—

Odkar je dosegel najvišjo vrednost leta 2008, se je javnofinančni primanjkljaj postopoma zmanjševal in leta 2011 znašal 2,7 % BDP, kar je pod referenčno vrednostjo 3 % BDP. Precejšnje izboljšanje v primerjavi z letom 2010, ko je javnofinančni primanjkljaj znašal 3,6 % BDP, je zlasti posledica povečanja prihodkov za 0,7 % BDP. Učinek enkratnih ukrepov za zmanjšanje primanjkljaja v letu 2011 po oceni napovedi služb Komisije iz jeseni 2012 znaša 0,7 % BDP. Ocenjuje se, da se je strukturni saldo, tj. ciklično prilagojeni proračunski saldo brez enkratnih in drugih začasnih ukrepov, v letu 2011 izboljšal za 1 odstotno točko BDP, kar je več kot zahtevana fiskalna konsolidacija v višini vsaj ¾ % BDP, ki jo je priporočil Svet.

—

Glede na napoved služb Komisije iz jeseni 2012 naj bi se primanjkljaj v letu 2012 zmanjšal na 2,6 % BDP, predvsem zaradi ukrepov za povečanje prihodkov, ki se večinoma štejejo za enkratne; čisti učinek enkratnih ukrepov za zmanjšanje primanjkljaja je ocenjen na 1 % BDP. Ob nespremenjeni politiki, tj. brez vključitve ukrepov fiskalne konsolidacije iz proračuna za leto 2013, ki je bil sprejet po roku, zajetem v napovedi, naj bi se javnofinančni primanjkljaj povečal na 2,9 % BDP v letu 2013, preden se bo ponovno zmanjšal na 2,6 % BDP v letu 2014, kar v obdobju, ki ga pokriva napoved, ostaja pod referenčno vrednostjo 3 % BDP. Cilj programa stabilnosti iz aprila 2012 so nižji primanjkljaji, in sicer 2,2 % BDP v letu 2012, 1,7 % BDP v letu 2013 in 1,1 % BDP v letu 2014. Razlika med napovedjo služb Komisije iz jeseni 2012 in ciljem programa stabilnosti za 2012 je v glavnem posledica bolj dinamične rasti prihodkov v slednjem.

—

V obdobju po roku v letu 2011, ki ga je določil Svet, pričakovanja glede proračuna v napovedi služb Komisije iz jeseni 2012 ne kažejo na izboljšanje ciklično prilagojenega proračunskega salda v letu 2012, če se ne upošteva učinek enkratnih in drugih začasnih ukrepov, v letu 2013 pa na izboljšanje BDP za ¼ odstotne točke. To je pod merilom 0,5 % BDP za prilagoditev za potrebe doseganja srednjeročnega proračunskega cilja, zahtevano v okviru preventivne komponente Pakta za stabilnost in rast, zlasti v Uredbi Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (5). Taka počasna prilagoditev se napoveduje zaradi splošno uravnoteženih konjukturnih razmer, tj. ocenjuje se, da bo proizvodna vrzel blizu nič. Hkrati se pričakuje, da bodo prihodki od davkov relativno malo prispevali k rasti. V letu 2012 gospodarsko rast poganja zlasti neto izvoz, medtem ko naj bi bilo domače povpraševanje precej šibko v primerjavi s preteklimi trendi. Izboljšanje v letu 2014 naj bi znašalo ½ odstotne točke BDP. Poleg tega naj bi v letu 2012 realna stopnja rasti javnofinančnih odhodkov, brez učinka diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov, ostala pod merilom referenčne srednjeročne stopnje potencialne rasti BDP, kot jo določa člen 5 Uredbe (ES) št. 1466/97. Vendar bi v primeru nespremenjenih politik realna neto rast odhodkov v letih 2013 in 2014 znatno prekoračila to merilo referenčne stopnje.

—

Bruto javnofinančni dolg kot delež BDP je od leta 2008 naraščal in v letu 2011 dosegel 70,9 % BDP. Napoved služb Komisije iz jeseni 2012 predvideva, da se bo delež dolga še povečeval in v letu 2012 dosegel 72,4 % BDP, v letu 2013 73,1 % BDP in v letu 2014 72,8 % BDP. Program stabilnosti za leto 2012 nasprotno predvideva, da se bo delež dolga po letu 2011 začel zmanjševati in v letu 2014 dosegel 67,4 % BDP. Do razlike med obema napovedma prihaja zaradi nižjega primarnega presežka in večje uskladitve stanj in tokov v jesenski napovedi.