26.6.2013   

SL

Uradni list Evropske unije

L 173/52

(1)

V skladu s členom 126 Pogodbe o delovanju Evropske unije ( PDEU) se države članice izogibajo čezmernemu javnofinančnemu primanjkljaju.

(2)

Pakt za stabilnost in rast temelji na cilju zdravih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in močno trajnostno rast, ki prispeva k ustvarjanju delovnih mest.

(3)

Postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem iz člena 126 PDEU, kot je pojasnjen v Uredbi Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (1) (ki je del Pakta za stabilnost in rast), določa odločitev o obstoju čezmernega primanjkljaja. Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priložen k Pogodbama, vsebuje dodatne določbe glede izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Uredba Sveta (ES) št. 479/2009 (2) določa podrobna pravila in opredelitve za uporabo določb navedenega protokola.

(4)

V skladu s členom 126(5) če Komisija meni, da v neki državi članici obstaja čezmerni primanjkljaj ali da bi do njega lahko prišlo, na zadevno državo članico naslovi svoje mnenje in o tem obvesti Svet. Komisija je na podlagi svojega poročila v skladu s členom 126(3) PDEU in mnenja Ekonomsko-finančnega odbora v skladu s členom 126(4) PDEU ugotovila, da na Malti obstaja čezmeren primanjkljaj. Komisija je zato 29. maja 2013 na Malto naslovila zadevno mnenje in o tem obvestila Svet (3).

(5)

V skladu s členom 126(6) PDEU Svet mora upoštevati morebitne pripombe, ki jih želi predložiti zadevna država članica, preden po opravljeni celoviti oceni odloči, ali čezmerni primanjkljaj obstaja. V primeru Malte je Svet na podlagi te celovite ocene ugotovil naslednje.

(6)

Po podatkih, ki so jih malteški organi sporočili aprila 2013, je javnofinančni primanjkljaj Malte v letu 2012 dosegel 3,3 % BDP in tako presegel referenčno vrednost 3 % BDP. Komisija v poročilu po členu 126(3) PDEU ugotavlja, da je bil primanjkljaj blizu referenčne vrednosti 3 % BDP, vendar preseganje referenčne vrednosti ne more veljati za izjemno v smislu PDEU ter Pakta za stabilnost in rast. Zlasti je treba poudariti, da ni posledica resnega upada gospodarske rasti v smislu PDEU ter Pakta za stabilnost in rast. V letih 2010 in 2011 je bila realna rast BDP v povprečju višja od 2 % na letni ravni in je tako presegala potencialno rast. Predhodni podatki o BDP, ki jih je 11. marca 2013 objavil nacionalni statistični urad, kažejo, da se je gospodarska rast leta 2012 upočasnila, vendar je ostala pozitivna in je znašala 0,8 %. Ocenjuje se, da je proizvodna vrzel po letu 2011, ko je bila pozitivna, leta 2012 postala rahlo negativna. Načrtovana prekoračitev referenčne vrednosti ne more veljati za začasno. Na podlagi napovedi služb Komisije iz pomladi 2013 naj bi se primanjkljaj leta 2013 povečal na 3,7 % BDP in leta 2014 dosegel 3,6 % BDP. Merilo glede primanjkljaja, določeno v PDEU, ni izpolnjeno.

(7)

Priglašeni podatki tudi kažejo, da je bruto javni dolg v letu 2012 znašal 72,1 % BDP, kar presega referenčno vrednost 60 % BDP. Glede na napoved služb Komisije iz pomladi 2013 naj bi se leta 2014 dolg povečal na 74,9 % BDP. Po razveljavitvi postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem decembra 2012 (4) je bilo za Malto določeno triletno prehodno obdobje za uskladitev z merilom glede zmanjšanja dolga, ki naj bi se začelo z letom 2012. Malta leta 2012 ni dosegla zadostnega napredka v zvezi z merilom glede zmanjšanja dolga, saj se je njen strukturni primanjkljaj poslabšal, moral pa bi se izboljšati. Zato merilo glede dolga, določeno v PDEU, ni izpolnjeno.

(8)

V skladu z določbami PDEU ter Pakta za stabilnost in rast je Komisija v svojem poročilu analizirala tudi „pomembne dejavnike“. Kot je določeno v Paktu za stabilnost in rast, se pri državah, pri katerih delež dolga presega 60 % BDP (kot je Malta), ti dejavniki pri korakih, ki so podlaga za sklep o obstoju čezmernega primanjkljaja, in sicer pri ocenjevanju skladnosti z merilom glede primanjkljaja, lahko upoštevajo samo v primeru, ko javnofinančni primanjkljaj ostaja blizu referenčne vrednosti in je preseganje referenčne vrednosti začasno, kar pa za Malto ne velja (5). Ti dejavniki so bili hkrati upoštevani še pri oceni kršitve merila glede dolga, vendar tudi ti ne spreminjajo samega sklepa o obstoju čezmernega primanjkljaja. Zlasti pa je bil napredek pri doseganju skladnosti z merilom glede zmanjšanja dolga ocenjen glede na vpliv finančne pomoči državam članicam euroobmočja na povečevanje dolga in primanjkljaja. Instrument o finančni pomoči Grčiji, plačila v okviru evropskega instrumenta za finančno stabilnost, prispevki kapitala v Evropski mehanizem za stabilnost in operacije v okviru grškega programa za obdobje 2011–2014 naj bi dolg Malte skupaj povečali za 3,9 % BDP, njen primanjkljaj pa za 0,1 % BDP. Če se upošteva vpliv teh operacij, bi bil strukturni napor za leto 2012, ki se zahteva od Malte za izpolnitev merila glede dolga, manjši, vendar še vedno močno nad dejanskim strukturnim naporom Malte v letu 2012 –