z odstavkom 6.5. te priloge za potrditev, da so najmanjše zahteve glede razmerja napetosti prav tako izpolnjene.

Opomba 2: Razmerja napetosti in razpočni tlaki se izračunajo v skladu z odstavkom 6.5. te priloge.

Tabela 6.4

Preskusi ugotavljanja ustreznosti konstrukcije jeklenke

Referenčna številka preskusa in priloge		Tip jeklenke
		CNG-1	CNG-2	CNG-3	CNG-4
A.12	Porušitev	X (6)	X	X	X
A.13	Temperatura okolja/nihanje	X (6)	X	X	X
A.14	Preskus v kislem okolju		X	X	X
A.15	Vžig	X	X	X	X
A.16	Prediranje	X	X	X	X
A.17	Dovoljeno odstopanje pomanjkljivosti		X	X	X
A.18	Lezenje pri visoki temperaturi		X	X	X
A.19	Počenje zaradi napetosti		X	X	X
A.20	Preskus padca			X	X
A.21	Pronicanje				X
A.24	Delovanje PRD	X	X	X	X
A.25	Preskus navora končnega nastavka				X
A.27	Nihanje tlaka zemeljskega plina				X
A.6	Ocena PPP	X	X	X
A.7	Ekstremna temperatura/nihanje		X	X	X
X = Obvezno.

Tabela 6.5

Preskusi serije

Referenčna številka preskusa in priloge		Tip jeklenke
		CNG-1	CNG-2	CNG-3	CNG-4
A.12	Porušitev	X	X	X	X
A.13	Nihanje pri temperaturi okolja	X	X	X	X
A.1	Nateznost	X	X (8)	X (8)
A.2	Udarec (jeklo)	X	X (8)	X (8)
A.9.2	Premaz (7)	X	X	X	X
X = Obvezno.

Tabela 6.6

Zahteve za pregled kritične proizvodnje

Tip	CNG-1	CNG-2	CNG-3	CNG-4
Zahteva za pregled
Kritične mere	X	X	X	X
Apretura površine	X	X	X	X
Pomanjkljivosti (z ultrazvokom ali temu enakovredno)	X	X	X
Trdota kovinskih jeklenk in kovinskih podlag	X	X	X
Hidrostatični dokazni preskus	X	X	X	X
Preskus puščanja				X
Oznake	X	X	X	X
X = Obvezno

Tabela 6.7

Sprememba konstrukcije

	Tip preskusa
Sprememba konstrukcije	Hidrostatična porušitev A.12	Nihanje pri temperaturi okolja: A.13	Okoljski A.14	Vžig A.15	Dovoljena odstopanja pomanjkljivosti A.17	Prediranje A.16	Počenje zaradi napetosti A.19 Lezenje pri visoki temperaturi A.18 Preskus s padcem A.20	Navor izbokline A.25 Pronicanje A.21 Nihanje tlaka CNG A.27	Delovanje naprave za razbremenitev tlaka A.24
Proizvajalec vlaken	X	X					X (9)	X (10)
Kovinska jeklenka ali kovinski material podlage	X	X	X (9)	X	X (9)	X	X (9)
Plastični material podlage		X	X					X (10)
Vlaknast material	X	X	X	X	X	X	X	X (10)
Material iz smole			X		X	X	X
Sprememba premera ≤ 20 odstotkov	X	X
Sprememba premera > 20 odstotkov	X	X		X	X (9)	X
Sprememba dolžine ≤ 50 odstotkov	X			X (11)
Sprememba dolžine > 50 odstotkov	X	X		X (11)
Sprememba delovnega tlaka ≤ 20 odstotkov@	X	X
Kupolasta oblika	X	X						X (10)
Velikost odprtine	X	X
Sprememba premaza			X
Izdelava robov končnega nastavka								X (10)
Sprememba postopka izdelave	X	X
Naprava za razbremenitev tlaka				X					X
X = Obvezno. @ Ko se debelina spremeni sorazmerno s premerom in/ali s spremembo tlaka.

7.   KOVINSKE JEKLENKE TIPA CNG-1

7.1.   Splošno

Konstrukcija določa maksimalno velikost dovoljene pomanjkljivosti kjer koli na jeklenki, ki v določenem obdobju ponovnega preskušanja ali v življenjski dobi, če ni določeno ponovno preskušanje, ne bo presegla kritične velikosti, pri čemer je jeklenka pod delovnim tlakom. Določitev delovanja puščanja pred počenjem (PPP) se izvede v skladu z ustreznimi postopki, določenimi v odstavku A.6. (Dodatek A). Dovoljena velikost napake se določi v skladu z odstavkom 6.15.2. zgoraj.

Jeklenke, izdelane v skladu s standardom ISO 9809, ki izpolnjujejo zahteve tega standarda, morajo izpolnjevati le zahteve za preskus materiala iz odstavka 6.3.2.4. zgoraj ter zahteve za preskus ugotavljanja ustreznosti konstrukcije iz odstavka 7.5., razen odstavkov 7.5.2. in 7.5.3. spodaj.

7.2.   Analiza napetosti

Napetosti v jeklenki se izračunajo pri 2 MPa, 20 MPa, preskusnem tlaku in razpočnem tlaku konstrukcije. Izračuni uporabljajo primerne analitične tehnike z uporabo teorije tankih lupin, ki upošteva upogibanje zunaj ravnine lupine za vzpostavitev porazdelitev napetosti pri vratu, prehodnih delih in valjastem delu jeklenke.

7.3.   Zahteve za preskus izdelave in proizvodnje

7.3.1.   Splošno

Končni deli aluminijevih jeklenk se ne zaprejo s postopkom oblikovanja. Spodnja dna jeklenih jeklenk, ki so bila zaprta z oblikovanjem, razen jeklenk, izdelanih v skladu s standardom ISO 9809, so pregledana z NDE ali temu enakovrednim postopkom. V postopku zapiranja koncev se ne doda kovine. Pri vsaki jeklenki je treba pred postopki oblikovanja končnih delov preveriti debelino in apreturo površine.

Po oblikovanju končnih delov so jeklenke toplotno obdelane, da dosežejo trdoto, ki je določena v konstrukciji. Lokalna toplotna obdelava ni dopustna.

Če so zagotovljeni obroč vratu, obroč noge ali podporne pritrditve, so iz materiala, združljivega z materialom jeklenke, in so varno pritrjeni, vendar ne z varjenjem, trdim lotanjem ali lotanjem.

7.3.2.   Pregled, ki ne povzroča poškodb

Naslednji preskusi se opravljajo na vsaki kovinski jeklenki:

(a)	Preskus trdote v skladu z odstavkom A.8. (Dodatek A),

(b)	ultrazvočni pregled v skladu z BS 5045 dela 1 Priloge 1 ali dokazano enakovredna metoda NDT za zagotovitev, da maksimalna velikost napake ne presega velikosti, navedene v konstrukciji, kot je določeno v skladu z odstavkom 6.15.2. zgoraj.

7.3.3.   Preskus s hidrostatičnim tlakom

Vsake izdelana jeklenka se preskusi s hidrostatičnim tlakom v skladu z odstavkom A.11. (Dodatek A).

7.4.   Preskusi serije jeklenk

Preskušanje serije se izvede na izdelanih jeklenkah, ki so reprezentativne za običajno proizvodnjo in so dopolnjene z identifikacijskimi oznakami. Iz vsake serije se naključno izbereta dve jeklenki. Če je preskus opravljen na več jeklenkah, kot zahteva ta priloga, se vsi rezultati dokumentirajo. Na teh se izvedejo vsaj naslednji preskusi.

(a)

Preskusi materialov v seriji. Na eni jeklenki ali reprezentativnem vzorcu toplotne obdelave se izvedejo naslednji preskusi: (i) kritične mere v primerjavi s konstrukcijo; (ii) en natezni preskus, ki je v skladu z odstavkom A.1. (Dodatek A), pri čemer morajo biti izpolnjene zahteve glede konstrukcije; (iii) za jeklene jeklenke trije udarni preskusi, ki so v skladu z odstavkom A.2. (Dodatek A) in izpolnjujejo zahteve iz odstavka 6.3.2.3. zgoraj; (iv) če je zaščitni premaz del konstrukcije, se premaz preskusi v skladu z odstavkom A.9.2. (Dodatek A); Za vse jeklenke, na katere se nanaša preskus serije, ki ne izpolnjuje določenih zahtev, veljajo postopki iz odstavka 6.16. zgoraj. Če premaz ne izpolnjuje zahtev iz odstavka A.9.2. (Dodatek A), se serija stoodstotno pregleda, da se odstranijo podobno pomanjkljive jeklenke. Premaz na vseh pomanjkljivih jeklenkah se lahko olušči in ponovno nanese. Preskus premaza serije se potem ponovi;

(b)	Preskus porušitve na seriji. Ena jeklenka mora biti pod hidrostatičnim tlakom do porušitve v skladu z odstavkom A.12. (Dodatek A). Če je razpočni tlak manjši od minimalnega izračunanega razpočnega tlaka, se upoštevajo postopki, navedeni v odstavku 6.16. zgoraj.

(c)

Periodični preskus z nihajočim tlakom. Izdelane jeklenke so pod nihajočim tlakom v skladu z odstavkom A.13. (Dodatek A) pri pogostosti preskusa, določeni na naslednji način: (i) ena jeklenka iz vsake serije mora biti pod nihajočim tlakom tisočkrat na leto določene življenjske dobe pri najmanj 15 000 nihajih; (ii) če v 10 zaporednih proizvodnih serijah družine konstrukcije (tj. podobni materiali in postopki) nobena od jeklenk pod nihajočim tlakom iz (i) zgoraj ne pušča ali poči, preden doseže 1 500 nihajev na leto določene življenjske dobe (najmanj 22 500 nihajev), potem se lahko preskus z nihajočim tlakom omeji na eno jeklenko iz petih serij proizvodnje; (iii) če v 10 zaporednih proizvodnih serijah družine konstrukcije nobena od jeklenk pod nihajočim tlakom iz (i) zgoraj ne pušča ali poči, dokler ne doseže 2 000 nihajev na leto določene življenjske dobe (najmanj 30 000 nihajev), potem se lahko preskus z nihajočim tlakom omeji na eno jeklenko iz desetih serij proizvodnje; (iv) če je od zadnje serije proizvodnje minilo 6 mesecev, se jeklenka iz naslednje serije proizvodnje preskusi z nihajočim tlakom, da se ohrani zmanjšanje pogostnosti preskušanja serije iz (ii) ali (iii) zgoraj; (v) če katera koli jeklenka, ki se preskuša z nihajočim tlakom z zmanjšano pogostostjo, iz (ii) ali (iii) zgoraj ne doseže zahtevanega števila tlačnih nihajev (najmanj 22 500 ali 30 000 tlačnih nihajev), je treba ponoviti pogostost preskusa serije z nihajočim tlakom iz (i) za najmanj 10 proizvodnih serij, preden se ponovno preide na zmanjšano pogostost preskušanja serije z nihajočim tlakom iz (ii) ali (iii) zgoraj; (vi) če katera koli jeklenka iz (i), (ii), ali (iii) zgoraj ne izpolnjuje najmanjših zahtev za 1 000 nihajev na leto določene življenjske dobe (najmanj 15 000 nihajev), mora biti vzrok napake določen in popravljen ob upoštevanju postopkov iz odstavka 6.16. Preskus z nihajočim tlakom se nato ponovi na treh dodatnih jeklenkah iz te serije. Če katera koli od teh treh dodatnih jeklenk ne izpolnjuje minimalnih zahtev za 1 000 nihajev na leto določene življenjske dobe, se serija zavrne.

7.5.   Preskusi ugotavljanja ustreznosti konstrukcije jeklenke

7.5.1.   Splošno

Preskus ustreznosti se izvede na izdelanih jeklenkah, ki so reprezentativne za običajno proizvodnjo in so dopolnjene z identifikacijskimi oznakami. Izbira, spremljanje dela in dokumentacija rezultatov morajo biti v skladu z odstavkom 6.13. zgoraj.

7.5.2.   Hidrostatični preskus porušitve

Tri reprezentativne jeklenke so pod hidrostatičnim tlakom do pojava napake v skladu z odstavkom A.12. (Dodatek A te priloge). Razpočni tlak jeklenke mora presegati najmanjši razpočni tlak, izračunan z analizo napetosti za izdelavo in meri vsaj 45 MPa.

7.5.3.   Preskus z nihajočim tlakom pri temperaturi okolja.

Dve izdelani jeklenki sta pod nihajočim tlakom pri temperaturi okolja v skladu z odstavkom A.13. (Dodatek A) do pojava napake ali do najmanj 45 000 nihajev. Jeklenke ne smejo odpovedati, dokler ne dosežejo 1 000 nihajev na leto določene življenjske dobe. Jeklenke, ki presežejo 1 000 nihajev na leto določene življenjske dobe, lahko odpovejo zaradi puščanja in ne zaradi počenja. Jeklenke, ki v 45 000 nihajih še ne odpovejo, se uničijo z nadaljevanjem nihanja do pojava napake ali z izpostavitvijo hidrostatičnemu tlaku, dokler ne počijo. Zabeležita se število nihajev do pojava napake in začetno mesto napake.

7.5.4.   Preskus z vžigom

Preskus se izvede v skladu z odstavkom A.15. (Dodatek A) in izpolnjuje zahteve iz tega odstavka.

7.5.5.   Preskus prediranja

Preskus se izvede v skladu z odstavkom A.16. (Dodatek A) in izpolnjuje zahteve iz tega odstavka.

7.5.6.   Delovanje PPP

Za konstrukcije jeklenk, ki ne presežejo 45 000 nihajev pri preskušanju iz odstavka 7.5.3. zgoraj, se preskusi delovanja PPP izvedejo v skladu z A.6. in izpolnjujejo tam navedene zahteve.

8.   JEKLENKE TIPA CNG-2, ZAVITE V OBROČE

8.1.   Splošno

Med izpostavljanjem zračnemu pritisku se ta tip konstrukcije jeklenke odziva tako, da sta gibni prostornini zunanjega ovoja iz kompozitnih materialov in kovinske podlage linearno nameščeni druga na drugo. Zaradi različnih tehnik izdelave ta priloga ne določa metode za konstrukcijo.

Določitev delovanja puščanja pred počenjem (PPP) je v skladu z ustreznimi postopki, določenimi v odstavku A.6. (Dodatek A). Dovoljena velikost napake se določi v skladu z odstavkom 6.15.2. zgoraj.

8.2.   Zahteve glede konstrukcije

8.2.1.   Kovinska podlaga

Kovinska podlaga ima najnižji dejanski razpočni tlak 26 MPa.

8.2.2.   Zunanji ovoj iz kompozitnih materialov

Natezna obremenitev v vlaknih izpolnjuje pogoje iz odstavka 6.5. zgoraj.

8.2.3.   Analiza napetosti

Izračunajo se napetosti v kompozitu in v podlagi po prednapenjanju. Tlaki, uporabljeni za te izračune, so nični tlak, preskusni tlak 2 MPa in 20 MPa ter razpočni tlak konstrukcije. Izračuni uporabljajo primerne analitične tehnike z uporabo teorije tankih lupin, ki upošteva nelinearno obnašanje materiala podlage za vzpostavitev porazdelitev napetosti na vratu, prehodnih delih in valjastem delu podlage.

Za konstrukcije, ki uporabljajo deformacijsko utrjevanje za zagotovitev prednapetosti, se izračunajo omejitve, znotraj katerih morajo biti pritiski deformacijskega utrjevanja.

Za konstrukcije, ki uporabljajo nadzorovano napetostno navijanje za zagotovitev prednapetosti se izračuna temperatura, pri kateri se to izvaja, napetost, ki je obvezna v vsaki plasti kompozita, in posledično prednapetosti v podlagi.

8.3.   Zahteve glede izdelave

8.3.1.   Splošno

Jeklenke iz kompozitnih materialov so izdelane iz podlage, prevlečene z zunanjimi ovoji iz brezkončnih filamentov. Postopki navijanja filamentov so računalniško ali mehansko nadzorovani. Filamenti se navijajo pod nadzorovanim pritiskom. Ko je navijanje končano, se duroplastične smole strjujejo s segrevanjem z uporabo vnaprej določenega in nadzorovanega časovno-temperaturnega profila.

8.3.2.   Podlaga

Izdelava kovinske podlage izpolnjuje zahteve iz odstavka 7.3 zgoraj za ustrezen tip konstrukcije podlage.

Zunanji ovoj

Jeklenke so izdelane v stroju za navijanje filamenta. Med navijanjem se pomembne spremenljivke spremljajo znotraj dovoljenih odstopanj in dokumentirajo v evidenci navijanja. Te spremenljivke lahko med drugim vključujejo:

(a)	tip vlakna, vključno z velikostjo;

(b)	način impregnacije;

(c)	napetost navijanja;

(d)	hitrost navijanja;

(e)	število rovingov;

(f)	širino traku;

(g)	tip smole in sestavo;

(h)	temperaturo smole;

(i)	temperaturo podlage.

8.3.3.1.   Strjevanje duroplastičnih smol

Če se uporablja duroplastična smola, jo je treba po navijanju filamenta strjevati. Med strjevanjem se cikel strjevanja (tj. časovno-temperaturni potek) dokumentira.

Temperatura strjevanja je nadzorovana in ne vpliva na lastnosti materialov podlage. Najvišja temperatura strjevanja za jeklenke z aluminijevimi podlagami je 177 °C.

8.3.4.   Deformacijsko utrjevanje

Če se uporablja deformacijsko utrjevanje, se izvaja pred preskusom s hidrostatičnim tlakom. Tlak deformacijskega utrjevanja je v mejah, določenih v odstavku 8.2.3. zgoraj, proizvajalec pa določi postopek za preverjanje ustreznega tlaka.

8.4.   Zahteve za proizvodne preskuse

8.4.1.   Preskus, ki ne povzroča poškodb

Preskusi, ki ne povzročajo poškodb, se izvajajo v skladu s priznanim standardom ISO ali enakovrednim standardom. Na vsaki kovinski podlagi se izvede:

(a)	preskus trdote v skladu z odstavkom A.8. (Dodatek A);

(b)	ultrazvočni pregled v skladu z BS 5045 dela 1 Priloge 1B, ali dokazano enakovredna metoda NDT za zagotovitev, da največja velikost napake ne presega velikosti, določene v izdelavi.

8.4.2.   Preskus s hidrostatičnim tlakom

Vsaka izdelana jeklenka se preskusi pod hidrostatičnim tlakom v skladu z odstavkom A.11. (Dodatek A). Proizvajalec določi primerno mejo stalnega prostorninskega raztezanja za uporabljeni preskusni tlak, vendar stalni raztezek v nobenem primeru ne sme preseči 5 odstotkov celotnega prostorninskega raztezanja pri preskusnem tlaku. Vsaka jeklenka, ki ne ustreza meji zavrnitve, se zavrne in uniči ali uporabi za preskušanje serije.

8.5.   Preskusi serije jeklenk

8.5.1.   Splošno

Preskušanje serije se izvede na izdelanih jeklenkah, ki so reprezentativne za običajno proizvodnjo in so dopolnjene z identifikacijskimi oznakami. Iz vsake serije se naključno izbere dve jeklenki ali jeklenko in podlago. Če se preskusi izvedejo na več jeklenkah, kot zahteva ta priloga, se vsi rezultati dokumentirajo. Na teh se izvedejo vsaj naslednji preskusi.

Če se odkrijejo napake na navitju pred vsakim deformacijskim utrjevanjem ali preskusom s hidrostatičnim tlakom, se lahko navitje povsem odstrani ali zamenja;

(a)

Preskusi materialov v seriji. Na eni jeklenki ali podlagi ali vzorcu za toplotno obdelavo, ki je reprezentativen izdelano jeklenko, se izvedejo naslednji preskusi: (i) mere v primerjavi s konstrukcijo; (ii) en natezni preskus v skladu z odstavkom A.1. (Dodatek A), pri čemer morajo biti izpolnjene zahteve glede konstrukcije (iii) za jeklene podlage trije udarni preskusi, ki so v skladu z odstavkom A.2. (Dodatek A) in izpolnjujejo zahteve glede konstrukcije; (iv) če je zaščitni premaz del konstrukcije, se premaz preskusi v skladu z odstavkom A.9.2. (Dodatek A), pri čemer mora izpolnjevati zahteve iz tega odstavka. Za vse jeklenke, na katere se nanaša preskus serije, ki ne izpolnjuje določenih zahtev, veljajo postopki iz odstavka 6.16. zgoraj. Če premaz ne izpolnjuje zahtev iz odstavka A.9.2. (Dodatek A), se serija stoodstotno pregleda, da se odstranijo podobno pomanjkljive jeklenke. Premaz na vseh pomanjkljivih jeklenkah se lahko olušči in ponovno nanese. Preskus premaza serije se potem ponovi.

(b)	Preskus porušitve na seriji. Ena jeklenka se preskusi v skladu z zahtevami iz odstavka 7.4(b) zgoraj;

(c)	Periodični preskus z nihajočim tlakom; V skladu z zahtevami iz odstavka 7.4(c) zgoraj.

8.6.   Preskusi za ugotavljanje ustreznosti konstrukcije jeklenke

8.6.1.   Splošno

Preskušanje ustreznosti se izvede na jeklenkah, ki so reprezantativne za običajno proizvodnjo in so dopolnjene z identifikacijskimi oznakami. Izbira, spremljanje dela in dokumentacija rezultatov so v skladu z odstavkom 6.13. zgoraj.

8.6.2.   Hidrostatični preskus porušitve

(a)	Ena podlaga je hidrostatično porušena v skladu z odstavkom A.12. (Dodatek A). Razpočni tlak presega najnižji razpočni tlak, določen za izdelavo podlage;

(b)

tri jeklenke so hidrostatično porušene v skladu z odstavkom A.12. (Dodatek A). Razpočni tlak jeklenke presega najnižji navedeni razpočni tlak, ki ga določa analiza pritiska za izdelavo, v skladu s tabelo 6.3, in v nobenem primeru ni nižji od potrebne vrednosti za izpolnjevanje zahtev razmerja pritiska iz odstavka 6.5. zgoraj.

8.6.3.   Preskus z nihajočim tlakom pri temperaturi okolja

Dve izdelani jeklenki sta pod nihajočim tlakom pri temperaturi okolja v skladu z odstavkom A.13. (Dodatek A) do pojava napake ali do najmanj 45 000 nihajev. Jeklenke ne smejo odpovedati, dokler ne dosežejo 1 000 nihajev na leto določene življenjske dobe. Jeklenke, ki presežejo 1 000 nihajev na leto določene življenjske dobe, lahko odpovejo zaradi puščanja in ne zaradi počenja. Jeklenke, ki v 45 000 nihajih še ne odpovejo, se uničijo z nadaljevanjem nihanja do pojava napake ali z izpostavitvijo hidrostatičnemu tlaku, dokler ne počijo. Jeklenke, ki presežejo 45 000 nihajev, lahko odpovejo zaradi počenja. Zabeležita se število nihajev do pojava napake in začetno mesto napake.

8.6.4.   Preskus v kislem okolju

Ena jeklenka se preskusi v skladu z odstavkom A.14. (Dodatek A), pri čemer mora izpolnjevati zahteve iz tega odstavka. V informativni dodatek H te priloge je vključen neobvezen okoljski preskus.

8.6.5.   Preskus z vžigom

Izdelane jeklenke se preskusijo v skladu z odstavkom A.15. (Dodatek A), pri čemer morajo izpolnjevati zahteve iz tega odstavka.

8.6.6.   Preskus prediranja

Ena izdelana jeklenka se preskusi v skladu z odstavkom A.16. (Dodatek A), pri čemer mora izpolnjevati zahteve iz tega odstavka.

8.6.7.   Preskusi dovoljenih pomanjkljivosti

Ena izdelana jeklenka se preskusi v skladu z odstavkom A.17. (Dodatek A), pri čemer mora izpolnjevati zahteve iz tega odstavka.

8.6.8.   Preskus lezenja pri visoki temperaturi

Pri konstrukcijah, kjer temperaturna točka posteklenitve smole ne presega najvišje temperature materialov konstrukcije za vsaj 20 °C, se preskusi ena jeklenka v skladu z odstavkom A.18. (Dodatek A), pri čemer mora izpolnjevati zahteve iz tega odstavka.

8.6.9.   Pospešeni preskus počenja pod pritiskom

Ena izdelana jeklenka se preskusi v skladu z odstavkom A.19. (Dodatek A), pri čemer mora izpolnjevati zahteve iz tega odstavka.

8.6.10.   Delovanje PPP

Za konstrukcije jeklenk, ki med preskušanjem na podlagi odstavka 8.6.3. zgoraj ne presežejo 45 000 nihajev, se izvedejo preskusi delovanja PPP v skladu z A.6., pri čemer morajo biti izpolnjene zahteve iz tega odstavka.

8.6.11.   Preskus z nihajočim tlakom pri ekstremni temperaturi

Ena izdelana jeklenka se preskusi v skladu z odstavkom A.7. (Dodatek A), pri čemer mora izpolnjevati zahteve iz tega odstavka.

9.   POVSEM OVITE JEKLENKE TIPA CNG-3

9.1.   Splošno

Med izpostavljanjem zračnemu pritisku se ta tip konstrukcije jeklenke odziva tako, da sta gibni prostornini zunanjega ovoja iz kompozitnih materialov in kovinske podlage nameščeni druga na drugo. Zaradi različnih tehnik izdelave ta priloga ne določa metode za konstrukcijo. Določitev delovanja puščanja pred počenjem (PPP) je v skladu z ustreznimi postopki, določenimi v odstavku A.6. (Dodatek A). Dovoljena velikost napake se določi v skladu z odstavkom 6.15.2. zgoraj.

9.2.   Zahteve glede konstrukcije

9.2.1.   Kovinska podlaga

zaradi tlačne napetosti v podlagi pri ničnem tlaku in 15 °C se podlaga ne upogiba ali mečka.

9.2.2.   Zunanji ovoj iz kompozitnih materialov

Natezna obremenitev v vlaknih izpolnjuje pogoje iz odstavka 6.5. zgoraj.

9.2.3.   Analiza pritiska

Izračunajo se napetosti v tangencialni in vzdolžni smeri jeklenke v kompozitu in v podlagi po tlaku. Tlaki, uporabljeni za te izračune, so nični tlak, delovni tlak, 10-odstotni delovni tlak, preskusni tlak in razpočni tlak konstrukcije. Izračunajo se meje, znotraj katerih mora biti tlak deformacijskega utrjevanja. Izračuni uporabljajo primerne analitične tehnike z uporabo teorije tankih lupin, ki upošteva nelinearno obnašanje materiala podlage za vzpostavitev porazdelitev napetosti na vratu, prehodnih delih in valjastem delu podlage.

9.3.   Zahteve glede izdelave

Zahteve glede izdelave so v skladu z odstavkom 8.3. zgoraj, razen tega, da ovoj vključuje tudi vijačno navite filamente.

9.4.   Zahteve za proizvodne preskuse

Zahteve za proizvodne preskuse so v skladu z zahtevami iz odstavka 8.4. zgoraj.

9.5.   Preskusi serije jeklenk

Preskusi serije so v skladu z zahtevami iz odstavka 8.5. zgoraj.

9.6.   Preskusi ugotavljanja ustreznosti konstrukcije jeklenke

Preskusi ugotavljanja ustreznosti so v skladu z zahtevami iz odstavka 8.6. zgoraj in odstavka 9.6.1. spodaj, razen tega, da porušitev podlage iz odstavka 8.6. zgoraj ni obvezna.

9.6.1.   Preskus padca

Preskus padca se izvede na eni ali več izdelanih jeklenkah v skladu z odstavkom A.30. (Dodatek A).

10.   JEKLENKE TIPA CNG-4, V CELOTI IZ KOMPOZITNIH MATERIALOV

10.1.   Splošno

Zaradi različnih možnih konstrukcij ta priloga ne določa metode za konstrukcijo jeklenk s polimernimi podlagami.

10.2.   Zahteve glede konstrukcije

Izračuni konstrukcije se uporabijo, da se upraviči ustreznosti konstrukcije. Natezne obremenitve vlaken izpolnjujejo zahteve iz odstavka 6.5. zgoraj.

Stožčaste in ravne niti v skladu z odstavkom 6.10.2. ali 6.10.3. zgoraj se uporabijo na kovinskih končnih nastavkih.

Kovinski končni nastavki z navojnimi odprtinami morajo biti odporni proti navoru sile 500 Nm, ne da bi se poškodovala celovitost povezave z nekovinsko podlago. Kovinski končni nastavki, povezani z nekovinsko podlago, morajo biti iz materiala, združljivega s pogoji uporabe iz odstavka 4. te priloge.

10.3.   Analiza napetosti

Izračunajo se napetosti v tangencialni in vzdolžni smeri jeklenke v kompozitu in v podlagi. Tlaki, uporabljeni za te izračune, so nični tlak, delovni tlak, preskusni tlak in razpočni tlak konstrukcije. Izračuni uporabljajo primerne analitične tehnike za vzpostavitev porazdelitve obremenitve po celotni jeklenki.

10.4.   Zahteve glede izdelave

Zahteve glede izdelave so v skladu z odstavkom 8.3. zgoraj, razen tega, da je temperatura strjevanja pri duroplastičnih smolah vsaj 10 °C nižja od temperature mehčanja plastične podlage.

10.5.   Zahteve za proizvodni preskus

10.5.1.   Preskus s hidrostatičnim tlakom

Vsaka izdelana jeklenka se preskusi pod hidrostatičnim tlakom v skladu z odstavkom A.11. (Dodatek A). Proizvajalec določi primerno mejo elastičnega raztezanja za uporabljeni preskusni tlak, vendar elastični raztezek katere koli jeklenke v nobenem primeru ne sme preseči povprečne vrednosti serije za več kot 10 odstotkov. Vsaka jeklenka, ki ne izpolnjuje ustreza meji zavrnitve, se zavrne in uniči ali uporabi za namene preskusa serije.

10.5.2.   Preskušanje puščanja

Na vsaki izdelani jeklenki se izvede preskus puščanja v skladu z odstavkom A.10. (Dodatek A), pri čemer mora izpolnjevati zahteve iz tega odstavka.

10.6.   Preskusi serije jeklenk

10.6.1.   Splošno

Preskušanje serije se izvede na izdelanih jeklenkah, ki so reprezentativne za običajno proizvodnjo in so dopolnjene z identifikacijskimi oznakami. Iz vsake serije se naključno izbere ena jeklenka. Če se preskus izvede na več jeklenkah kot zahteva ta priloga, se vsi rezultati dokumentirajo. Na teh se izvede vsaj naslednji preskusi:

(a)

preskus materialov v seriji na eni jeklenki ali podlagi ali vzorcu podlage, ki je reprezentativen za izdelano jeklenko, se izvedejo preskusi: (i) mere v primerjavi s konstrukcijo; (ii) en natezni preskus plastične podlage v skladu z odstavkom A.22. (Dodatek A), pri čemer morajo biti izpolnjene zahteve glede konstrukcije; (iii) temperatura tališča plastične podlage se preskusi v skladu z odstavkom A.23. (Dodatek A), pri čemer morajo biti izpolnjene zahteve glede konstrukcije; (iv) če je zaščitni premaz del konstrukcije, se premaz preskusi v skladu z odstavkom A.9.2. (Dodatek A). Če premaz ne izpolnjuje zahtev iz odstavka A.9.2. (Dodatek A), je serija stoodstotno pregledana, da se odstranijo podobno pomanjkljive jeklenke. Premaz na vseh pomanjkljivih jeklenkah se lahko olušči z uporabo metode, ki ne vpliva na celovitost ovoja iz kompozitnih materialov, in ponovno nanese. Preskus premaza na seriji se potem ponovi.

(b)	Preskus porušitve na seriji Ena jeklenka se preskusi v skladu z zahtevami iz odstavka 7.4(b) zgoraj;

(c)	Periodični preskus z nihajočim tlakom

Na eni jeklenki se končni nastavek preskusi z navorom do 500 Nm v skladu s preskusno metodo iz odstavka A.25. (Dodatek A). Jeklenka se potem preskusi pod nihajočim tlakom v skladu s postopki iz odstavka 7.4(c) zgoraj.

Po zahtevanem nihajočem tlaku se preskusi, če jeklenka pušča, v skladu z metodo iz odstavka A.10. (Dodatek A), pri čemer morajo biti izpolnjene zahteve iz tega odstavka.

10.7.   Preskusi ugotavljanja ustreznosti konstrukcije jeklenke

10.7.1.   Splošno

Preskusi ugotavljanja ustreznosti konstrukcije jeklenke so v skladu z zahtevami iz odstavkov 8.6., 10.7.2., 10.7.3. in 10.7.4. te priloge, razen tega, da delovanje PPP iz odstavka 8.6.10. zgoraj ni obvezno.

10.7.2.   Preskus navora končnega nastavka

Ena jeklenka se preskusi v skladu z odstavkom A.25. (Dodatek A).

10.7.3.   Preskus s pronicanjem

Na eni jeklenki se izvede preskus pronicanja v skladu z odstavkom A.21. (Dodatek A), pri čemer morajo biti izpolnjene zahteve iz tega odstavka.

10.7.4.   Preskus zemeljskega plina z nihajočim tlakom

Ena izdelana jeklenka se preskusi v skladu z odstavkom A.27. (Dodatek A), pri čemer morajo biti izpolnjene zahteve iz tega odstavka.

11.   OZNAČEVANJE

11.1.   Določbe glede označevanja

Proizvajalec na vsaki jeklenki zagotovi vidne trajne oznake, ki so visoke vsaj 6 mm. Označuje se z nalepkami, integriranimi v smolni premaz, nalepkami, pritrjenimi z lepilom, rahlo vtisnjenimi žigi, uporabljenimi na debelejših robovih tipov konstrukcije CNG-1 in CNG-2, ali s katero koli kombinacijo navedenega. Samolepilne nalepke in njihova uporaba so v skladu z ISO 7225 ali enakovrednim standardom. Različne nalepke so dovoljene in morajo biti nameščene tako, da jih ne zakrivajo pritrdilne sponke. Vsaka jeklenka, ki je skladna s to prilogo, je označena na naslednji način:

(a)

Obvezne informacije: (i) „LE CNG“; (ii) „Ne uporabljajte po XX/XXXX“, pri čemer „XX/XXXX“ določa mesec in leto potek veljavnosti (12); (iii) ime proizvajalca; (iv) identifikacija jeklenke (ustrezna številka sestavnega dela in edinstvena serijska številka za vsako jeklenko); (v) delovni tlak in temperatura; (vi) številka pravilnika ECE, skupaj s tipom jeklenke in registrsko številko certifikacije; (vii) naprave za razbremenitev tlaka in/ali ventili, ustrezni za uporabo jeklenke, ali sredstva za pridobitev informacij o ustreznih protipožarnih sistemih; (viii) pri uporabi nalepk ima vsaka jeklenka edinstveno identifikacijsko številko, vtisnjeno na izpostavljeni kovinski površini, da se omogoči sledljivost v primeru, da je nalepka uničena;

(b)

Neobvezne informacije: na posamezni(h) nalepki(-ah) se lahko zagotovijo naslednji neobvezni podatki: (i) razpon temperature plina, npr. –40 °C do 65 °C; (ii) nominalna prostornina vode, ki gre v jeklenko, z natančnostjo dveh pomembnih mest, npr. 120 litrov; (iii) datum prvotnega preskusa tlaka (mesec in leto). Oznake se namestijo v navedenem zaporedju, vendar se lahko posebne razporeditve razlikujejo, tako da ustrezajo razpoložljivemu prostoru. Sprejemljiv primer obveznih informacij je: LE CNG NE UPORABLJAJTE PO .../...Proizvajalec/Številka sestavnega dela/Serijska številka20 MPa/15 °CECE R 110 CNG-2 (registrska št.)„Uporabljati le napravo za razbremenitev tlaka, ki jo odobri proizvajalec“

12.   PRIPRAVA ZA ODPOŠILJANJE

Pred odpošiljanjem iz trgovine proizvajalca je vsaka jeklenka v notranjosti čista in suha. Jeklenke, ki se ne zaprejo takoj s pritrditvijo ventila in po potrebi varnostnih naprav, imajo na vseh odprtinah pritrjene čepe, ki preprečujejo vstop vlage in ščitijo niti. Pred odpošiljanjem se v vse jeklene jeklenke in podlage razprši antikorozijsko sredstvo (npr. z vsebnostjo olja).

Kupcu se predloži izjava proizvajalca o uporabi in vse potrebne informacije za zagotovitev ustreznega ravnanja, uporabe in pregleda pri uporabi jeklenke. Izjava je v skladu z Dodatkom D te priloge.

---

(1)  Ameriško združenje za testiranje in materiale.

(2)  Britanski institut za standarde.

(3)  Mednarodna organizacija za standardizacijo.

(4)  Nacionalna zveza inženirjev za korozijo.

(5)  Ni obvezno, če je uporabljena preskusna metoda za jeklenke s pomanjkljivostjo iz odstavka A.7. (Dodatek A).

(6)  = Ni obvezno pri jeklenkah, izdelanih po standardu ISO 9809 (ISO 9809 že določa te preskuse).

(7)  = Razen kadar se ne uporablja noben zaščiten premaz.

(8)  = Preskusi na materialu podlage.

(9)  = Preskus ni obvezen na kovinskih konstrukcijah (CNG-1).

(10)  = Preskus je obvezen le pri konstrukcijah, ki so v celoti iz kompozitnih materialov (CNG-4).

(11)  = Preskus je obvezen le, ko se poveča dolžina.

@	Ko se debelina spremeni sorazmerno s premerom in/ali s spremembo tlaka.

(12)  Datum poteka veljavnosti ne presega določene življenjske dobe. Datum poteka veljavnosti se lahko pritrdi na jeklenko ob odpošiljanju, če so bile jeklenke shranjene v suhem prostoru brez notranjega tlaka.

PRILOGA 4A

PREDPISI O HOMOLOGACIJI AVTOMATSKEGA VENTILA, PROTIPOVRATNEGA VENTILA, RAZBREMENILNEGA VENTILA, NAPRAVE ZA RAZBREMENITEV TLAKA IN PRELIVNEGA VENTILA

1.   Namen te priloge je določitev predpisov o homologaciji avtomatskega ventila, protipovratnega ventila, razbremenilnega ventila, naprave za razbremenitev tlaka in prelivnega ventila.

2.   AVTOMATSKI VENTIL

2.1.   Materiali avtomatskega ventila, ki so med delovanjem izpostavljeni CNG, so združljivi s preskusnim CNG. Za preverjanje te združljivosti se uporabi postopek iz Priloge 5D.

2.2.   Specifikacije delovanja

2.2.1.   Avtomatski ventil je izdelan tako, da je odporen proti tlaku, enakemu 1,5-kratnemu delovnemu tlaku (MPa), pri čemer ne pride do puščanja ter deformacije.

2.2.2.   Avtomatski ventil je izdelan tako, da je odporen proti puščanju pri tlaku, enakem 1,5-kratnemu delovnemu tlaku (MPa) (glej Prilogo 5B).

2.2.3.   Avtomatski ventil je v običajnem stanju uporabe, ki ga določi proizvajalec, podvržen 20 000 operacijam; potem je deaktiviran. Avtomatski ventil mora ostati odporen proti puščanju pri tlaku, enakem 1,5-kratnemu delovnemu tlaku (MPa) (glej Prilogo 5B).

2.2.4.   Avtomatski ventil je izdelan tako, da deluje pri temperaturah iz Priloge 5O.

2.3.   Električni sistem, če obstaja, je izoliran od telesa avtomatskega ventila. Upornost izolacije je > 10 MΩ.

2.4.   Avtomatski ventil, ki ga aktivira električni tok, je pri izključenem električnem toku v zaprtem položaju.

2.5.   Avtomatski ventil mora ustrezati preskusnim postopkom za razred sestavnih delov, ki je določen v skladu s shemo iz slike 1–1 iz odstavka 2 tega pravilnika.

3.   PROTIPOVRATNI VENTIL

3.1.   Materiali protipovratnega ventila, ki so med delovanjem izpostavljeni CNG, so združljivi s preskusnim CNG. Za preverjanje te združljivosti se uporabi postopek iz Priloge 5D.

3.2.   Specifikacije delovanja

3.2.1.   Protipovratni ventil je izdelan tako, da je odporen proti tlaku, enakemu 1,5-kratnemu delovnemu tlaku (MPa), pri čemer ne pride do puščanja in deformacije.

3.2.2.   Protipovratni ventil je izdelan tako, da je odporen proti (zunanjemu) puščanju pri tlaku, enakem 1,5-kratnemu delovnemu tlaku (MPa) (glej Prilogo 5B).

3.2.3.   Protipovratni ventil je v običajnem stanju uporabe, ki jo določi proizvajalec, podvržen 20 000 operacijam; potem je deaktiviran. Protipovratni ventil ostane odporen proti (zunanjemu) puščanju pri tlaku, enakem 1,5-kratnemu delovnemu tlaku (MPa) (glej Prilogo 5B).

3.2.4.   Protipovratni ventil je izdelan tako, da deluje pri temperaturah iz Priloge 5O.

3.3.   Protipovratni ventil mora ustrezati preskusnim postopkom za razred sestavnih delov, ki je določen v skladu s shemo iz slike 1–1 iz odstavka 2 tega pravilnika.

4.   RAZBREMENILNI VENTIL IN NAPRAVA ZA RAZBREMENITEV TLAKA

4.1.   Materiali razbremenilnega ventila in naprave za razbremenitev tlaka, ki so med delovanjem izpostavljeni CNG, so združljivi s preskusnim CNG. Za preverjanje te združljivosti se uporabi postopek iz Priloge 5D.

4.2.   Specifikacije delovanja

4.2.1.   Razbremenilni ventil in naprava za razbremenitev tlaka sta izdelana tako, da sta odporna proti tlaku, enakemu 1,5-kratnemu delovnemu tlaku (MPa).

4.2.2.   Razbremenilni ventil in naprava za razbremenitev tlaka iz Razreda 1 sta izdelana tako, da ne puščata pri tlaku, enakem 1,5-kratnemu delovnemu tlaku (MPa) z zaprtim izhodom (glej Prilogo 5B).

4.2.3.   Razbremenilni ventil razredov 1 in 2 je izdelan tako, da ne pušča pri tlaku, enakem dvakratnemu delovnemu tlaku z zaprtimi izhodi.

4.2.4.   Naprava za razbremenitev tlaka je izdelana tako, da se pri temperaturi 110 ± 10 °C aktivira varovalka.

4.2.5.   Razbremenilni ventil razreda 0 je izdelan tako, da deluje pri temperaturi od –40 do 85 °C.

4.3.   Razbremenilni ventil in naprava za razbremenitev tlaka morata ustrezati preskusnim postopkom za razred sestavnih delov, ki je določen v skladu s shemo iz slike 1–1 iz odstavka 2 tega pravilnika.

5.   PRELIVNI VENTIL

5.1.   Materiali prelivnega ventila, ki so med delovanjem izpostavljeni CNG, so združljivi s preskusnim CNG. Za preverjanje te združljivosti se uporabi postopek iz Priloge 5D.

5.2.   Specifikacije delovanja

5.2.1.   Če prelivni ventil ni vgrajen v jeklenko, je izdelan tako, da je odporen proti tlaku, enakemu 1,5-kratnemu delovnemu tlaku (MPa).

5.2.2.   Prelivni ventil je izdelan tako, da je odporen proti puščanju pri tlaku, enakem 1,5-kratnemu delovnemu tlaku (MPa), (glej Prilogo 5B).

5.2.3.   Prelivni ventil je izdelan tako, da deluje pri temperaturah iz Priloge 5O.

5.3.   Prelivni ventil je nameščen v jeklenko.

5.4.   Prelivni ventil je opremljen z obvodom za izravnavo tlakov.

5.5.   Prelivni ventil zapre dovod goriva pri razliki v tlaku ventila 650 kPa.

5.6.   Ko prelivni ventil zapre dovod goriva, obvodni tok skozi ventil ne sme presegati 0,05 m3/min pri diferenčnem tlaku 10 000 kPa.

5.7.   Naprava mora ustrezati preskusnim postopkom za razred sestavnih delov, ki je določen v shemi iz slike 1–1 iz odstavka 2 tega pravilnika, razen nadtlaka, zunanjega puščanja, preskusa odpornosti proti suhi vročini, staranja zaradi ozona.

6.   ROČNI VENTIL

6.1.   Ročni ventil v razredu 0 je izdelan tako, da je odporen proti tlaku, enakemu 1,5-kratnemu delovnemu tlaku.

6.2.   Ročni ventil v razredu 0 je izdelan tako, da deluje pri temperaturah od –40 °C do 85 °C.

PRILOGA 4B

PREDPISI O HOMOLOGACIJI GIBLJIVIH CEVI ZA GORIVO ALI ZVIJAVIH CEVI

PODROČJE UPORABE

Namen te priloge je določitev predpisov o homologaciji gibljivih cevi za uporabo CNG.

Ta priloga zajema tri vrste gibljivih cevi:

(i)	visokotlačne cevi (razred 0),

(ii)	srednjetlačne cevi (razred 1),

(iii)

nizkotlačne cevi (razred 2),

1.   VISOKOTLAČNE CEVI, RAZVRSTITEV V RAZRED 0

1.1.   Splošne specifikacije

1.1.1.   Cev je izdelana tako, da je odporna proti najvišjemu delovnemu tlaku, enakemu 1,5-kratnemu delovnemu tlaku (MPa).

1.1.2.   Cev je izdelana tako, da je odporna proti temperaturam iz Priloge 5O.

1.1.3.   Notranji premer je v skladu s tabelo 1 standarda ISO 1307.

1.2.   Zgradba cevi

1.2.1.   Cev mora biti sestavljena iz cevi z gladko notranjo steno in plašča iz primernega sintetičnega materiala, utrjenega z enim ali več vmesnimi plastmi.

1.2.2.   Utrjevalna(-e) vmesna(-e) plast(i) je(so) zaščitena(-e) s plaščem za preprečevanje korozije.

Če je za ojačevalno(-e) vmesno(-e) plast(i) uporabljen material, ki je odporen proti koroziji (tj. nerjavno jeklo), plašč ni potreben.

1.2.3.   Obloga in plašč morata biti gladka ter brez razpok, lukenj in tujkov.

Namenoma povzročen prebod plašča se ne šteje kot nepopolnost.

1.2.4.   Plašč je treba predreti, da ne nastanejo mehurčki.

1.2.5.   Če je plašč predrt in je vmesni sloj izdelan iz materiala, ki ni odporen proti koroziji, je treba vmesni sloj zaščititi proti koroziji.

1.3.   Specifikacije in preskusi za oblogo

Natezna trdnost in raztezek za gumijasti material in termoplastične elastomere (TPE)

1.3.1.1.   Natezna trdnost in raztezek do pretrga v skladu z ISO 37. Natezna trdnost najmanj 20 MPa in raztezek do pretrga najmanj 250 odstotkov.

1.3.1.2.   Odpornost proti n-pentanu v skladu z ISO 1817 pri naslednjih pogojih:

(i)	medij: n-pentan,

(ii)	temperatura: 23 °C (dovoljeno odstopanje v skladu z ISO 1817),

(iii)

obdobje potopitve: 72 ur.

Zahteve:

(i)	največja sprememba prostornine 20 odstotkov,

(ii)	največja sprememba natezne trdnosti 25 odstotkov,

(iii)

največja sprememba raztezka do pretrga 30 odstotkov.

Po 48-urni hrambi na zraku s temperaturo 40 °C se masa v primerjavi z začetno vrednostjo ne sme zmanjšati za več kot 5 odstotkov.

1.3.1.3.   Odpornost proti staranju v skladu z ISO 188 pri naslednjih pogojih:

(i)	temperatura: 115 °C (preskusna temperatura = najvišja delovna temperatura minus 10 °C),

(ii)	obdobje izpostavljenosti: 24 in 336 ur.

Po staranju je treba vzorce kondicionirati pri temperaturi 23 °C in relativni vlažnosti 50 % vsaj 21 dni pred izvedbo preskusa nateznosti v skladu z odstavkom 1.3.1.1.

Zahteve:

(i)	največja sprememba natezne trdnosti 35 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z natezno trdnostjo 24 ur starega materiala,

(ii)	največja sprememba raztezka do pretrga 25 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z raztezkom do pretrga 24 ur starega materiala.

Natezna trdnost in raztezek, značilna za termoplastični material.

1.3.2.1.   Natezna trdnost in raztezek do pretrga v skladu z ISO 527–2 pri naslednjih pogojih:

(i)	tip vzorca: tip 1 BA.

(ii)	natezna hitrost: 20 mm/min.

Material je treba pred preskusom kondicionirati vsaj 21 dni pri temperaturi 23 °C in relativni vlažnosti 50 %.

Zahteve:

(i)	natezna trdnost vsaj 20 MPa.

(ii)	raztezek do pretrga vsaj 100 %.

1.3.2.2.   Odpornost proti n-pentanu v skladu z ISO 1817 pri naslednjih pogojih:

(i)	medij: n-pentane.

(ii)	temperatura: 23 °C (dovoljeno odstopanje v skladu z ISO 1817).

(iii)

obdobje potopitve: 72 ur.

Zahteve:

(i)	največja sprememba prostornine 2 odstotka,

(ii)	največja sprememba natezne trdnosti 10 odstotkov,

(iii)

največja sprememba raztezka do pretrga 10 odstotkov.

Po 48-urni hrambi na zraku s temperaturo 40 °C se masa v primerjavi z začetno vrednostjo ne sme zmanjšati za več kot 5 odstotkov.

1.3.2.3.   Odpornost proti staranju v skladu z ISO 188 pri naslednjih pogojih:

(i)	temperatura: 115 °C (preskusna temperatura = najvišja delovna temperatura minus 10 °C),

(ii)	obdobje izpostavljenosti: 24 in 336 ur.

Po staranju je treba vzorce kondicionirati pri temperaturi 23 °C in relativni vlažnosti 50 % vsaj 21 dni pred izvedbo preskusa nateznosti v skladu z odstavkom 1.3.2.1.

Zahteve:

(i)	največja sprememba natezne trdnosti 35 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z natezno trdnostjo 24 ur starega materiala,

(ii)	največja sprememba raztezka do pretrga 25 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z raztezkom do pretrga 24 ur starega materiala.

1.4.   Specifikacije in preskusne metode za plašč

Natezna trdnost in raztezek za gumijasti material in termoplastične elastomere (TPE)

1.4.1.1.   Natezna trdnost in raztezek do pretrga v skladu z ISO 37. Natezna trdnost najmanj 10 MPa in raztezek do pretrga najmanj 250 %.

1.4.1.2.   Odpornost proti n-heksanu v skladu z ISO 1817 pri naslednjih pogojih:

(i)	medij: n-heksan,

(ii)	temperatura: 23 °C (dovoljeno odstopanje v skladu z ISO 1817),

(iii)

obdobje potopitve: 72 ur.

Zahteve:

(i)	največja sprememba prostornine 30 odstotkov,

(ii)	največja sprememba natezne trdnosti 35 odstotkov,

(iii)

največja sprememba raztezka do pretrga 35 odstotkov.

1.4.1.3.   Odpornost proti staranju v skladu z ISO 188 pri naslednjih pogojih:

(i)	temperatura: 115 °C (preskusna temperatura = najvišja delovna temperatura minus 10 °C),

(ii)	obdobje izpostavljenosti: 24 in 336 ur.

Po staranju je treba vzorce kondicionirati pri temperaturi 23 °C in relativni vlažnosti 50 % vsaj 21 dni pred izvedbo preskusa nateznosti v skladu z odstavkom 1.4.1.1.

Zahteve:

(i)	največja sprememba natezne trdnosti 35 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z natezno trdnostjo 24 ur starega materiala,

(ii)	največja sprememba raztezka do pretrga 25 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z raztezkom do pretrga 24 ur starega materiala.

Natezna trdnost in raztezek, značilna za termoplastični material.

1.4.2.1.   Natezna trdnost in raztezek do pretrga v skladu z ISO 527–2 pri naslednjih pogojih:

(i)	tip vzorca: tip 1 BA.

(ii)	natezna hitrost: 20 mm/min.

Material je treba pred preskusom kondicionirati vsaj 21 dni pri temperaturi 23 °C in relativni vlažnosti 50 %.

Zahteve:

(i)	natezna trdnost vsaj 20 MPa.

(ii)	raztezek do pretrga vsaj 100 %.

1.4.2.2.   Odpornost proti n-heksanu v skladu z ISO 1817 pri naslednjih pogojih:

(i)	medij: n-heksan.

(ii)	temperatura: 23 °C (dovoljeno odstopanje v skladu z ISO 1817).

(iii)

obdobje potopitve: 72 ur.

Zahteve:

(i)	največja sprememba prostornine 2 odstotka,

(ii)	največja sprememba natezne trdnosti 10 odstotkov,

(iii)

največja sprememba raztezka do pretrga 10 odstotkov.

Po 48-urni hrambi na zraku s temperaturo 40 °C se masa v primerjavi z začetno vrednostjo ne sme zmanjšati za več kot 5 odstotkov.

1.4.2.3.   Odpornost proti staranju v skladu z ISO 188 pri naslednjih pogojih:

(i)	temperatura: 115 °C (preskusna temperatura = najvišja delovna temperatura minus 10 °C),

(ii)	obdobje izpostavljenosti: 24 in 336 ur.

Po staranju je treba vzorce kondicionirati pri temperaturi 23 °C in relativni vlažnosti 50 % vsaj 21 dni pred izvedbo preskusa nateznosti v skladu z odstavkom 1.4.2.1.

Zahteve:

(i)	največja sprememba natezne trdnosti 20 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z natezno trdnostjo 24 ur starega materiala,

(ii)	največja sprememba raztezka do pretrga 50 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z raztezkom do pretrga 24 ur starega materiala.

Odpornost proti ozonu

1.4.3.1.   Preskus je treba izvesti v skladu s standardom ISO 1431/1.

1.4.3.2.   Preskušanci, katerih raztezek mora znašati 20 odstotkov, so 120 ur izpostavljeni zraku s temperaturo 40 °C in koncentracijo ozona 50 delcev na 100 milijonov.

1.4.3.3.   Razpoke na preskušancih niso dovoljene.

1.5.   Specifikacije nepriklopljene cevi

Nepropustnost za plin (propustnost)

1.5.1.1.   Cev proste dolžine 1 m je treba povezati s posodo, napolnjeno s tekočim propanom s temperaturo 23° ± 2 °C.

1.5.1.2.   Preskus je treba izvesti v skladu z metodo iz standarda ISO 4080.

1.5.1.3.   Puščanje skozi steno cevi v 24 urah ne presega 95 cm3 na meter cevi.

Odpornost pri nizki temperaturi

1.5.2.1.   Preskus je treba izvesti v skladu z metodo iz standarda ISO 4672–1978, metoda B.

Preskusna temperatura:	–40 °C ±3 °C
ali	–20 °C ±3 °C, če je primerno

1.5.2.3.   Razpokanje ali počenje ni dovoljeno.

Preskus upogibanja

1.5.3.1.   Prazna cev, dolga približno 3,5 m, mora 3 000-krat prestati izmenični preskus upogibanja, določen v nadaljevanju, ne da bi pri tem počila. Po preskusu mora biti cev odporna proti preskusnemu tlaku iz odstavka 1.5.4.2. Preskus se izvede na obeh novih ceveh in po staranju v skladu s standardom ISO 188, kot je predpisano v odstavku 1.4.2.3., in nato v skladu s standardom ISO 1817, kot je predpisano v odstavku 1.4.2.2.

Slika 1

(le primer)

Notranji premer cevi [mm]	Polmer upogibanja [mm] (slika 1)	Razdalja med središči [mm] (slika 1)
		navpično b	vodoravno a
do 13	102	241	102
13 do 16	153	356	153
od 16 do 20	178	419	178

1.5.3.3.   Preskusna naprava (slika 1) je sestavljena iz jeklenega ogrodja z dvema lesenima kolesoma s širino platišča pribl. 130 mm.

Obod vsakega kolesa mora imeti utor, ki služi kot vodilo za cev.

Polmer koles, izmerjen na dnu utora, mora znašati toliko, kot določa odstavek 1.5.3.2.

Vzdolžni srednji ravnini obeh koles morata biti v isti navpični ravnini, razdalja med središčema koles pa mora biti v skladu z odstavkom 1.5.3.2.

Vsako kolo se mora prosto vrteti okoli svoje osi.

Pogonski mehanizem potegne cev čez kolesi s hitrostjo štirih zaključenih pregibov na minuto.

1.5.3.4.   Cev, nameščena na kolesi, ima obliko črke S (glej sliko 1).

Konec, ki teče nad zgornjim kolesom, je opremljen z ustrezno maso, s katero se zagotovi, da so cev in kolesa povsem stisnjeni. Del, ki teče nad spodnjim kolesom, je nameščen na pogonski mehanizem.

Mehanizem mora biti nastavljen tako, da je celotna razdalja, ki jo cev prepotuje v obeh smereh, 1,2 m.

Hidravlični preskusni tlak in določitev najnižjega razpočnega tlaka

1.5.4.1.   Preskus je treba izvesti v skladu z metodo iz standarda ISO 1402.

1.5.4.2.   Preskusni tlak, enak 1,5-kratnemu delovnemu tlaku (MPa), se uporabi v obdobju 10 minut, pri čemer ne sme priti do puščanja.

1.5.4.3.   Razpočni tlak ne sme biti manjši od 45 MPa.

1.6.   Spoji

1.6.1.   Spoji so iz jekla ali medenine, površina pa mora biti odporna proti koroziji.

Spoji morajo biti izvedeni z veznimi kosi za stiskanje.

1.6.2.1.   Priključna matica mora imeti UNF. navoj.

1.6.2.2.   Tesnilni stožec priključne matice mora imeti kot 45°.

1.6.2.3.   Spoji so lahko tipa s priključno matico ali tipa s hitro spojko.

1.6.2.4.   Tipa s hitro spojko ni mogoče izključiti brez posebnih meritev ali uporabe ustreznega orodja.

1.7.   Sestav cevi in spojev

1.7.1.   Konstrukcija spojev mora biti taka, da ni treba odstraniti plašča, razen če je cev ojačana z materialom, odpornim proti koroziji.

Sestav cevi mora biti podvržen preskusu z impulzi v skladu s standardom ISO 1436.

1.7.2.1.   Preskus je treba zaključiti s krožečim oljem s temperaturo 93 °C in najnižjim tlakom 26 MPa.

1.7.2.2.   Cev je treba izpostaviti 150 000 impulzom.

1.7.2.3.   Po preskusu z impulzi mora cev vzdržati preskusni tlak iz odstavka 1.5.4.2.

Nepropustnost za plin

1.7.3.1.   Sestav cevi (cev s spoji) mora pet minut vzdržati plinski tlak, enak 1,5-kratnemu delovnemu tlaku (MPa), pri čemer ne sme priti do puščanja.

1.8.   Oznake

Vsaka cev mora imeti v razmiku največ 0,5 m nameščene naslednje jasno čitljive in neizbrisne identifikacijske oznake, ki so sestavljene iz črk, številk in simbolov.

1.8.1.1.   Tovarniška ali blagovna znamka proizvajalca.

1.8.1.2.   Leto in mesec proizvodnje.

1.8.1.3.   Oznaka velikosti in tipa.

1.8.1.4.   Identifikacijska oznaka „CNG razred 0“.

1.8.2.   Vsak spoj ima nameščeno tovarniško ali blagovno znamko proizvajalca sestava.

2.   SREDNJETLAČNE CEVI, RAZVRSTITEV V RAZRED 1

2.1.   Splošne specifikacije

2.1.1.   Cev je izdelana tako, da je odporna proti najvišjemu delovnemu tlaku 3 MPa.

2.1.2.   Cev je izdelana tako, da je odporna proti temperaturam iz Priloge 5O.

2.1.3.   Notranji premer je v skladu s tabelo 1 standarda ISO 1307.

2.2.   Zgradba cevi

2.2.1.   Cev mora biti sestavljena iz cevi z gladko notranjo steno in plašča iz primernega sintetičnega materiala, utrjenega z enim ali več vmesnimi plastmi.

2.2.2.   Utrjevalna(-e) vmesna(-e) plast(i) je(so) zaščitena(-e) s plaščem za preprečevanje korozije.

Če je za ojačevalno(-e) vmesno(-e) plast(i) uporabljen material, ki je odporen proti koroziji (tj. nerjavno jeklo), plašč ni potreben.

2.2.3.   Obloga in plašč morata biti gladka ter brez razpok, lukenj in tujkov.

Namenoma povzročen prebod plašča se ne šteje kot nepopolnost.

2.3.   Specifikacije in preskusi za oblogo

Natezna trdnost in raztezek za gumijast material in termoplastične elastomere (TPE)

2.3.1.1.   Natezna trdnost in raztezek do pretrga v skladu z ISO 37. Natezna trdnost najmanj 10 MPa in raztezek do pretrga najmanj 250 odstotkov.

2.3.1.2.   Odpornost proti n-pentanu v skladu z ISO 1817 pri naslednjih pogojih:

(i)	medij: n-pentan,

(ii)	temperatura: 23 °C (dovoljeno odstopanje v skladu z ISO 1817),

(iii)

obdobje potopitve: 72 ur.

Zahteve:

(i)	največja sprememba prostornine 20 odstotkov,

(ii)	največja sprememba natezne trdnosti 25 odstotkov,

(iii)

največja sprememba raztezka do pretrga 30 odstotkov.

Po 48-urni hrambi na zraku s temperaturo 40 °C se masa v primerjavi z začetno vrednostjo ne sme zmanjšati za več kot 5 odstotkov.

2.3.1.3.   Odpornost proti staranju v skladu z ISO 188 pri naslednjih pogojih:

(i)	temperatura: 115 °C (preskusna temperatura = najvišja delovna temperatura minus 10 °C),

(ii)	obdobje izpostavljenosti: 24 in 336 ur.

Po staranju je treba vzorce kondicionirati pri temperaturi 23 °C in relativni vlažnosti 50 % vsaj 21 dni pred izvedbo preskusa nateznosti v skladu z odstavkom 2.3.1.1.

Zahteve:

(i)	največja sprememba natezne trdnosti 35 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z natezno trdnostjo 24 ur starega materiala,

(ii)	največja sprememba raztezka do pretrga 25 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z raztezkom do pretrga 24 ur starega materiala.

Natezna trdnost in raztezek, značilna za termoplastični material.

2.3.2.1.   Natezna trdnost in raztezek do pretrga v skladu z ISO 527–2 pri naslednjih pogojih:

(i)	tip vzorca: tip 1 BA.

(ii)	natezna hitrost: 20 mm/min.

Material je treba pred preskusom kondicionirati vsaj 21 dni pri temperaturi 23 °C in relativni vlažnosti 50 %.

Zahteve:

(i)	natezna trdnost vsaj 20 MPa.

(ii)	raztezek do pretrga vsaj 100 %.

2.3.2.2.   Odpornost proti n-pentanu v skladu z ISO 1817 pri naslednjih pogojih:

(i)	medij: n-pentan.

(ii)	temperatura: 23 °C (dovoljeno odstopanje v skladu z ISO 1817).

(iii)

obdobje potopitve: 72 ur.

Zahteve:

(i)	največja sprememba prostornine 2 odstotka,

(ii)	največja sprememba natezne trdnosti 10 odstotkov,

(iii)

največja sprememba raztezka do pretrga 10 odstotkov.

Po 48-urni hrambi na zraku s temperaturo 40 °C se masa v primerjavi z začetno vrednostjo ne sme zmanjšati za več kot 5 odstotkov.

2.3.2.3.   Odpornost proti staranju v skladu z ISO 188 pri naslednjih pogojih:

(i)	temperatura: 115 °C (preskusna temperatura = najvišja delovna temperatura minus 10 °C),

(ii)	obdobje izpostavljenosti: 24 in 336 ur.

Po staranju je treba vzorce kondicionirati pri temperaturi 23 °C in relativni vlažnosti 50 % vsaj 21 dni pred izvedbo preskusa nateznosti v skladu z odstavkom 2.3.2.1.

Zahteve:

(i)	največja sprememba natezne trdnosti 35 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z natezno trdnostjo 24 ur starega materiala,

(ii)	največja sprememba raztezka do pretrga 25 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z raztezkom do pretrga 24 ur starega materiala.

2.4.   Specifikacije in preskusne metode za plašč

Natezna trdnost in raztezek za gumijast material in termoplastične elastomere (TPE)

2.4.1.1.   Natezna trdnost in raztezek do pretrga v skladu z ISO 37. Natezna trdnost najmanj 10 MPa in raztezek do pretrga najmanj 250 odstotkov.

2.4.1.2.   Odpornost proti n-heksanu v skladu z ISO 1817 pri naslednjih pogojih:

(i)	medij: n-heksan,

(ii)	temperatura: 23 °C (dovoljeno odstopanje v skladu z ISO 1817),

(iii)

obdobje potopitve: 72 ur.

Zahteve:

(i)	največja sprememba prostornine 30 odstotkov,

(ii)	največja sprememba natezne trdnosti 35 odstotkov,

(iii)

največja sprememba raztezka do pretrga 35 odstotkov.

2.4.1.3.   Odpornost proti staranju v skladu z ISO 188 pri naslednjih pogojih:

(i)	temperatura: 115 °C (preskusna temperatura = najvišja delovna temperatura minus 10 °C),

(ii)	obdobje izpostavljenosti: 24 in 336 ur.

Po staranju je treba vzorce kondicionirati pri temperaturi 23 °C in relativni vlažnosti 50 % vsaj 21 dni pred izvedbo preskusa nateznosti v skladu z odstavkom 2.4.1.1.

Zahteve:

(i)	največja sprememba natezne trdnosti 35 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z natezno trdnostjo 24 ur starega materiala,

(ii)	največja sprememba raztezka do pretrga 25 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z raztezkom do pretrga 24 ur starega materiala.

Natezna trdnost in raztezek, značilna za termoplastični material.

2.4.2.1.   Natezna trdnost in raztezek do pretrga v skladu z ISO 527–2 pri naslednjih pogojih:

(i)	tip vzorca: tip 1 BA.

(ii)	natezna hitrost: 20 mm/min.

Material je treba pred preskusom kondicionirati vsaj 21 dni pri temperaturi 23 °C in relativni vlažnosti 50 %.

Zahteve:

(i)	natezna trdnost vsaj 20 MPa.

(ii)	raztezek do pretrga vsaj 100 %.

2.4.2.2.   Odpornost proti n-heksanu v skladu z ISO 1817 pri naslednjih pogojih:

(i)	medij: n-heksan.

(ii)	temperatura: 23 °C (dovoljeno odstopanje v skladu z ISO 1817).

(iii)

obdobje potopitve: 72 ur.

Zahteve:

(i)	največja sprememba prostornine 2 odstotka,

(ii)	največja sprememba natezne trdnosti 10 odstotkov,

(iii)

največja sprememba raztezka do pretrga 10 odstotkov.

Po 48-urni hrambi na zraku s temperaturo 40 °C se masa v primerjavi z začetno vrednostjo ne sme zmanjšati za več kot 5 odstotkov.

2.4.2.3.   Odpornost proti staranju v skladu z ISO 188 pri naslednjih pogojih:

(i)	temperatura: 115 °C (preskusna temperatura = najvišja delovna temperatura minus 10 °C),

(ii)	obdobje izpostavljenosti: 24 in 336 ur.

Po staranju je treba vzorce kondicionirati pri temperaturi 23 °C in relativni vlažnosti 50 % vsaj 21 dni pred izvedbo preskusa nateznosti v skladu z odstavkom 2.4.2.1.

Zahteve:

(i)	največja sprememba natezne trdnosti 20 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z natezno trdnostjo 24 ur starega materiala,

(ii)	največja sprememba raztezka do pretrga 50 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z raztezkom do pretrga 24 ur starega materiala.

Odpornost proti ozonu

2.4.3.1.   Preskus je treba izvesti v skladu s standardom ISO 1431/1.

2.4.3.2.   Preskušanci, katerih raztezek mora znašati 20 odstotkov, so 120 ur izpostavljeni zraku s temperaturo 40 °C in koncentracijo ozona 50 delcev na 100 milijonov.

2.4.3.3.   Razpoke na preskušancih niso dovoljene.

2.5.   Specifikacije nepriklopljene cevi

Nepropustnost za plin (propustnost)

2.5.1.1.   Cev proste dolžine 1 m je treba povezati s posodo, napolnjeno s tekočim propanom s temperaturo 23° ± 2 °C.

2.5.1.2.   Preskus je treba izvesti v skladu z metodo iz standarda ISO 4080.

2.5.1.3.   Puščanje skozi steno cevi v 24 urah ne presega 95 cm3 na meter cevi.

Odpornost pri nizki temperaturi

2.5.2.1.   Preskus je treba izvesti v skladu z metodo iz standarda ISO 4672–1978, metoda B.

Preskusna temperatura:	–40 °C ±3 °C
ali	–20 °C ±3 °C, če je primerno

2.5.2.3.   Razpokanje ali počenje ni dovoljeno.

Preskus upogibanja

2.5.3.1.   Prazna cev, dolga približno 3,5 m, mora 3 000-krat prestati izmenični preskus upogibanja, določen v nadaljevanju, ne da bi pri tem počila. Po preskusu mora biti cev odporna proti preskusnemu tlaku iz odstavka 2.5.4.2. Preskus se izvede na obeh novih ceveh in po staranju v skladu s standardom ISO 188, kot je predpisano v odstavku 2.4.2.3., in nato v skladu s standardom ISO 1817, kot je predpisano v odstavku 2.4.2.2.

Slika 2

(le primer)

Notranji premer cevi [mm]	Polmer upogibanja [mm] (slika 2)	Razdalja med središči [mm] (slika 2)
		navpično b	vodoravno a
do 13	102	241	102
13 do 16	153	356	153
od 16 do 20	178	419	178

2.5.3.3.   Preskusna naprava (slika 2) je sestavljena iz jeklenega ogrodja z dvema lesenima kolesoma s širino platišča pribl. 130 mm.

Obod vsakega kolesa mora imeti utor, ki služi kot vodilo za cev.

Polmer kolesa, izmerjen na dnu utora, mora znašati toliko, kot določa odstavek 2.5.3.2.

Vzdolžni srednji ravnini obeh koles morata biti v isti navpični ravnini, razdalja med središčema koles pa mora biti v skladu z odstavkom 2.5.3.2.

Vsako kolo se mora prosto vrteti okoli svoje osi.

Pogonski mehanizem potegne cev čez kolesa s hitrostjo štirih zaključenih pregibov na minuto.

2.5.3.4.   Cev, nameščena na kolesi, ima obliko črke S (glej sliko 2).

Konec, ki teče nad zgornjim kolesom, je opremljen z ustrezno maso, s katero se zagotovi, da so cev in kolesi povsem stisnjeni. Del, ki teče nad spodnjim kolesom, je nameščen na pogonski mehanizem.

Mehanizem mora biti nastavljen tako, da je celotna razdalja, ki jo cev prepotuje v obeh smereh, 1,2 m.

Preskus s hidravličnim tlakom

2.5.4.1.   Preskus je treba izvesti v skladu z metodo iz standarda ISO 1402.

2.5.4.2.   Preskusni tlak 3 MPa se uporabi v obdobju 10 minut, ne da bi pri tem prišlo do kakršnega koli puščanja.

2.6.   Spoji

2.6.1.   Če je spoj nameščen na cev, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

2.6.2.   Spoji so iz jekla ali medenine, površina pa mora biti odporna proti koroziji.

2.6.3.   Spoji morajo biti izvedeni z veznimi kosi za stiskanje.

2.6.4.   Spoji so lahko tipa s priključno matico ali tipa s hitro spojko.

2.6.5.   Tipa s hitro spojko ni mogoče izključiti brez posebnih meritev ali uporabe ustreznega orodja.

2.7.   Sestav cevi in spojev

2.7.1.   Konstrukcija spojev mora biti taka, da ni treba odstraniti plašča, razen če je cev ojačana z materialom, odpornim proti koroziji.

Sestav cevi mora biti podvržen preskusu z impulzi v skladu s standardom ISO 1436.

2.7.2.1.   Preskus je treba zaključiti s krožečim oljem s temperaturo 93 °C in najnižjim tlakom, enakim 1,5-kratnemu najvišjemu delovnemu tlaku.

2.7.2.2.   Cev je treba izpostaviti 150 000 impulzom.

2.7.2.3.   Po preskusu z impulzi mora vzdržati preskusni tlak iz odstavka 2.5.4.2.

Nepropustnost za plin

2.7.3.1.   Sestav cevi (cev s spoji) mora pet minut vzdržati plinski tlak, enak 3 MPa, pri čemer ne sme priti do puščanja.

2.8.   Oznake

Vsaka cev mora imeti v razmiku največ 0,5 m nameščene naslednje jasno čitljive in neizbrisne identifikacijske oznake, ki so sestavljene iz črk, številk in simbolov.

2.8.1.1.   Tovarniška ali blagovna znamka proizvajalca.

2.8.1.2.   Leto in mesec proizvodnje.

2.8.1.3.   Oznaka velikosti in tipa.

2.8.1.4.   Identifikacijska oznaka „CNG razred 1“.

2.8.2.   Vsak spoj ima nameščeno tovarniško ali blagovno znamko proizvajalca sestava.

3.   NIZKOTLAČNE CEVI, RAZVRSTITEV V RAZRED 2

3.1.   Splošne specifikacije

3.1.1.   Cev je izdelana tako, da je odporna proti najvišjemu delovnemu tlaku 450 kPa.

3.1.2.   Cev je izdelana tako, da je odporna proti temperaturam iz Priloge 5O.

3.1.3.   Notranji premer je v skladu s tabelo 1 standarda ISO 1307.

3.2.   (Nedodeljeno)

3.3.   Specifikacije in preskusi za oblogo

Natezna trdnost in raztezek za gumijasti material in termoplastične elastomere (TPE)

3.3.1.1.   Natezna trdnost in raztezek do pretrga v skladu z ISO 37

Natezna trdnost najmanj 10 MPa in raztezek do pretrga najmanj 250 odstotkov.

3.3.1.2.   Odpornost proti n-pentanu v skladu z ISO 1817 pri naslednjih pogojih:

(i)	medij: n-pentan,

(ii)	temperatura: 23 °C (dovoljeno odstopanje v skladu z ISO 1817),

(iii)

obdobje potopitve: 72 ur.

Zahteve:

(i)	največja sprememba prostornine 20 odstotkov,

(ii)	največja sprememba natezne trdnosti 25 odstotkov,

(iii)

največja sprememba raztezka do pretrga 30 odstotkov.

Po 48-urni hrambi na zraku s temperaturo 40 °C se masa v primerjavi z začetno vrednostjo ne sme zmanjšati za več kot 5 odstotkov.

3.3.1.3.   Odpornost proti staranju v skladu z ISO 188 pri naslednjih pogojih:

(i)	temperatura: 115 °C (preskusna temperatura = najvišja delovna temperatura minus 10 °C),

(ii)	obdobje izpostavljenosti: 24 in 336 ur.

Po staranju je treba vzorce kondicionirati pri temperaturi 23 °C in relativni vlažnosti 50 % vsaj 21 dni pred izvedbo preskusa nateznosti v skladu z odstavkom 3.3.1.1.

Zahteve:

(i)	največja sprememba natezne trdnosti 35 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z natezno trdnostjo 24 ur starega materiala,

(ii)	največja sprememba raztezka do pretrga 25 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z raztezkom do pretrga 24 ur starega materiala.

Natezna trdnost in raztezek, značilna za termoplastični material.

3.3.2.1.   Natezna trdnost in raztezek do pretrga v skladu z ISO 527–2 pri naslednjih pogojih:

(i)	tip vzorca: tip 1 BA.

(ii)	natezna hitrost: 20 mm/min.

Material je treba pred preskusom kondicionirati vsaj 21 dni pri temperaturi 23 °C in relativni vlažnosti 50 %.

Zahteve:

(i)	natezna trdnost vsaj 20 MPa.

(ii)	raztezek do pretrga vsaj 100 %.

3.3.2.2.   Odpornost proti n-pentanu v skladu z ISO 1817 pri naslednjih pogojih:

(i)	medij: n-pentan.

(ii)	temperatura: 23 °C (dovoljeno odstopanje v skladu z ISO 1817).

(iii)

obdobje potopitve: 72 ur.

Zahteve:

(i)	največja sprememba prostornine 2 odstotka,

(ii)	največja sprememba natezne trdnosti 10 odstotkov,

(iii)

največja sprememba raztezka do pretrga 10 odstotkov.

Po 48-urni hrambi na zraku s temperaturo 40 °C se masa v primerjavi z začetno vrednostjo ne sme zmanjšati za več kot 5 odstotkov.

3.3.2.3.   Odpornost proti staranju v skladu z ISO 188 pri naslednjih pogojih:

(i)	temperatura: 115 °C (preskusna temperatura = najvišja delovna temperatura minus 10 °C),

(ii)	obdobje izpostavljenosti: 24 in 336 ur.

Po staranju je treba vzorce kondicionirati pri temperaturi 23 °C in relativni vlažnosti 50 % vsaj 21 dni pred izvedbo preskusa nateznosti v skladu z odstavkom 3.3.2.1.

Zahteve:

(i)	največja sprememba natezne trdnosti 35 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z natezno trdnostjo 24 ur starega materiala,

(ii)	največja sprememba raztezka do pretrga 25 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z raztezkom do pretrga 24 ur starega materiala.

3.4.   Specifikacije in preskusne metode za plašč

Natezna trdnost in raztezek za gumijasti material in termoplastične elastomere (TPE)

3.4.1.1.   Natezna trdnost in raztezek do pretrga v skladu z ISO 37.

Natezna trdnost najmanj 10 MPa in raztezek do pretrga najmanj 250 %.

3.4.1.2.   Odpornost proti n-heksanu v skladu z ISO 1817 pri naslednjih pogojih:

(i)	medij: n-heksan,

(ii)	temperatura: 23 °C (dovoljeno odstopanje v skladu z ISO 1817),

(iii)

obdobje potopitve: 72 ur.

Zahteve:

(i)	največja sprememba prostornine 30 odstotkov,

(ii)	največja sprememba natezne trdnosti 35 odstotkov,

(iii)

največja sprememba raztezka do pretrga 35 odstotkov.

3.4.1.3.   Odpornost proti staranju v skladu z ISO 188 pri naslednjih pogojih:

(i)	temperatura: 115 °C (preskusna temperatura = najvišja delovna temperatura minus 10 °C),

(ii)	obdobje izpostavljenosti: 24 in 336 ur.

Po staranju je treba vzorce kondicionirati pri temperaturi 23 °C in relativni vlažnosti 50 % vsaj 21 dni pred izvedbo preskusa nateznosti v skladu z odstavkom 3.4.1.1.

Zahteve:

(i)	največja sprememba natezne trdnosti 35 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z natezno trdnostjo 24 ur starega materiala,

(ii)	največja sprememba raztezka do pretrga 25 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z raztezkom do pretrga 24 ur starega materiala.

Natezna trdnost in raztezek, značilna za termoplastični material.

3.4.2.1.   Natezna trdnost in raztezek do pretrga v skladu z ISO 527–2 pri naslednjih pogojih:

(i)	tip vzorca: tip 1 BA.

(ii)	natezna hitrost: 20 mm/min.

Material je treba pred preskusom kondicionirati vsaj 21 dni pri temperaturi 23 °C in relativni vlažnosti 50 %.

Zahteve:

(i)	natezna trdnost vsaj 20 MPa.

(ii)	raztezek do pretrga vsaj 100 %.

3.4.2.2.   Odpornost proti n-heksanu v skladu z ISO 1817 pri naslednjih pogojih:

(i)	medij: n-heksan.

(ii)	temperatura: 23 °C (dovoljeno odstopanje v skladu z ISO 1817).

(iii)

obdobje potopitve: 72 ur.

Zahteve:

(i)	največja sprememba prostornine 2 odstotka,

(ii)	največja sprememba natezne trdnosti 10 odstotkov,

(iii)

največja sprememba raztezka do pretrga 10 odstotkov.

Po 48-urni hrambi na zraku s temperaturo 40 °C se masa v primerjavi z začetno vrednostjo ne sme zmanjšati za več kot 5 odstotkov.

3.4.2.3.   Odpornost proti staranju v skladu z ISO 188 pri naslednjih pogojih:

(i)	temperatura: 115 °C (preskusna temperatura = najvišja delovna temperatura minus 10 °C),

(ii)	obdobje izpostavljenosti: 24 in 336 ur.

Po staranju je treba vzorce kondicionirati pri temperaturi 23 °C in relativni vlažnosti 50 % vsaj 21 dni pred izvedbo preskusa nateznosti v skladu z odstavkom 3.4.2.1.

Zahteve:

(i)	največja sprememba natezne trdnosti 20 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z natezno trdnostjo 24 ur starega materiala,

(ii)	največja sprememba raztezka do pretrga 50 odstotkov po 336-urnem staranju v primerjavi z raztezkom do pretrga 24 ur starega materiala.

Odpornost proti ozonu

3.4.3.1.   Preskus je treba izvesti v skladu s standardom ISO 1431/1.

3.4.3.2.   Preskušanci, katerih raztezek mora znašati 20 odstotkov, so 120 ur izpostavljeni zraku s temperaturo 40 °C in koncentracijo ozona 50 delcev na 100 milijonov delcev ozona.

3.4.3.3.   Razpoke na preskušancih niso dovoljene.

3.5.   Specifikacije nepriklopljene cevi

Nepropustnost za plin (propustnost)

3.5.1.1.   Cev proste dolžine 1 m je treba povezati s posodo, napolnjeno s tekočim propanom s temperaturo 23° ± 2 °C.

3.5.1.2.   Preskus je treba izvesti v skladu z metodo iz standarda ISO 4080.

3.5.1.3.   Puščanje skozi steno cevi v 24 urah ne presega 95 cm3 na meter cevi.

Odpornost pri nizki temperaturi

3.5.2.1.   Preskus je treba izvesti v skladu z metodo iz standarda ISO 4672, metoda B.

Preskusna temperatura:	–40 °C ±3 °C
ali	–20 °C ±3 °C, če je primerno

3.5.2.3.   Razpokanje ali počenje ni dovoljeno.

Odpornost pri visoki temperaturi

3.5.3.1.   Vzorec cevi z najmanjšo dolžino 0,5 m, ki je pod tlakom 450 kPa, mora biti 24 ur v peči pri temperaturi 120 °C ± 2 °C. Preskus se izvede na obeh novih ceveh in po staranju v skladu s standardom ISO 188, kot je predpisano v odstavku 3.4.2.3., in nato v skladu s standardom ISO 1817, kot je predpisano v odstavku 3.4.2.2.

3.5.3.2.   Puščanje skozi steno cevi v 24 urah ne presega 95 cm3 na meter cevi.

3.5.3.3.   Po preskusu je cev 10 minut izpostavljena preskusnemu tlaku 50 kPa. Puščanje skozi steno cevi v 24 urah ne presega 95 cm3 na meter cevi.

Preskus upogibanja

3.5.4.1.   Prazna cev, dolga približno 3,5 m, mora 3 000-krat prestati izmenični preskus upogibanja, določen v nadaljevanju, ne da bi pri tem prišlo do počenja.

Slika 3

(le primer)

Preskusna naprava (slika 3) je sestavljena iz jeklenega ogrodja z dvema lesenima kolesoma s širino platišča pribl. 130 mm.

Obod vsakega kolesa mora imeti utor, ki služi kot vodilo za cev.

Polmer kolesa, izmerjen na dnu utora, mora znašati 102 mm.

Vzdolžni srednji ravnini obeh koles morata biti v isti navpični ravnini. Razdalja med središčema koles mora biti navpično 241 mm in vodoravno 102 mm.

Vsako kolo se mora prosto vrteti okoli svoje osi.

Pogonski mehanizem potegne cev čez kolesa s hitrostjo štirih zaključenih gibov na minuto.

3.5.4.3.   Cev, nameščena na kolesi, ima obliko črke S (glej sliko 3).

Konec, ki teče nad zgornjim kolesom, je opremljen z ustrezno maso, s katero se zagotovi, da so cev in kolesi povsem stisnjeni. Del, ki teče nad spodnjim kolesom, je nameščen na pogonski mehanizem.

Mehanizem mora biti reguliran tako, da je celotna razdalja, ki jo cev prepotuje v obeh smereh, 1,2 m.

3.6.   Oznake

Vsaka cev mora imeti v razmiku največ 0,5 m nameščene naslednje jasno čitljive in neizbrisne identifikacijske oznake, ki so sestavljene iz črk, številk in simbolov.

3.6.1.1.   Tovarniška ali blagovna znamka proizvajalca.

3.6.1.2.   Leto in mesec proizvodnje.

3.6.1.3.   Oznaka velikosti in tipa.

3.6.1.4.   Identifikacijska oznaka „CNG razred 2“.

3.6.2.   Vsak spoj ima nameščeno tovarniško ali blagovno znamko proizvajalca sestava.