This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 02016R0429-20210421
Regulation (EU) 2016/429 of the European Parliament and of the Council of 9 March 2016 on transmissible animal diseases and amending and repealing certain acts in the area of animal health (Animal Health Law) (Text with EEA relevance)Text with EEA relevance
Consolidated text: Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali (Pravila o zdravju živali) (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
Uredba (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali (Pravila o zdravju živali) (Besedilo velja za EGP)Besedilo velja za EGP.
02016R0429 — SL — 21.04.2021 — 002.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
UREDBA (EU) 2016/429 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L 084 31.3.2016, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
UREDBA (EU) 2017/625 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. marca 2017 |
L 95 |
1 |
7.4.2017 |
|
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1629 z dne 25. julija 2018 |
L 272 |
11 |
31.10.2018 |
popravljena z:
UREDBA (EU) 2016/429 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 9. marca 2016
o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“)
(Besedilo velja za EGP)
DEL I
SPLOŠNA PRAVILA
POGLAVJE 1
Predmet urejanja, cilj, področje uporabe in opredelitev pojmov
Člen 1
Predmet urejanja in cilj
Ta pravila določajo naslednje:
prednostni seznam bolezni, ki zadevajo Unijo, in njihovo razvrščanje ter določitev odgovornosti glede zdravja živali (del I: členi 1 do 17);
zgodnje ugotavljanje bolezni, prijavljanje bolezni in poročanje o njih, spremljanje, programi izkoreninjenja ter status prost bolezni (del II: členi 18 do 42);
ozaveščanje o boleznih, pripravljenost nanje in njihovo obvladovanje (del III: členi 43 do 83);
registracija in odobritev obratov in prevoznikov, premiki in sledljivost živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora znotraj Unije (del IV: členi 84 do 228 ter del VI: členi 244 do 248 in 252 do 256);
vstop živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo in izvoz takšnih pošiljk iz Unije (del V: členi 229 do 243 ter del VI: členi 244 do 246 in 252 do 256);
netrgovski premiki hišnih živali v državo članico iz druge države članice ali iz tretje države ali ozemlja (del VI: členi 244 do 256);
nujni ukrepi, ki se sprejmejo v nujnih primerih bolezni (del VII: členi 257 do 262).
Pravila iz odstavka 1:
imajo za cilj zagotoviti:
boljše zdravje živali v podporo trajnostni kmetijski proizvodnji in proizvodnji akvakulture v Uniji;
učinkovito delovanje notranjega trga;
zmanjšanje neželenih učinkov na zdravje živali, javno zdravje in okolje, ki ga imajo:
upoštevajo:
razmerje med zdravjem živali ter:
gospodarske, družbene, kulturne in okoljske posledice izvajanja ukrepov za obvladovanje in preprečevanje bolezni;
ustrezne mednarodne standarde.
Člen 2
Področje uporabe
Ta uredba se uporablja za:
gojene in divje živali;
zarodni material;
proizvode živalskega izvora;
živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode, brez poseganja v pravila iz Uredbe (ES) št. 1069/2009;
objekte, prevozna sredstva, opremo, vse druge načine prenosa okužbe ter material, s katerimi se širijo ali se lahko širijo prenosljive bolezni živali.
Ta uredba se uporablja za prenosljive bolezni, vključno z zoonozami, brez poseganja v pravila iz:
Sklepa št. 1082/2013/EU;
Uredbe (ES) št. 999/2001;
Direktive 2003/99/ES;
Uredbe (ES) št. 2160/2003.
Člen 3
Področje uporabe delov IV, V in VI
Naslov I dela IV (členi 84 do 171) se uporablja za:
kopenske živali in živali, ki niso kopenske živali, a lahko prenašajo bolezni kopenskih živali;
zarodni material kopenskih živali;
proizvode živalskega izvora od kopenskih živali.
Naslov II dela IV (členi 172 do 226) se uporablja za:
vodne živali in živali, ki niso vodne živali, a lahko prenašajo bolezni vodnih živali;
proizvode živalskega izvora od vodnih živali.
Naslov III dela IV (člena 227 in 228) se uporablja za:
druge živali;
zarodni material in proizvode živalskega izvora od ostalih živali iz točke (a).
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi s prilagoditvami, ki so potrebne za zagotovitev pravilne uporabe delov IV in V za hišne živali, zlasti zaradi upoštevanja dejstva, da so hišne živali nastanjene v gospodinjstvih skrbnikov.
Člen 4
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„živali“ pomeni vretenčarje in nevretenčarje;
„kopenske živali“ pomeni ptice, kopenske sesalce, čebele in čmrlje;
„vodne živali“ pomeni živali naslednjih vrst na vseh razvojnih stopnjah, vključno z ikrami, spermo in gametami:
ribe, ki spadajo v nadrazred Agnatha ter v razrede Chondrichthyes, Sarcopterygii in Actinopterygii;
vodni mehkužci iz debla Mollusca;
vodni raki iz poddebla Crustacea;
„druge živali“ pomeni živali iz vrst, ki niso zajete z opredelitvijo kopenskih živali ali vodnih živali;
„gojene živali“ pomeni živali, ki jih goji človek, vključno z, če gre za vodne živali, živalmi iz akvakulture;
„akvakultura“ pomeni gojenje vodnih živali, pri čemer živali ostanejo v lasti ene ali več fizičnih ali pravnih oseb v celotnem obdobju reje ali gojenja, vse do izlova in vključno z njim, razen izlova ali ulova prostoživečih vodnih živali, namenjenih prehrani ljudi, ki brez hranjenja čakajo na zakol;
„živali iz akvakulture“ pomeni vse vodne živali, gojene v akvakulturi;
„divje živali“ pomeni živali, ki niso gojene živali;
„perutnina“ pomeni ptice, ki so rejene ali gojene v ujetništvu zaradi:
proizvodnje:
mesa;
jajc za prehrano;
drugih proizvodov;
obnove populacije pernate divjadi;
vzreje ptic, ki se uporabljajo za vrste proizvodnje iz točk (a) in (b);
„ptice v ujetništvu“ pomeni vse ptice, ki ne spadajo med perutnino in so v ujetništvu iz kakršnega koli razloga razen tistih iz točke (9), vključno s pticami, ki so namenjene za sejme, dirke, razstave, tekmovanja, vzrejo ali prodajo;
„hišna žival“ pomeni gojeno žival iz vrst, navedenih v Prilogi I, ki se goji v zasebne netrgovske namene;
„skrbnik hišne živali“ pomeni fizično osebo, ki je lahko tudi lastnik hišne živali, ki skrbi za hišno žival;
„lastnik hišne živali“ pomeni fizično osebo, ki je opredeljena kot lastnik v identifikacijskem dokumentu iz točke (c) člena 247, točke (c) člena 248(2), točke (c) člena 249(1) in točke (c) člena 250(2);
„netrgovski premik“ pomeni vsak premik hišne živali, ki spremlja svojega lastnika, pri čemer:
njegov namen ni niti prodaja niti druga oblika prenosa lastništva zadevne hišne živali in
je del potovanja lastnika hišne živali:
med katerim je zanjo neposredno odgovoren lastnik hišne živali; ali
med katerim je zanjo odgovorna pooblaščena oseba, v primerih ko je hišna žival fizično ločena od svojega lastnika;
„pooblaščena oseba“ pomeni katero koli fizično osebo, ki jo lastnik hišne živali pisno pooblasti za netrgovski premik hišne živali v njegovem imenu;
„bolezen“ pomeni pojav okužb in infestacij pri živalih, s kliničnimi ali patološkimi znaki, ki jih povzroči eden ali več povzročiteljev bolezni, ali brez njih;
„povzročitelj bolezni“ pomeni patogen, ki se prenaša na živali ali ljudi in ki lahko povzroči bolezen pri živalih;
„bolezni s seznama“ pomeni bolezni, ki so navedene na seznamu v skladu s členom 5(1);
„profil bolezni“ pomeni merila bolezni iz točke (a) člena 7;
„vrste s seznama“ pomeni živalske vrste ali skupine živalskih vrst, ki so navedene na seznamu v skladu s členom 8(2), v primeru porajajočih se bolezni pa živalske vrste ali skupine živalskih vrst, ki izpolnjujejo merila za vrste s seznama iz člena 8(2);
„nevarnost“ pomeni povzročitelja bolezni pri živali ali proizvodu ali stanje živali ali proizvoda, ki ima lahko škodljiv učinek na zdravje ljudi ali živali;
„tveganje“ pomeni verjetnost pojava ter verjeten obseg bioloških in gospodarskih posledic s škodljivim vplivom na zdravje živali ali javno zdravje;
„biološka zaščita“ pomeni skupek upravljavskih in fizičnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za vnos, razvoj in širjenje bolezni:
v populacijo živali ter iz nje in znotraj nje ali
v obrat, na območje, v kompartment, na prevozna sredstva ali v katere koli druge objekte, prostore ali na lokacije ter iz njih in znotraj njih;
„izvajalec dejavnosti“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za živali ali proizvode, tudi za določen čas, razen skrbnikov hišnih živali in veterinarjev;
„prevoznik“ pomeni izvajalca dejavnosti, ki prevaža živali za lastne namene ali za tretjo osebo;
„osebje v stiku z živalmi“ pomeni fizične ali pravne osebe, ki se poklicno ukvarjajo z živalmi ali proizvodi in niso izvajalci dejavnosti ali veterinarji;
„obrat“ pomeni kateri koli prostor, konstrukcija ali, v primeru kmetovanja na prostem, katero koli okolje ali kraj, kjer so začasno ali stalno nastanjene živali ali se hrani zarodni material, razen:
gospodinjstev, kjer so nastanjene hišne živali;
veterinarskih ambulant ali klinik;
„zarodni material“ pomeni:
seme, jajčne celice in zarodke, namenjene za umetno razmnoževanje;
valilna jajca;
„proizvodi živalskega izvora“ pomeni:
živila živalskega izvora, vključno z medom in krvjo;
žive školjke, žive iglokožce, žive plaščarje in žive morske polže, namenjene prehrani ljudi, ter
živali, ki niso navedene v točki (b), namenjene za ustrezno pripravo, da se žive dostavijo končnemu potrošniku;
„živalski stranski proizvodi“ pomeni cela telesa ali dele živali, proizvode živalskega izvora ali druge proizvode, pridobljene od živali, ki niso namenjeni prehrani ljudi, razen zarodnega materiala;
„pridobljeni proizvodi“ pomeni proizvode, pridobljene pri eni ali več obdelavah, pretvorbah ali fazah predelave živalskih stranskih proizvodov;
„proizvodi“ pomeni:
zarodni material;
proizvode živalskega izvora;
živalske stranske proizvode in pridobljene proizvode;
„zdravstveni status“ pomeni status glede bolezni s seznama, pomembnih za določeno vrsto s seznama, in se nanaša na:
žival;
živali v:
epidemiološki enoti;
obratu;
območju;
kompartmentu;
državi članici;
tretji državi ali ozemlju;
„območje“ pomeni:
za kopenske živali območje države članice, tretje države ali ozemlja, z natančno geografsko razmejitvijo, na katerem živi podpopulacija živali s posebnim zdravstvenim statusom glede določene bolezni ali določenih bolezni, za katere se izvajajo ustrezni ukrepi spremljanja, ukrepi za obvladovanje bolezni in ukrepi za biološko zaščito;
za vodne živali povezan hidrološki sistem s posebnim zdravstvenim statusom glede določene bolezni ali določenih bolezni, ki tvori eno od spodaj navedenih območij:
celotno porečje od izvirov vodotokov do njihovega ustja ali jezera;
več porečij;
del porečja od izvira vodotoka do ovire, ki preprečuje vnos določene bolezni ali določenih bolezni;
del obalnega območja z natančno geografsko razmejitvijo;
ustje z natančno geografsko razmejitvijo;
„porečje“ pomeni območje ali kotanjo, ki jo omejujejo naravne značilnosti, kot so hribi ali gore, in v katero se izteka vsa odtekajoča voda;
„kompartment“ pomeni podpopulacijo živali v enem ali več obratih, v primeru vodnih živali pa v enem ali več obratih akvakulture, pod skupnim sistemom upravljanja biološke zaščite s posebnim zdravstvenim statusom glede določene bolezni ali določenih bolezni, za katere se izvajajo ustrezni ukrepi spremljanja, ukrepi za obvladovanje bolezni in ukrepi za biološko zaščito;
„karantena“ pomeni osamitev živali, da ne pride do neposrednega ali posrednega stika z živalmi izven epidemiološke enote, z namenom zagotoviti, da se ena ali več določenih bolezni v določenem obdobju opazovanja živali v osamitvi ter po potrebi njihovega testiranja in zdravljenja ne širi;
„epidemiološka enota“ pomeni skupino živali, pri katerih je verjetnost izpostavljenosti povzročitelju bolezni enaka;
„izbruh“ pomeni uradno potrjen pojav bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni pri eni ali več živalih v obratu ali na drugem kraju, kjer se živali gojijo ali nahajajo;
„območje z omejitvami“ pomeni območje, na katerem veljajo omejitve premikov določenih živali ali proizvodov in drugi ukrepi za obvladovanje bolezni, da bi se preprečilo širjenje določene bolezni na območja brez omejitev; kadar je ustrezno, lahko območje z omejitvami vključuje tudi zaščitna in ogrožena območja;
„zaščitno območje“ pomeni območje okoli in vključno z lokacijo izbruha, na katerem se izvajajo ukrepi za obvladovanje bolezni, da bi se preprečilo širjenje bolezni s tega območja;
„ogroženo območje“ pomeni območje, ki je bilo vzpostavljeno okoli zaščitnega območja in na katerem veljajo ukrepi za obvladovanje bolezni, da bi se preprečilo širjenje bolezni z zaščitnega območja;
„valilna jajca“ pomeni jajca za inkubiranje, ki jih znese perutnina ali ptice v ujetništvu;
„kopitarji“ pomeni živali iz Priloge III;
„obrat z zarodnim materialom“ pomeni:
kar zadeva seme, obrat, v katerem se seme odvzame, pridobi, pripravi ali hrani;
kar zadeva jajčne celice in zarodke, skupino strokovnjakov ali strukturo, pristojno za odvzem, pridobivanje, pripravo in shranjevanje jajčnih celic in zarodkov, ki jo nadzira veterinar skupine;
kar zadeva valilna jajca, valilnico;
„valilnica“ pomeni obrat, v katerem se jajca zbirajo, shranjujejo, inkubirajo in valijo z namenom dobave:
valilnih jajc;
enodnevnih piščancev ali izvaljenih mladičev drugih vrst;
„zaprt obrat“ pomeni vsak stalen, geografsko omejen obrat, ustanovljen prostovoljno in odobren za namen premikov, v katerem:
so živali gojene ali vzrejene za razstave, izobraževanja, ohranjanje vrst ali raziskave;
so živali zaprte in ločene od okolice in
za živali veljajo ukrepi spremljanja zdravja živali in ukrepi za biološko zaščito;
„dejavnost zbiranja“ pomeni zbiranje gojenih kopenskih živali iz več kot enega obrata v obdobju, krajšem od zahtevanega obdobja nastanitve za zadevno vrsto živali;
„obdobje nastanitve“ pomeni najkrajše obdobje, potrebno za zagotovitev, da žival, ki je bila vnesena v obrat, nima nižjega zdravstvenega statusa, kot je status živali v tem obratu;
„sistem Traces“ pomeni sistemsko komponento, vključeno v sistem IMSOC iz členov 131 do 136 Uredbe ►C2 (EU) 2017/625 ◄ ;
„obrat za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni“ pomeni živilsko dejavnost, odobreno v skladu s členom 179;
„uradni veterinar“ pomeni veterinarja, kakor je opredeljen v členu 3(32) Uredbe ►C2 (EU) 2017/625 ◄ ;
„uradni veterinar v tretji državi ali ozemlju“ pomeni veterinarja v tretji državi ali ozemlju, ki ustreza uradnemu veterinarju iz točke 53;
„pristojni organ“ pomeni osrednji veterinarski organ države članice, pristojen za organizacijo uradnega nadzora in kakršnih koli drugih uradnih dejavnosti v skladu s to uredbo in Uredbo ►C2 (EU) 2017/625 ◄ , ali kateri koli drug organ, na katerega je takšna pristojnost prenesena;
„pristojni organ tretje države ali ozemlja“ pomeni organ v tretji državi ali ozemlju, ki ustreza pristojnemu organu iz točke 55.
POGLAVJE 2
Bolezni s seznama in porajajoče se bolezni ter vrste s seznama
Člen 5
Uvrstitev bolezni na seznam
Posebna pravila za preprečevanje in obvladovanje posameznih bolezni, določena v tej uredbi, se uporabljajo za:
naslednje bolezni s seznama:
slinavka in parkljevka;
klasična prašičja kuga;
afriška prašičja kuga;
visoko patogena aviarna influenca;
konjska kuga ter
bolezni s seznama iz Priloge II.
Bolezen se uvrsti na seznam iz točke (b) odstavka 1 tega člena, če je bila ocenjena v skladu s členom 7 in če izpolnjuje:
vsa naslednja merila:
znanstveni dokazi kažejo, da je bolezen prenosljiva;
v Uniji so prisotne živalske vrste, ki so dovzetne za bolezen ali njeni vektorji in rezervoarji;
bolezen povzroča negativne učinke na zdravje živali oziroma predstavlja tveganje za javno zdravje zaradi svojega zoonotskega značaja;
za bolezen so na voljo diagnostična orodja; in
ukrepi za zmanjšanje tveganja in, kadar je to primerno, spremljanje bolezni so učinkoviti in sorazmerni s tveganji, ki jih bolezen predstavlja v Uniji; ter
še vsaj eno izmed naslednjih meril:
bolezen povzroča ali bi lahko povzročila bistvene negativne učinke za zdravje živali v Uniji oziroma predstavlja ali bi lahko predstavljala znatno tveganje za javno zdravje zaradi svojega zoonotskega značaja;
povzročitelj bolezni je razvil odpornost na zdravljenja in predstavlja veliko nevarnost za javno zdravje in/ali zdravje živali v Uniji;
bolezen povzroča ali bi lahko povzročila znatne negativne ekonomske posledice za kmetijsko proizvodnjo ali proizvodnjo akvakulture v Uniji;
bolezen bi lahko sprožila krizo oziroma povzročitelj bolezni bi lahko bil uporabljen za namene bioterorizma; ali
bolezen ima ali bi lahko imela znatne negativne posledice za okolje, vključno z biotsko raznovrstnostjo Unije.
Člen 6
Porajajoče se bolezni
Bolezen, ki ni navedena na seznamu, se šteje za porajajočo se bolezen (v nadaljnjem besedilu: porajajoča se bolezen), če bi lahko izpolnjevala merila za uvrstitev bolezni na seznam, določena v členu 5(3), in:
je posledica razvoja ali spremembe obstoječega povzročitelja bolezni;
je znana bolezen, ki se širi na novo geografsko območje, vrsto ali populacijo;
je v Uniji diagnosticirana prvič ali
jo povzroči neznan ali predhodno neznan povzročitelj bolezni.
Člen 7
Parametri ocenjevanja za uvrstitev bolezni na seznam
Komisija za ugotavljanje, ali bolezen izpolnjuje pogoje za uvrstitev na seznam v skladu s členom 5(2), uporabi naslednje parametre ocenjevanja:
profil bolezni, ki zajema:
živalske vrste, ki jih bolezen zadeva;
stopnje obolevnosti in umrljivosti za boleznijo v populacijah živali;
zoonotski značaj bolezni;
odpornost na zdravljenja, vključno s protimikrobno odpornostjo;
ohranjanje bolezni v populaciji živali ali v okolju;
poti in hitrost prenosa bolezni med živalmi ter, kadar je ustrezno, med živalmi in ljudmi;
odsotnost ali prisotnost in porazdelitev bolezni v Uniji ter, če bolezen v Uniji ni prisotna, tveganje za njen vnos v Unijo;
obstoj diagnostičnih orodij in orodij za obvladovanje bolezni;
vpliv bolezni na:
kmetijsko proizvodnjo in proizvodnjo akvakulture in druge dele gospodarstva:
zdravje ljudi, kar zadeva:
dobrobit živali;
biotsko raznovrstnost in okolje;
njeno možnost povzročitve kriznih razmer in morebitno uporabo v bioterorizmu;
izvedljivost, razpoložljivost in učinkovitost naslednjih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni:
diagnostičnih orodij in zmogljivosti;
cepljenja;
zdravljenj;
ukrepov za biološko zaščito;
omejitev premikov živali in proizvodov;
usmrtitve živali;
odstranjevanje trupel in drugih ustreznih živalskih stranskih proizvodov;
učinek ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni na:
neposredne in posredne stroške za prizadete sektorje in celotno gospodarstvo;
njihovo družbeno sprejemljivost;
dobrobit prizadetih podpopulacij gojenih in divjih živali;
okolje in biotsko raznovrstnost.
Člen 8
Uvrstitev vrst na seznam
Navedeni seznam vsebuje tiste živalske vrste ali skupine živalskih vrst, ki predstavljajo znatno tveganje za širjenje določenih bolezni s seznama, na podlagi naslednjih meril:
dovzetnosti populacije živali, ki je izpostavljena tveganju;
trajanja inkubacijske dobe in infektivne dobe pri zadevnih živalih;
sposobnost teh živali za prenos teh določenih bolezni.
Živalske vrste ali skupine živalskih vrst se dodajo na seznam, če jih bolezen prizadene ali če predstavljajo tveganje za širjenje določene bolezni s seznama, ker:
so dovzetne za določeno bolezen s seznama oziroma znanstveni dokazi kažejo, da je takšna dovzetnost verjetna, ali
so vektorske vrste ali rezervoarji za navedeno bolezen oziroma znanstveni dokazi kažejo, da je takšna vloga verjetna.
Komisija z izvedbenimi akti črta živalsko vrsto ali skupino živalskih vrst s seznama, če:
je bila zadevna bolezen s seznama, v zvezi s katero je bila zadevna živalska vrsta ali skupina živalskih vrst uvrščena na seznam, črtana s seznama bolezni ali
znanstveni dokazi kažejo, da živalska vrsta ali skupina živalske vrste ne izpolnjuje več meril iz odstavka 3.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Člen 9
Pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki se uporabljajo za različne kategorije bolezni s seznama
Za bolezni s seznama se uporabljajo naslednja pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni:
za bolezni s seznama, ki se običajno ne pojavljajo v Uniji in za katere je treba v primeru ugotovitve sprejeti takojšnje ukrepe za izkoreninjenje, se ustrezno uporabljajo:
pravila za ozaveščanje o boleznih in pripravljenost nanje, določena v naslovu I dela III (členi 43 do 52);
ukrepi za obvladovanje bolezni, določeni v poglavju 1 naslova II dela III (členi 53 do 71), ter
pravila za kompartmentalizacijo, določena v členu 37(1).
Za te bolezni s seznama se poleg tega po potrebi uporabljajo ukrepi iz točke (b), ustrezno pa tudi ukrepi iz točk (d) in (e);
za bolezni s seznama, ki jih je treba nadzirati v vseh državah članicah s ciljem njihovega izkoreninjenja v celotni Uniji, se ustrezno uporabljajo:
pravila za obvezne programe izkoreninjenja, določena v členu 31(1);
pravila za države članice in območja prosta bolezni, določena v členu 36;
pravila za kompartmentalizacijo, določena v členu 37(2), ter
ukrepi za obvladovanje bolezni, predvideni v členih 72 do 75, členih 77 do 79 ter členih 81 in 83.
Za te bolezni s seznama se poleg tega ustrezno uporabljajo ukrepi iz točk (d) in (e);
za bolezni s seznama, ki zadevajo nekatere države članice in za katere so potrebni ukrepi za preprečevanje njihovega širjenja v dele Unije, ki so uradno prosti bolezni ali kjer se za zadevno bolezen s seznama izvajajo programi izkoreninjenja, se ustrezno uporabljajo:
pravila za neobvezno izkoreninjenje, določena v členu 31(2);
pravila za države članice in območja prosta bolezni, določena v členu 36;
pravila za kompartmentalizacijo, določena v členu 37(2), ter
pravila za ukrepe za obvladovanje bolezni, določena v členih 76, 77, 78, 80, 82 in 83.
Za te bolezni s seznama se poleg tega ustrezno uporabljajo ukrepi iz točk (d) in (e);
za bolezni s seznama, za katere so potrebni ukrepi za preprečevanje njihovega širjenja zaradi njihovega vnosa v Unijo ali premikov med državami članicami, se ustrezno uporabljajo:
pravila za premike znotraj Unije, določena v poglavjih 3 do 6 naslova I (členi 124 do 169), poglavjih 2 in 3 naslova II dela IV (členi 191 do 225) ter poglavjih 2 in 3 dela VI (členi 247 do 251) ter
pravila za vnos v Unijo in izvoz iz Unije, določena v delu V (členi 229 do 243).
Bolezni s seznama iz točk (a), (b) in (c) tudi štejejo kot bolezni s seznama iz te točke, kakor tudi bolezni s seznama iz točke (e), kadar je mogoče tveganje, ki ga predstavlja zadevna bolezen, učinkovito in sorazmerno ublažiti z ukrepi glede premikov živali in proizvodov;
za bolezni s seznama, za katere je potrebno spremljanje znotraj Unije, se ustrezno uporabljajo:
pravila za prijavljanje in poročanje, določena v poglavju 1 dela II (členi 18 do 23), in
pravila za spremljanje, določena v poglavju 2 dela II (členi 24 do 30).
Bolezni s seznama iz točk (a), (b) in (c) tudi štejejo kot bolezni s seznama iz te točke.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
POGLAVJE 3
Odgovornosti za zdravje živali
Člen 10
Odgovornosti glede ukrepov za zdravje živali in biološko zaščito
Izvajalci dejavnosti:
so v zvezi z gojenimi živalmi in proizvodi, za katere so odgovorni, odgovorni za:
zdravje gojenih živali;
preudarno in odgovorno uporabo veterinarskih zdravil brez poseganja v vlogo in odgovornost veterinarjev;
čim večje zmanjšanje tveganja za širjenje bolezni;
ustrezno rejo živali;
kadar je primerno sprejmejo take ukrepe za biološko zaščito v zvezi z gojenimi živalmi in proizvodi, za katere so odgovorni, kot so primerni za:
vrste in kategorije gojenih živali in proizvodov;
vrsto proizvodnje in
s tem povezana tveganja, upoštevaje:
po potrebi sprejmejo ukrepe za biološko zaščito v zvezi z divjimi živalmi.
Ukrepi za biološko zaščito iz točke (b) odstavka 1 se ustrezno izvajajo prek:
ukrepov za fizično zaščito, ki lahko vključujejo:
postavitev bodisi ograde, ograje, strehe ali mreže;
čiščenje, razkuževanje ter kontrolo žuželk in glodavcev;
če gre za vodne živali, po potrebi:
ukrepov za upravljanje, ki lahko vključujejo:
postopke za vstop v obrat in izstop iz njega za živali, proizvode, vozila in osebe;
postopke za uporabo opreme;
pogoje za premike na podlagi povezanih tveganj;
pogoje za vnos živali in proizvodov v obrat;
karanteno, osamitev ali ločitev novo vključenih ali bolnih živali;
sistem za varno odstranjevanje poginulih živali in drugih živalskih stranskih proizvodov.
Takšni izvedbeni akti odražajo zadeve iz točke (b) odstavka 1.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Člen 11
Znanje o zdravju živali
Izvajalci dejavnosti in osebje v stiku z živalmi imajo ustrezno znanje o:
boleznih živali, tudi tistih, ki se prenašajo na ljudi;
načelih biološke zaščite;
medsebojni povezanosti zdravja živali, dobrobiti živali in zdravja ljudi;
dobri živinorejski praksi za živalske vrste v svoji oskrbi;
odpornosti na zdravljenja, tudi protimikrobni odpornosti, in njenih posledicah.
Vsebina in raven znanja, potrebnega v skladu z odstavkom 1, sta odvisni od:
vrst in kategorij gojenih živali ali proizvodov, za katere so odgovorni zadevni izvajalci dejavnosti in osebje v stiku z živalmi, ter narave njihovega poklicnega ukvarjanja s temi živalmi ali proizvodi;
vrste proizvodnje;
nalog, ki jih izvajajo.
Znanje, določeno v odstavku 1, se pridobi na enega od naslednjih načinov:
s poklicnimi izkušnjami ali usposabljanjem;
z obstoječimi programi v kmetijskem sektorju ali sektorju akvakulture, ki so relevantni za zdravje živali;
s formalnim izobraževanjem;
z drugimi izkušnjami ali drugim usposabljanjem, katerega rezultat je raven znanja enaka tisti, zajeti v točki (a), (b) ali (c).
Člen 12
Odgovornosti veterinarjev in strokovnjakov za zdravje vodnih živali
Veterinarji v okviru svojih dejavnosti, ki spadajo v področje uporabe te uredbe:
sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečevanje vnosa, razvoja in širjenja bolezni;
sprejmejo ukrepe za zagotovitev zgodnjega ugotavljanja bolezni z ustrezno diagnostiko in diferencialno diagnostiko, da se bolezen izključi ali potrdi;
dejavno sodelujejo pri:
ozaveščanju o zdravju živali ter o medsebojni povezanosti zdravja živali, dobrobiti živali in zdravja ljudi;
preprečevanju bolezni;
zgodnjem ugotavljanju bolezni in hitrem odzivanju nanje;
ozaveščanju o odpornosti na zdravljenja, tudi protimikrobni odpornosti, in njenih posledicah.
pri izvajanju ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni, določenih v tej uredbi, sodelujejo s pristojnim organom, izvajalci dejavnosti, osebjem v stiku z živalmi in s skrbniki hišnih živali.
Člen 13
Odgovornosti držav članic
Da se zagotovi, da lahko pristojni organ za zdravje živali sprejme potrebne in ustrezne ukrepe ter izvaja dejavnosti, ki se zahtevajo v tej uredbi, vsaka država članica na ustrezni upravni ravni poskrbi, da ima pristojni organ:
usposobljeno osebje, objekte, opremo, finančna sredstva in učinkovito organizacijo, ki zajema celotno ozemlje države članice;
dostop do laboratorijev z usposobljenim osebjem, objekti, opremo in finančnimi sredstvi, ki so potrebni za hitro in pravilno diagnostiko in diferencialno diagnostiko bolezni s seznama in porajajočih se bolezni;
ustrezno usposobljene veterinarje, ki izvajajo dejavnosti iz člena 12.
Člen 14
Uradne dejavnosti, ki jih lahko prenese pristojni organ
Pristojni organ lahko na veterinarje, ki niso uradni veterinarji, prenese eno ali več naslednjih dejavnosti:
praktično izvajanje ukrepov v okviru programov izkoreninjenja iz člena 32;
podporo pristojnemu organu pri izvajanju spremljanja, kot je določeno v členu 26, ali v zvezi s programi spremljanja, kot je določeno v členu 28;
dejavnosti, povezane z:
ozaveščanjem o boleznih, pripravljenostjo nanje in njihovim obvladovanjem, kot je določeno v delu III, glede:
registracijo, odobritvijo, sledljivostjo in premiki, kot je določeno v delu IV:
izdajanjem in izpolnjevanjem identifikacijskih dokumentov za hišne živali, kot je določeno v točki (c) člena 247, točki (c) člena 248(2), točki (c) člena 249(1) in točki (c) člena 250(2);
uvedbo in uporabo sredstev za identifikacijo iz točke (a)(ii) člena 252(1).
Komisija pri sprejemanju teh delegiranih aktov upošteva naravo navedenih dejavnosti in ustrezne mednarodne standarde.
Člen 15
Obveščanje javnosti
Kadar obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da lahko živali ali proizvodi, ki izvirajo iz Unije ali vanjo vstopijo iz držav zunaj nje, predstavljajo tveganje, pristojni organ sprejme ustrezne ukrepe za obveščanje javnosti o naravi tveganja in ukrepih, ki so bili ali bodo kmalu sprejeti za preprečevanje ali obvladovanje tega tveganja, pri tem pa upoštevajo naravo, resnost in obseg tega tveganja ter javni interes za obveščenost.
Člen 16
Obveznosti laboratorijev, objektov in drugih, ki ravnajo s povzročitelji bolezni, cepivi in drugimi biološkimi proizvodi
Laboratoriji, objekti in druge fizične ali pravne osebe, ki ravnajo s povzročitelji bolezni v raziskovalne, izobraževalne, diagnostične namene ali namene proizvodnje cepiv in drugih bioloških proizvodov, ob upoštevanju vseh ustreznih mednarodnih standardov:
sprejmejo ustrezne ukrepe za biološko zaščito, biološko varnost in biološko zadrževanje, da bi preprečili uhajanje povzročiteljev bolezni in njihov naknaden stik z živalmi zunaj laboratorija ali drugega objekta, v katerem ravnajo s povzročitelji bolezni v te namene;
poskrbijo, da premiki povzročiteljev bolezni, cepiv in drugih bioloških proizvodov med laboratoriji ali drugimi objekti ne povečajo tveganja za širjenje bolezni s seznama in porajajočih se bolezni.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi z varnostnimi ukrepi za preprečevanje in obvladovanje bolezni s seznama in porajajočih se bolezni, kar zadeva laboratorije, objekte in fizične ali pravne osebe, ki ravnajo s povzročitelji bolezni, cepivi in drugimi biološkimi proizvodi, v zvezi z:
ukrepi za biološko zaščito, biološko varnost in biološko zadrževanje;
zahtevami za premike povzročiteljev bolezni, cepiv in drugih bioloških proizvodov.
Člen 17
Laboratoriji za zdravje živali
Če uradni laboratorij v eni državi članici izvaja diagnostične analize vzorcev od živali, ki izvirajo iz druge države članice, ta uradni laboratorij pristojni organ države članice, iz katere vzorci izvirajo:
nemudoma obvesti o vseh rezultatih, ki kažejo na sum bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1) ali na njeno ugotovitev;
brez nepotrebnega odlašanja obvesti o vseh rezultatih, ki kažejo na sum bolezni s seznama iz točke (e) člena 9(1), ki ni bolezen s seznama iz točke (a) člena 9(1), ali njeno ugotovitev.
DEL II
PRIJAVLJANJE BOLEZNI IN POROČANJE O NJIH, SPREMLJANJE, PROGRAMI IZKORENINJENJA TER STATUS PROST BOLEZNI
POGLAVJE 1
Prijavljanje bolezni in poročanje o njih
Člen 18
Prijavljanje v državah članicah
Države članice zagotovijo, da izvajalci dejavnosti in druge zadevne fizične ali pravne osebe:
pristojnemu organu nemudoma prijavijo vsak razlog za sum prisotnosti bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1) pri živalih ali ugotovitev prisotnosti takšne bolezni pri živalih;
kakor hitro je to izvedljivo, pristojnemu organu prijavijo vsak razlog za sum prisotnosti bolezni s seznama iz točke (e) člena 9(1), ki ni bolezen s seznama iz točke (a) člena 9(1), pri živalih ali ugotovitev prisotnosti takšne bolezni pri živalih;
veterinarju prijavijo povečano umrljivost in druge znake hude bolezni ali znatno zmanjšanje stopenj proizvodnje iz nepojasnjenega vzroka, in sicer za namene nadaljnje preiskave, vključno z vzorčenjem za laboratorijsko preiskavo, če je to potrebno.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi z:
merili za ugotavljanje, ali gre za okoliščine, v katerih je potrebno prijavljanje iz točke (c) odstavka 1;
podrobnimi pravili za nadaljnjo preiskavo iz točke (c) odstavka 1.
Člen 19
Prijavljanje na ravni Unije
Prijava iz odstavka 1, vsebuje naslednje informacije o izbruhu:
povzročitelj bolezni in, kadar je to primerno, njegov podtip;
ustrezne datume, zlasti datume ugotovitve suma in potrditve izbruha;
vrsta in lokacija izbruha;
vse s tem povezane izbruhe;
živali, povezane z izbruhom;
vse ukrepe za obvladovanje bolezni, sprejete v zvezi z izbruhom;
možen ali znan izvor bolezni s seznama;
uporabljene diagnostične metode.
Člen 20
Poročanje na ravni Unije
Države članice Komisiji in ostalim državam članicam sporočijo informacije o boleznih s seznama iz točke (e) člena 9(1), pri katerih:
takojšnja prijava izbruha v skladu s členom 19(1) ni obvezna;
je v skladu s členom 19(1) sicer obvezna takojšnja prijava izbruha, vendar je treba Komisiji in ostalim državam članicam sporočiti dodatne informacije o:
spremljanju v skladu s pravili, določenimi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 30;
programu izkoreninjenja v skladu s pravili, določenimi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 35.
Poročila iz odstavka 1, vključujejo informacije o:
ugotovitvi bolezni s seznama iz odstavka 1;
rezultatih spremljanja, kadar je to obvezno v skladu s pravili, sprejetimi v skladu s točko (d)(ii) člena 29 ali točko (b)(ii) člena 30(1);
rezultatih programov spremljanja, kadar je to obvezno v skladu s členom 28(3) in pravili, sprejetimi v skladu s točko (d)(ii) člena 29 ali točko (b)(ii) člena 30(1);
programih izkoreninjenja, kadar je to obvezno v skladu s členom 34 in pravili, določenimi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 35.
Člen 21
Regije prijavljanja in poročanja
Države članice za namene prijavljanja in poročanja iz členov 19 in 20, določijo regije prijavljanja in poročanja.
Člen 22
Računalniško podprt informacijski sistem za prijavljanje in poročanje na ravni Unije
Komisija vzpostavi in upravlja računalniško podprt informacijski sistem za delovanje mehanizmov in orodij za prijavljanje in poročanje v skladu z zahtevami, določenimi v členih 19, 20 in 21.
Člen 23
Izvedbena pooblastila glede prijavljanja in poročanja na ravni Unije ter računalniško podprtega informacijskega sistema
Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o zahtevah za prijavljanje in poročanje ter pravila o računalniško podprtem informacijskem sistemu, določena v členih 19 do 22, v zvezi s:
tistimi boleznimi s seznama iz točke (e) člena 9(1), ki jih morajo države članice nemudoma prijaviti, ter potrebnimi ukrepi glede prijavljanja v skladu s členom 19;
informacijami, ki jih morajo države članice predložiti v okviru poročanja, predvidenega v členu 20;
postopki za vzpostavitev in uporabo računalniško podprtega informacijskega sistema iz člena 22, pa tudi prehodnimi ukrepi za selitev podatkov in informacij iz obstoječih sistemov v novi sistem ter njegovo celovito delovanje;
obliko in strukturo podatkov, ki jih je treba vnesti v računalniško podprt informacijski sistem iz člena 22;
roki in pogostostjo prijavljanja in poročanja iz členov 19 in 20 ki potekata takrat in tako pogosto, da se zagotovi preglednost in pravočasno izvajanje potrebnih ukrepov za obvladovanje tveganja, upoštevajoč profil bolezni in vrsto izbruha;
uvrstitvijo regij prijavljanja in poročanja iz člena 21 na seznam.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
POGLAVJE 2
Spremljanje
Člen 24
Obveznosti izvajalcev dejavnosti glede spremljanja
Za namen ugotavljanja prisotnost bolezni s seznama in porajajočih se bolezni izvajalci dejavnosti:
opazujejo zdravje in vedenje živali, za katere so odgovorni;
so pozorni na vse spremembe običajnih proizvodnih parametrov v obratih, pri živalih ali zarodnem materialu, za katere so odgovorni, zaradi katerih bi se lahko pojavil sum, da so posledica bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni;
so pozorni na povečano umrljivost in druge znake hude bolezni pri živalih, za katere so odgovorni.
Člen 25
Veterinarski obiski
Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da obrate, za katere so odgovorni, obiskujejo veterinarji, kadar je to potrebno zaradi tveganj, ki jih predstavlja zadevni obrat, pri čemer upoštevajo:
vrsto obrata;
vrste in kategorije gojenih živali v obratu;
epidemiološko stanje na tem območju ali v tej regiji, kar zadeva bolezni s seznama in porajajoče se bolezni, za katere so živali v obratu dovzetne;
vse drugo ustrezno spremljanje ali uradni nadzor, ki se izvaja za gojene živali in vrsto obrata.
Pogostost takih veterinarskih obiskov je sorazmerna s tveganji, ki jih predstavlja zadevni obrat.
Veterinarski obiski se lahko kombinirajo z obiski v druge namene.
Veterinarski obiski iz odstavka 1 se izvajajo za namene preprečevanja bolezni, zlasti s/z:
svetovanjem zadevnemu izvajalcu dejavnosti o biološki zaščiti in drugih zadevah v zvezi z zdravjem živali, ki so relevantne za vrsto obrata ter vrste in kategorije gojenih živali v njem;
ugotavljanjem morebitnih znakov, ki kažejo na pojav bolezni s seznama ali porajajočih se bolezni, in obveščanjem o njih.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Člen 26
Obveznosti pristojnega organa glede spremljanja
Člen 27
Metodologija, pogostost in intenzivnost spremljanja
Pri spremljanju iz člena 26 so oblika, načini, diagnostične metode, pogostost in intenzivnost spremljanja ter ciljna populacija živali in metode vzorčenja primerni ciljem spremljanja in sorazmerni z njimi, pri čemer se upoštevajo:
profil bolezni;
povezani dejavniki tveganja;
zdravstveni status v:
državi članici, njenem območju ali kompartmentu, v katerem se izvaja spremljanje;
državah članicah in tretjih državah ali ozemljih, ki mejijo na to državo članico ali iz katerih na njeno ozemlje ali na njegovo območje ali v njegov kompartment vstopajo živali in proizvodi;
spremljanje, ki ga opravljajo izvajalci dejavnosti v skladu s členom 24, vključno z veterinarskimi obiski iz člena 25, ali drugi javni organi.
Člen 28
Programi spremljanja v Uniji
Člen 29
Prenos pooblastila
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi z:
obliko, sredstvi, diagnostičnimi metodami, pogostostjo in intenzivnostjo spremljanja ter ciljno populacijo živali in metodami vzorčenja spremljanja iz člena 27;
merili za uradno potrditev in opredelitev primerov bolezni s seznama iz točke (e) člena 9(1) in, kadar je to primerno, porajajočih se bolezni;
merili, ki se uporabljajo za ugotovitev relevantnosti bolezni, za katero je treba izvajati program spremljanja, relevanten za Unijo za namene točke (a) člena 30(1), ob upoštevanju profila bolezni in s tem povezanih dejavnikov tveganja;
zahtevami za programe spremljanja, kot je določeno v členu 28(1), glede:
vsebine programov spremljanja;
informacij, ki jih je treba navesti pri predložitvi programov spremljanja v skladu s členom 28(2) ter rednih poročil v skladu s členom 28(3);
obdobja izvajanja programov spremljanja.
Člen 30
Izvedbena pooblastila
Komisija z izvedbenimi akti določi zahteve v zvezi s spremljanjem in programi spremljanja, kot je določeno v členih 26 in 28, ter v pravilih, sprejetih na podlagi člena 29, glede:
določitve tistih bolezni s seznama iz točke (e) člena 9(1), za katere je treba izvajati programe spremljanja v Uniji v skladu s členom 28, vključno z geografskim območjem uporabe takšnih programov;
oblike in postopka za:
predložitev navedenih programov spremljanja v vednost Komisiji in drugim državam članicam;
poročanje Komisiji o rezultatih spremljanja.
POGLAVJE 3
Programi izkoreninjenja
Člen 31
Obvezni in neobvezni programi izkoreninjenja
Države članice, ki niso proste ali za katere ni znano, ali so proste ene ali več bolezni s seznama iz točke (b) člena 9(1), za svoje celotno ozemlje ali za njegova območja ali kompartmente:
vzpostavijo program za izkoreninjenje te bolezni s seznama ali za izkaz statusa prost te bolezni, ki se izvaja pri populacijah živali, ki jih ta bolezen zadeva, in pokriva ustrezne dele njihovega ozemlja ali njegova ustrezna območja ali kompartmente (v nadaljnjem besedilu: obvezni program izkoreninjenja), ter se uporablja, dokler niso izpolnjeni pogoji za pridobitev statusa prost bolezni na ozemlju zadevne države članice ali na zadevnem območju, kot je določeno v členu 36(1), oziroma v kompartmentu, kot je določeno v členu 37(2);
Komisiji v odobritev predložijo osnutek obveznega programa izkoreninjenja.
Takšen neobvezni program izkoreninjenja se izvaja, dokler:
niso izpolnjeni pogoji za pridobitev statusa prost bolezni na ozemlju zadevne države članice ali na zadevnem območju, kot je določeno v členu 36(1) oziroma v kompartmentu, kot je določeno v členu 37(2), ali
se ne ugotovi, da pogojev za pridobitev statusa prost bolezni ni mogoče več izpolniti in ta program ne dosega več svojega namena, ali
zadevna država članica ne umakne programa.
Komisija z izvedbenimi akti odobri:
osnutke obveznih programov izkoreninjenja, ki so ji bili predloženi v odobritev v skladu z odstavkom 1;
osnutke neobveznih programov izkoreninjenja, ki so ji bili predloženi v odobritev v skladu z odstavkom 2,
če so izpolnjeni pogoji iz tega poglavja.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Komisija lahko iz ustrezno utemeljenih razlogov z izvedbenimi akti odobri spremembo, ki jo predlaga zadevna država članica, ali prekliče odobritev programov izkoreninjenja, odobrenih v skladu s točkama (a) in (b) odstavka 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi s/z:
strategijami obvladovanja bolezni, vmesnimi in končnimi cilji za posamezne bolezni ter obdobjem izvajanja programov izkoreninjenja;
odstopanji od zahteve za predložitev programov izkoreninjenja v odobritev, kot je določeno v točki (b) odstavka 1 tega člena in odstavku 2, kadar takšna odobritev ni potrebna zaradi sprejetja pravil o teh programih v skladu s členom 32(2) in členom 35;
informacijami, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji in ostalim državam članicam, o odstopanjih od zahteve za odobritev programov izkoreninjenja, kot je določeno v točki (b) tega odstavka.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264, ki dopolnjujejo ali ukinjajo pravila, sprejeta v skladu s točko (b) tega odstavka.
Člen 32
Ukrepi v okviru obveznega in neobveznega programa izkoreninjenja
Programi izkoreninjenja vključujejo vsaj naslednje ukrepe:
ukrepe za obvladovanje bolezni, s katerimi se izkoreninijo povzročitelji bolezni v obratih in kompartmentih ter na območjih, na katerih se bolezen pojavi, in prepreči ponovna okužba;
spremljanje, ki se izvaja v skladu s pravili iz členov 26 do 30 in s katerim se dokaže:
učinkovitost ukrepov za obvladovanje bolezni, določenih v točki (a);
status prost bolezni s seznama;
ukrepe za obvladovanje bolezni, ki se sprejmejo, če so rezultati spremljanja pozitivni.
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 zaradi zagotovitve učinkovitosti programov izkoreninjenja v zvezi z naslednjimi elementi:
ukrepi za obvladovanje bolezni, kot je določeno v točki (a) odstavka 1;
ukrepi za obvladovanje bolezni, ki se sprejmejo, da se prepreči ponovna okužba ciljne populacije živali z zadevno boleznijo v obratih, na območjih ter v kompartmentih;
obliko, načini, diagnostičnimi metodami, pogostostjo in intenzivnostjo spremljanja ter ciljno populacijo živali in metodami vzorčenja spremljanja;
ukrepi za obvladovanje bolezni, ki se sprejmejo, če so rezultati spremljanja za bolezen s seznama pozitivni, kot je določeno v točki (c) odstavka 1;
merili za cepljenje, če je to za zadevno bolezen ali vrsto relevantno in ustrezno.
Člen 33
Vsebina obveznih in neobveznih programov izkoreninjenja, predloženih v odobritev Komisiji
Države članice v vlogah za odobritev obveznih in neobveznih programov izkoreninjenja, ki jih v skladu s členom 31(1) in (2) predložijo Komisiji, navedejo naslednje informacije:
opis epidemiološkega stanja bolezni s seznama, za katero se izvaja zadevni obvezni ali neobvezni program izkoreninjenja;
opis in razmejitev geografskega in upravnega območja ali kompartmenta, v katerem se izvaja program izkoreninjenja;
opis ukrepov za obvladovanje bolezni v okviru programa izkoreninjenja, kot je določeno v členu 32(1), in pravili, sprejetimi na podlagi člena 32(2);
opis organizacije, nadzora in vlog strani, ki sodelujejo v programu izkoreninjenja;
ocenjeno trajanje programa izkoreninjenja;
vmesne cilje in strategije obvladovanja bolezni za izvajanje programa izkoreninjenja.
Člen 34
Poročanje
Države članice, ki izvajajo program izkoreninjenja, Komisiji predložijo:
poročila, ki omogočajo Komisiji, da spremlja doseganje vmesnih ciljev tekočih programov izkoreninjenja iz točke (f) člena 33;
končno poročilo po zaključku zadevnega programa izkoreninjenja.
Člen 35
Izvedbena pooblastila
Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o zahtevah glede informacij, oblike in postopkov, določenih v členih 31 do 34, glede:
predložitve osnutkov obveznih in osnutkov neobveznih programov izkoreninjenja v odobritev;
kazalnikov uspešnosti;
poročanja Komisiji in drugim državam članicam o rezultatih izvajanja obveznih ali neobveznih programov izkoreninjenja.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
POGLAVJE 4
Status prost bolezni
Člen 36
Države članice in območja prosta bolezni
Država članica lahko pri Komisiji zaprosi za odobritev statusa prost bolezni glede ene ali več bolezni s seznama iz točk (b) in (c) člena 9(1), za eno ali več zadevnih živalskih vrst, za svoje celotno ozemlje ali za eno ali več njegovih območij, če je izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:
nikjer na ozemlju zadevne države članice ali na zadevnem območju ali območjih, v zvezi s katerimi je bila vložena vloga za status prost bolezni, ni prisotna nobena od vrst s seznama za bolezen, v zvezi s katero je bila vložena vloga;
v skladu z merili iz točke (a)(ii) člena 39 je znano, da povzročitelj bolezni ne more preživeti na celotnem ozemlju države članice ali na zadevnem območju ali območjih, v zvezi s katerimi je bila vložena vloga;
če gre za bolezni s seznama, ki se prenašajo le z vektorji, v skladu z merili iz točke (a)(ii) člena 39, nobeden od teh vektorjev ni prisoten na celotnem ozemlju države članice ali na zadevnem območju ali območjih, v zvezi s katerimi je bila vložena vloga, ali je znano, da tam ne morejo preživeti;
status prost bolezni s seznama je bil dokazan s:
programom izkoreninjenja v skladu s pravili, določenimi v členu 32(1), in pravili, sprejetimi na podlagi odstavka 2 navedenega člena, ali
zgodovinskimi podatki in podatki o spremljanju.
Država članica lahko v določenih posebnih primerih pri Komisiji zaprosi za odobritev statusa prost bolezni glede ene ali več bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1), zlasti za odobritev statusa, kjer se cepljenje ne izvaja, za svoje celotno ozemlje ali za eno ali več njegovih območij, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
status prost bolezni s seznama je bil dokazan s:
programom izkoreninjenja, skladnim s pravili, določenimi v členu 32(1), in pravili, sprejetimi na podlagi odstavka 2 navedenega člena, ali
zgodovinskimi podatki in podatki o spremljanju;
dokazano je, da bi cepljenje proti bolezni povzročilo stroške, ki bi presegli tiste, ki nastanejo ob ohranjanju statusa prost bolezni brez cepljenja.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Člen 37
Kompartmenti
Država članica lahko ob izbruhu ene ali več bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1) na njenem ozemlju pri Komisiji zaprosi za priznanje statusa prost bolezni v kompartmentih glede navedenih bolezni s seznama in za zaščito statusa prost bolezni v takem kompartmentu, če:
je vnos bolezni s seznama, v zvezi s katerimi je bila vložena vloga, ob upoštevanju profila bolezni mogoče učinkovito preprečiti na ravni kompartmenta;
se za kompartment, v zvezi s katerim je bila vložena vloga, uporablja enoten skupni sistem upravljanja biološke zaščite, oblikovan, da se zagotovi status prost bolezni v vseh obratih, ki so del tega kompartmenta, in
je pristojni organ odobril premike živali in njihovih proizvodov v kompartment, v zvezi s katerim je bila vložena vloga, in iz njega v skladu s:
členoma 99 in 100 za kompartmente, v katerih so nastanjene kopenske živali in se hranijo njihovi proizvodi;
členoma 183 in 184 za kompartmente, v katerih so nastanjene živali iz akvakulture in se hranijo njihovi proizvodi.
Država članica lahko pri Komisiji zaprosi za priznanje statusa prost bolezni v kompartmentih glede ene ali več bolezni s seznama iz točk (b) in (c) člena 9(1), če:
je vnos bolezni s seznama, v zvezi s katerimi je bila vložena vloga, ob upoštevanju profila bolezni mogoče učinkovito preprečiti na ravni kompartmenta;
je izpolnjen eden ali več naslednjih pogojev:
izpolnjeni so pogoji, določeni v členu 36(1);
obrati v kompartmentu, v zvezi s katerim je bila vložena vloga, začenjajo ali nadaljujejo svoje dejavnosti in so vzpostavili skupni sistem upravljanja biološke zaščite, oblikovan, da se v tem kompartmentu zagotovi status prost bolezni;
se za kompartment, v zvezi s katerim je bila vložena vloga, uporablja enoten skupni sistem upravljanja biološke zaščite, oblikovan, da se zagotovi status prost bolezni v vseh obratih, ki so del tega kompartmenta, in
je pristojni organ odobril premike živali in njihovih proizvodov v kompartment, v zvezi s katerim je bila vložena vloga, in iz njega v skladu s:
členoma 99 in 100 za kompartmente, v katerih so nastanjene kopenske živali in se hranijo njihovi proizvodi;
členoma 183 in 184 za kompartmente, v katerih so nastanjene živali iz akvakulture in se hranijo njihovi proizvodi.
Komisija z izvedbenimi akti:
prizna status prost bolezni v kompartmentih, ki ga po potrebi spremeni, če so izpolnjeni pogoji, določeni v odstavku 1 ali v odstavku 2 in v odstavku 3;
določi bolezni s seznama iz točk (a), (b) in (c) člena 9(1), za katere se lahko vzpostavijo kompartmenti prosti bolezni.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi z določbami, ki dopolnjujejo določbe iz tega člena, glede:
zahtev za priznanje statusa prost bolezni v kompartmentih, kot je določeno v odstavkih 1 in 2 tega člena, na podlagi profila bolezni s seznama iz točk (a), (b) in (c) člena 9(1), ki se nanašajo vsaj na:
rezultate spremljanja in druge dokaze, potrebne za utemeljitev statusa prost bolezni;
ukrepe za biološko zaščito;
podrobnih pravil, v skladu s katerimi pristojni organ odobri status prost bolezni v kompartmentih, kot je določeno v odstavkih 1 in 2, in
pravil v zvezi s kompartmenti, ki se nahajajo na ozemlju več kot ene države članice.
Člen 38
Seznam držav članic, območij ali kompartmentov prostih bolezni
Vsaka država članica pripravi in redno posodablja seznam svojih ozemelj ali območij s statusom prost bolezni, kot je določeno v členu 36(1) in (3), ter svojih kompartmentov s statusom prost bolezni, kot je določeno v členu 37(1) in (2), kadar je to ustrezno.
Države članice te sezname objavijo. Komisija pomaga državam članicam pri objavljanju informacij iz teh seznamov, tako da na svoji spletni strani navede povezave na spletne informativne strani držav članic.
Člen 39
Prenos pooblastil glede statusa prost bolezni v državah članicah in na območjih
Komisija v skladu s členom 264 sprejme delegirane akte v zvezi s/z:
podrobnimi pravili za status prost bolezni v državah članicah in na njihovih območjih na podlagi različnih profilov bolezni glede:
meril, na podlagi katerih lahko države članice utemeljijo trditve, da na njihovem ozemlju vrste s seznama niso prisotne ali da tam ne morejo preživeti, in potrebnih dokazov za utemeljitev takšnih trditev, kot je določeno v točki (a) člena 36(1);
meril, na podlagi katerih se lahko utemelji, da povzročitelj bolezni ali vektor ne more preživeti, in potrebnih dokazov za utemeljitev takšnih trditev, kot je določeno v točkah (b) in (c) člena 36(1);
meril in pogojev, ki se uporabljajo za ugotovitev statusa prost zadevne bolezni v skladu s točko (d) člena 36(1);
rezultatov spremljanja in drugih dokazov, potrebnih za utemeljitev statusa prost bolezni;
ukrepov za biološko zaščito;
omejitev in pogojev za cepljenje v državah članicah prostih bolezni in na njihovih območjih;
vzpostavitve območij, ki ločujejo območja prosta bolezni ali območja, na katerih se izvaja program izkoreninjenja, od območij z omejitvami („varovalni pasovi“);
območij, ki se nahajajo na ozemlju več kot ene države članice;
odstopanji od zahteve, da Komisija odobri statusa prost bolezni glede ene ali več bolezni s seznama iz točk (b) in (c) člena 9(1), kot je določeno v členu 36(1), če takšna odobritev ni potrebna zaradi podrobnih pravil glede statusa prost bolezni, določenih v pravilih, sprejetih v skladu s točko (a) tega člena;
informacijami, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji in ostalim državam članicam za utemeljitev izjav o statusu prost bolezni, brez sprejetja izvedbenega akta v skladu s členom 36(4), kot je določeno v točki (b) tega člena.
Člen 40
Izvedbena pooblastila
Komisija z izvedbenimi akti določi podrobne zahteve glede informacij, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji in ostalim državam članicam za utemeljitev izjav o statusu prost bolezni na ozemljih, območjih in v kompartmentih v skladu s členi 36 do 39, ter oblike in postopkov za:
vloge za priznanje statusa prost bolezni na celotnem ozemlju zadevne države članice ali na njegovih območjih in kompartmentih;
izmenjavo informacij med državami članicami in Komisijo o državah članicah ali njenih območjih in kompartmentih prostih bolezni.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Člen 41
Ohranitev statusa prost bolezni
Države članice ohranijo status prost bolezni na svojih ozemljih ali na njihovih območjih ali kompartmentih le, če:
so še naprej izpolnjeni pogoji za status prost bolezni, določeni v členu 36(1) ter v členu 37(1) in (2), pa tudi pravila, določena v skladu z odstavkom 3 tega člena in členom 39;
se izvaja spremljanje ob upoštevanju zahtev, določenih v členu 27, da se preveri, ali je zadevno ozemlje, območje ali kompartment še naprej prosto bolezni s seznama, v zvezi s katero mu je bil odobren ali priznan status prost bolezni;
veljajo omejitve za premike vrst s seznama za bolezen s seznama, v zvezi s katero je bil odobren ali priznan status prost bolezni, in, kadar je to primerno, od njih pridobljenih proizvodov, na zadevno ozemlje, območje ali v kompartment v skladu s pravili, določenimi v delih IV in V;
se uporabljajo drugi ukrepi za biološko zaščito, da se prepreči vnos bolezni s seznama, v zvezi s katero je bil odobren ali priznan status prost bolezni.
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi z naslednjimi pogoji za ohranitev statusa prost bolezni:
spremljanjem, kot je določeno v točki (b) odstavka 1;
ukrepi za biološko zaščito, kot so določeni v točki (d) odstavka 1.
Člen 42
Začasni preklic, odvzem in ponovna pridobitev statusa prost bolezni
Če država članica ugotovi ali ima razlog za sum, da je bil kršen kateri od pogojev za ohranitev njenega statusa ali statusa njenega območja ali kompartmenta prost bolezni, potem nemudoma:
kadar je to primerno, odvisno od tveganja, začasno prekliče ali omeji premike vrst s seznama za bolezen s seznama, za katero je bil odobren ali priznan status prost bolezni, v druge države članice, območja ali kompartmente z višjim zdravstvenim statusom glede te bolezni s seznama;
sprejme ukrepe za obvladovanje bolezni iz naslova II dela III, če je to relevantno za preprečevanje širjenja bolezni s seznama, za katero je bil odobren ali priznan status prost bolezni.
Ukrepi iz odstavka 1 se odpravijo, če se med nadaljnjo preiskavo potrdi, da:
do domnevne kršitve ni prišlo ali
domnevna kršitev ni imela hudih posledic in lahko zadevna država članica da zagotovila, da ponovno izpolnjuje pogoje za ohranitev statusa prost bolezni.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
DEL III
OZAVEŠČANJE O BOLEZNIH, PRIPRAVLJENOST NANJE IN NJIHOVO OBVLADOVANJE
NASLOV I
OZAVEŠČANJE O BOLEZNIH IN PRIPRAVLJENOST NANJE
POGLAVJE 1
Načrti ukrepov in simulacijske vaje
Člen 43
Načrti ukrepov
Ti načrti ukrepov in, kadar je to ustrezno, podrobna navodila zajemajo vsaj naslednje zadeve:
določitev hierarhije dajanja navodil v pristojnem organu ter z drugimi javnimi organi, da se zagotovi hitro in učinkovito odločanje na ravni države članice ter na regionalni in lokalni ravni;
okvir za sodelovanje med pristojnim organom ter drugimi sodelujočimi javnimi organi in ustreznimi deležniki, da se zagotovi povezano in usklajeno sprejemanje ukrepov;
dostop do:
objektov;
laboratorijev;
opreme;
osebja;
sredstev za nujne primere;
vsega drugega ustreznega materiala in virov, potrebnih za hitro in učinkovito izkoreninjenje bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1) ali porajajočih se bolezni;
razpoložljivost naslednjih centrov in skupin, ki imajo potrebno strokovno znanje za pomoč pristojnemu organu:
operativnega osrednjega centra za obvladovanje bolezni;
regionalnih in lokalnih centrov za obvladovanje bolezni, kot je ustrezno glede na upravne in geografske razmere v zadevni državi članici;
operativnih strokovnih skupin;
izvajanje ukrepov za obvladovanje bolezni iz poglavja 1 naslova II za bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1) in za porajajoče se bolezni;
določbe o cepljenju v nujnih primerih, kadar je to ustrezno;
načela za geografsko razmejitev območij z omejitvami, ki jih je določil pristojni organ v skladu s členom 64(1);
usklajevanje s sosednjimi državami članicami ter sosednjimi tretjimi državami in ozemlji, kadar je to ustrezno.
Člen 44
Izvedbena pooblastila za načrte ukrepov
Komisija z izvedbenimi akti določi potrebne ukrepe glede izvajanja načrtov ukrepov iz člena 43(1) v državah članicah.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Člen 45
Simulacijske vaje
Pristojni organ zagotovi, da se simulacijske vaje v zvezi z načrti ukrepov iz člena 43(1) izvajajo redno ali v ustreznih časovnih presledkih za:
zagotovitev visoke stopnje ozaveščenosti o bolezni in pripravljenosti nanjo ter sposobnosti hitrega odzivanja v zadevni državi članici;
preverjanje delovanja navedenih načrtov ukrepov.
Kadar je to ustrezno in potrebno, Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o praktičnem izvajanju simulacijskih vaj v državah članicah glede:
pogostosti simulacijskih vaj;
simulacijskih vaj, ki zajemajo več kot eno bolezen s seznama iz točke (a) člena 9(1).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
POGLAVJE 2
Uporaba veterinarskih zdravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni
Člen 46
Uporaba veterinarskih zdravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni
Ti ukrepi lahko zajemajo:
prepovedi in omejitve uporabe veterinarskih zdravil;
obvezno uporabo veterinarskih zdravil.
Države članice pri določanju, ali in kako se morajo veterinarska zdravila uporabljati kot ukrepi za preprečevanje in obvladovanje določene bolezni s seznama, upoštevajo naslednja merila:
profil bolezni;
porazdelitev bolezni s seznama v:
zadevni državi članici;
Uniji;
sosednjih tretjih državah in na ozemljih, kadar je to ustrezno;
tretjih državah in na ozemljih, iz katerih se živali in proizvodi vnašajo v Unijo;
razpoložljivost in učinkovitost zadevnih veterinarskih zdravil ter z njimi povezana tveganja;
razpoložljivost diagnostičnih testov za ugotavljanje okužb pri živalih, zdravljenih z zadevnimi veterinarskimi zdravili;
posledice uporabe zadevnih veterinarskih zdravil za gospodarstvo, družbo, dobrobit živali in okolje v primerjavi z drugimi razpoložljivimi strategijami preprečevanja in obvladovanja bolezni.
Člen 47
Prenos pooblastil glede uporabe veterinarskih zdravil
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi z vsem, kar bi utegnilo predstavljati ustrezne in potrebne ukrepe, določene v členu 46, glede:
prepovedi in omejitve uporabe veterinarskih zdravil;
posebnih pogojev za uporabo veterinarskih zdravil za določeno bolezen s seznama;
ukrepov za zmanjšanje tveganja, da se prepreči širjenje bolezni s seznama prek živali, ki so bile zdravljene z veterinarskimi zdravili, ali proizvodov iz takšnih živali;
spremljanja določenih bolezni s seznama po uporabi cepiv in drugih veterinarskih zdravil.
POGLAVJE 3
Banke antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov
Člen 48
Vzpostavitev bank antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije
Za bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1), za katere cepljenje ni prepovedano z delegiranim aktom, sprejetim v skladu s členom 47, Komisija lahko vzpostavi banke antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije za shranjevanje in menjavo zalog enega ali več od naslednjih bioloških proizvodov ter je odgovorna za upravljanje teh bank:
antigenov;
cepiv;
zalog izhodiščnih sevov cepnih virusov;
diagnostičnih reagentov.
Komisija zagotovi, da banke antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije iz odstavka 1:
imajo dovolj zalog ustreznih tipov antigenov, cepiv, izhodiščnih sevov cepnih virusov in diagnostičnih reagentov za zadevno določeno bolezen s seznama, ob upoštevanju potreb držav članic, ocenjenih v okviru načrtov ukrepov iz člena 43(1);
redno prejemajo in pravočasno menjajo antigene, cepiva, izhodiščne seve cepnih virusov in diagnostične reagente;
se upravljajo in premikajo v skladu z ustreznimi zahtevami za biološko zaščito, biološko varnost in biološko zadrževanje, določenimi v členu 16(1), in v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi člena 16(2).
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi z:
upravljanjem, shranjevanjem in menjavo zalog v bankah antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije, kot je določeno v odstavkih 1 in 2 tega člena;
zahtevami za biološko zaščito, biološko varnost in biološko zadrževanje pri delovanju teh bank, ob upoštevanju zahtev iz člena 16(1) in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi člena 16(2).
Člen 49
Dostop do bank antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije
Komisija na zahtevo zagotovi, da se biološki proizvodi iz člena 48(1), če so na zalogi, iz bank antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije dostavijo:
najprej državam članicam ter
tretjim državam ali ozemljem, če je taka dostava prvenstveno namenjena preprečevanju širjenja bolezni v Unijo.
Komisija v primeru omejene razpoložljivosti zalog pripravi prednostni vrstni red dostopa do zalog, ki se dostavijo v skladu z odstavkom 1, in sicer na podlagi:
okoliščin, povezanih z boleznijo, na podlagi katerih je bil vložen zahtevek;
obstoja nacionalne banke antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov v državi članici ali v tretji državi ali na ozemlju, ki vloži zahtevek;
obstoja ukrepov Unije za obvezno cepljenje, določenih v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 47.
Člen 50
Izvedbena pooblastila glede bank antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije
Komisija z izvedbenimi akti določi pravila za banke antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije ter za biološke proizvode iz člena 48(1) navede:
katere izmed navedenih bioloških proizvodov je treba hraniti v bankah antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije ter za katere bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1);
katere tipe navedenih bioloških proizvodov je treba hraniti v bankah antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije ter njihove količine za vsako določeno bolezen s seznama iz točke (a) člena 9(1), za katere obstaja zadevna banka;
zahteve v zvezi z dobavo, shranjevanjem in menjavo teh bioloških proizvodov;
dostavo navedenih bioloških proizvodov iz bank antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije državam članicam ter tretjim državam in ozemljem;
postopkovne in tehnične zahteve za shranjevanje bioloških proizvodov v bankah antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije ter za zahtevanje dostopa do njih.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Člen 51
Zaupnost informacij glede bank antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije
Komisija informacije o količinah in podtipih bioloških proizvodov iz člena 48(1), shranjenih v bankah antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov Unije, obravnava kot zaupne in te informacije se ne objavijo.
Člen 52
Nacionalne banke antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov
Države članice Komisiji predložijo posodobljene informacije o:
obstoju ali vzpostavitvi nacionalnih bank antigenov, cepiv in diagnostičnih reagentov iz odstavka 1;
tipih in količinah antigenov, cepiv, zalog izhodiščnih sevov cepnih virusov in diagnostičnih reagentov v takšnih bankah;
kakršnih koli spremembah delovanja takšnih bank.
Komisija takšne informacije obravnava kot zaupne in te informacije se ne objavijo.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
NASLOV II
UKREPI ZA OBVLADOVANJE BOLEZNI
POGLAVJE 1
Ukrepi za obvladovanje bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1)
Člen 53
Obveznosti izvajalcev dejavnosti in drugih zadevnih ustreznih fizičnih in pravnih oseb
Člen 54
Preiskava, ki jo opravi pristojni organ ob sumu bolezni s seznama
Za namen preiskave iz odstavka 1 pristojni organ po potrebi zagotovi, da:
uradni veterinarji opravijo klinični pregled reprezentativnega vzorca gojenih živali iz vrst s seznama za zadevno bolezen s seznama;
uradni veterinarji navedenim gojenim živalim iz vrst s seznama odvzamejo ustrezne vzorce in druge vzorce za preiskavo v laboratorijih, ki jih v ta namen določi pristojni organ;
takšni določeni laboratoriji opravijo preiskave, s katerimi se potrdi ali izključi prisotnost zadevne bolezni s seznama.
Člen 55
Predhodni ukrepi za obvladovanje bolezni, ki jih sprejmejo pristojni organi
Če pristojni organ sumi na prisotnost bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1) pri gojenih živalih, ob upoštevanju nacionalnih zahtev za pridobitev dostopa do zasebnih bivališč, še preden so na voljo rezultati preiskave iz člena 54(1) in še preden se začnejo izvajati ukrepi za obvladovanje bolezni iz člena 61(1), izvede naslednje predhodne ukrepe za obvladovanje bolezni:
uvede uradno spremljanje zadevnega obrata, obrata živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali katere koli druge lokacije, na kateri se pojavi sum bolezni, tudi tistih lokacij, iz katerih bi lahko izvirala domnevna bolezen;
naredi popis:
gojenih živali v zadevnem obratu, obratu živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali na kateri koli drugi lokaciji;
proizvodov v tem obratu, obratu živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali na kateri koli drugi lokaciji, če je to potrebno zaradi širjenja te bolezni s seznama;
zagotovi izvajanje ustreznih ukrepov za biološko zaščito, da se prepreči širjenje povzročitelja te bolezni s seznama na druge živali ali ljudi;
kadar je to ustrezno za preprečevanje nadaljnjega širjenja povzročitelja bolezni, zagotovi, da se gojene živali iz vrst s seznama za to bolezen s seznama osamijo ter se prepreči njihov stik z divjimi živalmi;
omeji premike gojenih živali, proizvodov in, če je to ustrezno, ljudi, vozil in katerega koli materiala ali drugih sredstev, s katerimi bi se lahko povzročitelj bolezni razširil v obrat, obrate živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali iz njih ali na katere koli druge lokacije, na katerih se pojavi sum navedene bolezni s seznama, ali z njih, kolikor je to potrebno, da se prepreči širjenje te bolezni;
sprejme vse druge potrebne ukrepe za obvladovanje bolezni, pri čemer upošteva ukrepe za obvladovanje bolezni iz oddelka 4 tega poglavja, v zvezi z:
izvajanjem preiskave, ki jo opravi pristojni organ v skladu s členom 54(1), in ukrepov za obvladovanje bolezni iz točk (a) do (d) tega odstavka v drugih obratih, obratih živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali na kateri koli drugi lokaciji;
vzpostavitvijo začasnih območij z omejitvami, ustreznimi glede na profil bolezni;
sproži epidemiološko poizvedbo iz člena 57(1).
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi s podrobnimi pravili, ki dopolnjujejo pravila iz odstavka 1 tega člena, glede posebnih in podrobnih ukrepov za obvladovanje bolezni, ki se sprejmejo glede na bolezen s seznama iz točke (a) člena 9(1), na podlagi tveganj za:
vrsto ali kategorijo zadevnih živali;
vrsto zadevne proizvodnje.
Člen 56
Pregled in razširitev predhodnih ukrepov za obvladovanje bolezni
Ukrepe za obvladovanje bolezni iz člena 55(1):
pregleda pristojni organ, kadar je ustrezno in na podlagi ugotovitev:
preiskave iz člena 54(1);
epidemiološke poizvedbe iz člena 57(1);
se po potrebi razširi na druge lokacije iz točke (a) člena 55(1).
Člen 57
Epidemiološka poizvedba
Cilji epidemiološke poizvedbe iz odstavka 1 so:
opredeliti verjetni vir zadevne bolezni s seznama in način njenega širjenja;
izračunati verjetno obdobje prisotnosti bolezni s seznama;
opredeliti obrate in njihove epidemiološke enote, obrate živilske dejavnosti in dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali druge lokacije, na katerih bi se živali iz vrst s seznama za zadevno bolezen s seznama lahko okužile, infestirale ali kontaminirale;
pridobiti informacije o premikih gojenih živali, oseb, proizvodov, vozil, katerega koli materiala ali drugih sredstev, s katerimi bi se lahko povzročitelj bolezni razširil v ustreznem obdobju pred prijavo suma ali potrditvijo bolezni s seznama;
pridobiti informacije o verjetnem širjenju bolezni s seznama v okolico, vključno s prisotnostjo in porazdelitvijo vektorjev bolezni.
Člen 58
Uradna potrditev bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1) s strani pristojnega organa
Pristojni organ pri uradni potrditvi bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1) upošteva naslednje informacije:
rezultate kliničnih in laboratorijskih preiskav iz člena 54(2);
predhodne ali končne rezultate epidemiološke poizvedbe iz člena 57(1);
druge razpoložljive epidemiološke podatke.
Člen 59
Odprava predhodnih ukrepov za obvladovanje bolezni, kadar je bila prisotnost bolezni s seznama izključena
Pristojni organ izvaja predhodne ukrepe za obvladovanje bolezni iz člena 55(1) in člena 56, vse dokler prisotnost zadevne bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1) ni bila izključena na podlagi informacij iz člena 58(1) ali pravil, sprejetih na podlagi člena 58(2).
Člen 60
Takojšnji ukrepi za obvladovanje bolezni, ki jih sprejme pristojni organ
Če je izbruh bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1) pri gojenih živalih uradno potrjen v skladu s členom 58(1), pristojni organ nemudoma:
razglasi prizadeti obrat, obrat živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali drugo lokacijo za uradno okužen s to boleznijo s seznama;
vzpostavi območje z omejitvami, ki je ustrezno za to bolezen s seznama;
izvede načrt ukrepov iz člena 43(1), da zagotovi popolno usklajenost ukrepov za obvladovanje bolezni.
Člen 61
Prizadeti obrati in druge lokacije
Ob izbruhu bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1) pri gojenih živalih pristojni organ ob upoštevanju nacionalnih zahtev za pridobitev dostopa do zasebnih bivališč v obratu, obratu živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali na drugi lokaciji iz točke (a) člena 60 nemudoma sprejme enega ali več od naslednjih ukrepov za obvladovanje bolezni, da se prepreči nadaljnje širjenje te bolezni s seznama:
omejitev premikov oseb, živali, proizvodov, vozil ali katerega koli drugega materiala ali snovi, ki bi lahko bila kontaminirana in bi lahko pripomogla k širjenju bolezni s seznama;
usmrtitev in odstranitev ali zakol živali, ki bi lahko bile kontaminirane ali bi lahko pripomogle k širjenju bolezni s seznama;
uničenje, predelava, pretvorba ali obdelava proizvodov, krme ali katere koli druge snovi ali obdelava opreme, prevoznih sredstev, rastlin ali rastlinskih proizvodov ali vode, ki bi lahko bila kontaminirana, kot je ustrezno za zagotovitev, da se uničijo vsi povzročitelji bolezni ali vektorji povzročiteljev bolezni;
cepljenje ali zdravljenje gojenih živali z drugimi veterinarskimi zdravili v skladu s členom 46(1) in členom 69 in delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi člena 47;
osamitev, uvedba karantene za živali ali njihovo zdravljenje in obdelava proizvodov, ki so verjetno kontaminirani in bi lahko pripomogli k širjenju bolezni s seznama;
čiščenje, razkuževanje, kontrola žuželk in glodavcev ali drugi potrebni ukrepi za biološko zaščito, ki se morajo izvajati v prizadetih obratih, obratih živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali na drugih lokacijah, da bi čim bolj zmanjšali tveganje za širjenje bolezni s seznama;
odvzem zadostnega števila ustreznih vzorcev, potrebnih za zaključek epidemiološke poizvedbe iz člena 57(1);
laboratorijska preiskava vzorcev;
vsi drugi ustrezni ukrepi.
Pristojni organ pri določanju, katere ukrepe za obvladovanje bolezni iz odstavka 1 je primerno sprejeti, upošteva:
profil bolezni;
vrsto proizvodnje in epidemiološke enote v prizadetem obratu, obratu živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali na drugi lokaciji.
Pristojni organ dovoli obnovo populacije v zadevnem obratu ali na kateri koli drugi lokaciji le, če:
so bili uspešno izvedeni vsi ustrezni ukrepi za obvladovanje bolezni in vse laboratorijske preiskave iz odstavka 1;
je preteklo dovolj časa za preprečitev ponovne kontaminacije prizadetega obrata, obrata živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali druge lokacije z boleznijo s seznama, ki je povzročila izbruh iz odstavka 1.
Člen 62
Epidemiološko povezani obrati in lokacije
Člen 63
Prenos pooblastil za ukrepe v zvezi z obvladovanjem bolezni v prizadetih in epidemiološko povezanih obratih in drugih lokacijah
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi s podrobnimi pravili o ukrepih za obvladovanje bolezni, ki jih pristojni organ v skladu s členoma 61 in 62 sprejme za prizadete in epidemiološko povezane obrate, obrate živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ter druge lokacije v zvezi s katero koli boleznijo s seznama iz točke (a) člena 9(1), vključno s pravili o tem, kateri ukrepi za obvladovanje bolezni iz člena 61(1) se izvajajo v zvezi s posamezno boleznijo s seznama.
Ta podrobna pravila zajemajo naslednje zadeve:
pogoje in zahteve za ukrepe za obvladovanje bolezni iz točk (a) do (e) člena 61(1);
postopke za čiščenje, razkuževanje ter kontrolo žuželk in glodavcev ali druge potrebne ukrepe za biološko zaščito, kot je določeno v točki (f) člena 61(1), v katerih se po potrebi natančno opredeli uporaba biocidnih proizvodov v te namene;
pogoje in zahteve za vzorčenje in laboratorijsko preiskavo, kot je določeno v točkah (g) in (h) člena 61(1);
podrobne pogoje in zahteve v zvezi z obnovo populacije, kot je določeno v členu 61(3);
izvajanje potrebnih ukrepov za obvladovanje bolezni iz člena 62 v epidemiološko povezanih obratih, drugih lokacijah in prevoznih sredstvih.
Člen 64
Vzpostavitev območij z omejitvami s strani pristojnega organa
Pristojni organ vzpostavi območje z omejitvami, kot je določeno v točki (b) člena 60, okoli prizadetega obrata, obrata živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali druge lokacije, v katerem je prišlo do izbruha bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1) pri gojenih živalih, pri čemer po potrebi upošteva:
profil bolezni;
geografski položaj območja z omejitvami;
ekološke in hidrološke dejavnike na območju z omejitvami;
meteorološke razmere;
prisotnost, porazdelitev in vrste vektorjev na območju z omejitvami;
rezultate epidemiološke poizvedbe iz člena 57(1) in drugih izvedenih študij ter epidemiološke podatke;
rezultate laboratorijskih testov;
izvedene ukrepe za obvladovanje bolezni;
druge ustrezne epidemiološke dejavnike.
Območje z omejitvami, kadar je to primerno, vključuje zaščitno in ogroženo območje določene velikosti in konfiguracije.
Pristojni organ redno ocenjuje in pregleduje stanje in, kadar je to ustrezno za preprečevanje širjenja bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1):
prilagodi meje območja z omejitvami;
vzpostavi dodatna območja z omejitvami.
Člen 65
Ukrepi za obvladovanje bolezni na območjih z omejitvami
Pristojni organ zagotovi, da se na zadevnem območju z omejitvami, ob upoštevanju nacionalnih zahtev za pridobitev dostopa do zasebnih bivališč, sprejme eden ali več naslednjih ukrepov za obvladovanje bolezni, da se prepreči nadaljnje širjenje bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1):
identifikacija obratov, obratov živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali drugih lokacij, na katerih so gojene živali iz vrst s seznama za to bolezen s seznama;
obiski obratov, obratov živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali drugih lokacij, na katerih so gojene živali iz vrst s seznama za navedeno bolezen s seznama ter po potrebi preiskave, vzorčenje in laboratorijska preiskava odvzetih vzorcev;
naložitev pogojev za premike oseb, živali, proizvodov, krme, vozil ter katerega koli drugega materiala ali snovi, ki bi lahko bili kontaminirani ali bi lahko pripomogli k širjenju navedene bolezni s seznama znotraj območij z omejitvami in iz njih, in za prevoz prek območja z omejitvami;
zahteve za biološko zaščito za:
proizvodnjo, predelavo in distribucijo proizvodov živalskega izvora;
zbiranje in odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov;
odvzem in shranjevanje zarodnega materiala ter ravnanje z njim;
cepljenje in zdravljenje gojenih živali z drugimi veterinarskimi zdravili v skladu s členom 46(1) in kakršnimi koli delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi člena 47;
čiščenje, razkuževanje ter kontrola žuželk in glodavcev ali drugi potrebni ukrepi za biološko zaščito;
določitev ali, kadar je to primerno, odobritev obrata živilske dejavnosti za namene zakola živali ali obdelave proizvodov živalskega izvora, ki izvirajo iz območja z omejitvami;
zahteve glede identifikacije in sledljivosti pri premikih živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora;
drugi potrebni ukrepi za biološko zaščito in zmanjšanje tveganja, da se čim bolj zmanjša tveganje za širjenje ta bolezni s seznama.
Pristojni organ:
sprejme vse potrebne ukrepe za podrobno obvestitev oseb na območju z omejitvami o veljavnih omejitvah in naravi ukrepov za obvladovanje bolezni;
naloži potrebne obveznosti izvajalcem dejavnosti, da se prepreči nadaljnje širjenje zadevne bolezni s seznama.
Pristojni organ pri določanju, katere ukrepe za obvladovanje bolezni iz odstavka 1 je treba sprejeti, upošteva:
profil bolezni;
vrsto proizvodnje;
izvedljivost, razpoložljivost in učinkovitost navedenih ukrepov za obvladovanje bolezni.
Člen 66
Obveznosti izvajalcev dejavnosti glede premikov na območjih z omejitvami
Člen 67
Prenos pooblastil glede ukrepov za obvladovanje bolezni na območjih z omejitvami
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi s podrobnimi pravili o ukrepih za obvladovanje bolezni, ki se sprejmejo na območjih z omejitvami, kot je določena v členu 65(1), za vsako bolezen s seznama iz točke (a) člena 9(1), vključno s pravili, ki določajo, kateri ukrepi za obvladovanje bolezni iz člena 65(1) se izvajajo za posamezno bolezen s seznama.
Ta podrobna pravila zajemajo naslednje zadeve:
pogoje in zahteve za ukrepe za obvladovanje bolezni iz točk (a), (c), (d), (e), (g), (h) in (i) člena 65(1);
postopke za čiščenje, razkuževanje ter kontrolo žuželk in glodavcev ali druge potrebne ukrepe za biološko zaščito, kot je določeno v točki (f) člena 65(1), v katerih se po potrebi natančno opredeli uporaba biocidnih proizvodov v te namene;
potrebno spremljanje, ki ga je treba izvesti po izvedbi ukrepov za obvladovanje bolezni in laboratorijskih preiskavah iz točke (b) člena 65(1);
druge posebne ukrepe za obvladovanje bolezni za omejitev širjenja določenih bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1).
Člen 68
Ohranitev ukrepov za obvladovanje bolezni na območjih z omejitvami in delegirani akti
Pristojni organ izvaja ukrepe za obvladovanje bolezni iz tega oddelka, vse dokler niso izpolnjeni naslednji pogoji:
izvedeni so bili ukrepi za obvladovanje bolezni, ki ustrezajo bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1), zaradi katere so bile uvedene omejitve;
izvedeno je bilo končno čiščenje, razkuževanje ali kontrola žuželk in glodavcev ali drugi potrebni ukrepi za biološko zaščito, kot je ustrezno za:
bolezen s seznama iz točke (a) člena 9(1), zaradi katere so bili uvedeni ukrepi za obvladovanje bolezni;
prizadete vrste gojenih živali;
vrsto proizvodnje;
na območju z omejitvami je bilo izvedeno ustrezno spremljanje, primerno za bolezen s seznama iz točke (a) člena 9(1), zaradi katere so bili uvedeni ukrepi za obvladovanje bolezni, in za vrsto zadevnega obrata ali lokacijo, s katerim je bilo utemeljeno izkoreninjenje te bolezni s seznama.
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi s podrobnimi pravili za ukrepe za obvladovanje bolezni, ki jih pristojni organ, kot je določeno v odstavku 1, sprejme v zvezi s:
končnimi postopki za čiščenje, razkuževanje ter kontrolo žuželk in glodavcev ali druge potrebne ukrepe za biološko zaščito ter po potrebi uporabo biocidnih proizvodov v te namene;
obliko in načini spremljanja, metodami, pogostostjo in intenzivnostjo spremljanja, ciljno populacijo živali in metodami vzorčenja za ponovno pridobitev statusa prost bolezni po izbruhu;
obnovo populacije v zadevnih območjih z omejitvami po izvedbi ukrepov za obvladovanje bolezni iz odstavka 1 tega člena, upoštevajoč pogoje za obnovo populacije iz člena 61(3);
Člen 69
Cepljenje v nujnih primerih
Kadar je to potrebno za učinkovito obvladovanje bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1), za katero so bili uvedeni ukrepi za obvladovanje bolezni, lahko pristojni organ:
pripravi načrt cepljenja;
določi območja cepljenja.
Pristojni organ pri pripravi načrta cepljenja in določanju območij cepljenja, kot je določeno v odstavku 1, upošteva naslednje:
zahteve za cepljenje v nujnih primerih, določene v načrtih ukrepov iz člena 43;
zahteve za uporabo cepiv, kot so določene v členu 46(1) in delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 47.
Člen 70
Divje živali
Kadar pristojni organ prizadete države članice sumi ali uradno potrdi prisotnost bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1) pri divjih živalih:
izvede spremljanje populacije divjih živali, kadar je to primerno za konkretno bolezen s seznama;
sprejme potrebne ukrepe za preprečevanje in obvladovanje bolezni.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi s/z:
merili in postopki za spremljanje iz točke (a) odstavka 1 tega člena v skladu s členom 27 v primeru uradne potrditve bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1);
podrobnimi pravili, ki dopolnjujejo ukrepe za preprečevanje in obvladovanje bolezni v skladu z točko (b) odstavka 1 tega člena v primeru uradne potrditve bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1).
Komisija pri sprejemanju teh delegiranih aktov upošteva profil bolezni in vrste s seznama za bolezen s seznama iz odstavka 1 tega člena.
Člen 71
Dodatni ukrepi za obvladovanje bolezni, usklajevanje ukrepov in začasna posebna pravila za obvladovanje bolezni iz oddelkov 1 do 5 (členi 53 do 70)
Države članice lahko poleg ukrepov iz člena 55, člena 61(1), člena 62, člena 65(1) in (2) ter člena 68(1) ter delegiranih aktov, sprejetih na podlagi člena 63, člena 67 in člena 68(2), sprejmejo dodatne ukrepe za obvladovanje bolezni, če takšni ukrepi spoštujejo pravila iz te uredbe ter so potrebni in sorazmerni za obvladovanje širjenja bolezni s seznama iz točke (a) člena 9(1), pri tem pa upoštevajo:
posebne epidemiološke okoliščine;
vrsto zadevnih obratov, drugih lokacij in proizvodnje;
zadevne vrste in kategorije živali;
gospodarske ali družbene razmere.
Države članice nemudoma obvestijo Komisijo o:
ukrepih za obvladovanje bolezni, ki jih je sprejel njihov pristojni organ, kot je določeno v členih 58, 59, 61, 62, 64 in 65, členu 68(1), členu 69, členu 70(1) in (2) ter vseh delegiranih aktih, sprejetih na podlagi členov 63 in 67 ter členov 68(2) in 70(3);
vseh dodatnih ukrepih za obvladovanje bolezni, ki so jih sprejele, kot je določeno v odstavku 1.
Komisija pregleda stanje bolezni in ukrepe za obvladovanje bolezni, ki jih je v skladu s tem poglavjem sprejel pristojni organ, ter vse dodatne ukrepe za obvladovanje bolezni, ki jih je v skladu s tem poglavjem sprejela zadevna država članica, ter lahko z izvedbenimi akti določi začasne posebne ukrepe za obvladovanje bolezni pod pogoji, ki so ustrezni epidemiološkemu stanju, kadar:
se ugotovi, da ti ukrepi za obvladovanje bolezni ne ustrezajo epidemiološkemu stanju;
se zdi, da se bolezen s seznama iz točke (a) člena 9(1) širi kljub ukrepom za obvladovanje bolezni, sprejetim v skladu s tem poglavjem.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
POGLAVJE 2
Ukrepi za obvladovanje bolezni s seznama iz točk (b) in (c) člena 9(1)
Člen 72
Obveznosti izvajalcev dejavnosti in drugih zadevnih ustreznih fizičnih in pravnih oseb v zvezi z boleznimi s seznama iz točke (b) člena 9(1)
Člen 73
Preiskava, ki jo opravi pristojni organ ob sumu bolezni s seznama iz točke (b) člena 9(1)
Za namen preiskave iz odstavka 1 pristojni organ zagotovi, da:
uradni veterinarji opravijo klinični pregled reprezentativnega vzorca gojenih živali iz vrst s seznama za zadevno bolezen s seznama;
uradni veterinarji navedenim gojenim živalim iz vrst s seznama odvzamejo ustrezne vzorce in druge vzorce za preiskavo v laboratorijih, ki jih v ta namen določi pristojni organ;
takšni določeni laboratoriji opravijo preiskave za potrditev ali izključitev prisotnosti zadevne bolezni s seznama.
Člen 74
Predhodni ukrepi za obvladovanje bolezni s seznama iz točke (b) člena 9(1), ki jih sprejme pristojni organ
Pristojni organ ob sumu bolezni s seznama iz točke (b) člena 9(1) pri gojenih živalih, dokler niso na voljo rezultati preiskav iz člena 73(1) in se še ne izvajajo ukrepi za obvladovanje bolezni iz člena 79, ob upoštevanju nacionalnih zahtev za pridobitev dostopa do zasebnih bivališč izvede naslednje predhodne ukrepe za obvladovanje bolezni:
izvede ukrepe za obvladovanje bolezni, da se omeji širjenje te bolezni s seznama s prizadetega ozemlja, obrata, obrata živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali druge lokacije;
po potrebi sproži epidemiološko poizvedbo ob upoštevanju pravil za takšno poizvedbo iz člena 57(1).
Predhodni ukrepi za obvladovanje bolezni iz odstavkov 1 in 2 so ustrezni tveganju, ki ga predstavlja zadevna bolezen s seznama, in sorazmerni z njim, ter upoštevajo naslednje:
profil bolezni;
prizadete gojene živali;
zdravstveni status države članice, območja, kompartmenta ali obrata, v katerem obstaja sum bolezni s seznama;
predhodne ukrepe za obvladovanje bolezni, določene v členu 55(1) in členu 56 ter v vseh delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 55(2).
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi s pravili za bolezni s seznama iz točke (b) člena 9(1), ki dopolnjujejo pravila iz odstavka 1 tega člena, pri čemer upošteva zadeve iz odstavka 3, kar zadeva:
predhodne ukrepe za obvladovanje bolezni, ki se sprejmejo za preprečevanje širjenja bolezni s seznama, kot je določeno v točki (a) odstavka 1;
izvajanje predhodnih ukrepov za obvladovanje bolezni iz točke (a) odstavka 1 za druge obrate in njihove epidemiološke enote, obrate živilske dejavnosti ali dejavnosti poslovanja s krmo ali živalskimi stranskimi proizvodi ali druge lokacije;
vzpostavitev začasnih območij z omejitvami, ki so ustrezni glede na profil bolezni.
Člen 75
Pregled in razširitev predhodnih ukrepov za obvladovanje bolezni s seznama iz točke (b) člena 9(1)
Ukrepe za obvladovanje bolezni iz člena 74(1):
pregleda pristojni organ, po potrebi na podlagi ugotovitev preiskave iz člena 73(1) in, kot je to primerno, epidemiološke poizvedbe iz točke (b) člena 74(1);
po potrebi se ti ukrepi razširijo na druge lokacije iz točke (b) člena 74(4).
Člen 76
Obveznosti izvajalcev dejavnosti in drugih ustreznih fizičnih in pravnih oseb ter ukrepi pristojnega organa ob sumu bolezni s seznama iz točke (c) člena 9(1)
Pristojni organ države članice, ki se je odločila za izkoreninjenje bolezni s seznama iz odstavka 1, ob sumu zadevne bolezni pri gojenih živalih:
nemudoma opravi preiskavo, s katero potrdi ali izključi prisotnost te bolezni s seznama v skladu s členom 73(1) in (2);
dokler niso na voljo rezultati preiskave iz točke (a) in se še ne izvajajo ukrepi za obvladovanje bolezni v skladu s členom 80(1), izvede predhodne ukrepe za obvladovanje bolezni iz člena 74(1) in (2).
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi s podrobnimi pravili, ki dopolnjujejo pravila za:
ukrepe za obvladovanje bolezni iz odstavka 1;
preiskave iz točke (a) odstavka 2;
predhodne ukrepe za obvladovanje bolezni, ki se sprejmejo za preprečevanje širjenja bolezni s seznama, kot je določeno v točki (b) odstavka 2.
Člen 77
Uradna potrditev bolezni s strani pristojnega organa
Pristojni organ pri uradni potrditvi bolezni s seznama iz točk (b) ali (c) člena 9(1) upošteva naslednje informacije:
rezultate kliničnih in laboratorijskih preiskav iz člena 73(2);
epidemiološko poizvedbo iz točke (b) člena 74(1), kadar je to primerno;
druge razpoložljive epidemiološke podatke.
Člen 78
Odprava predhodnih ukrepov za obvladovanje bolezni, ko se izključi pojav bolezni
Pristojni organ izvaja predhodne ukrepe za obvladovanje bolezni iz člena 74(1), člena 75 in točke (b) člena 76(2), vse dokler ni prisotnost zadevnih bolezni s seznama izključena v skladu s členom 77(1) in pravili, sprejetimi v skladu s členom 77(2).
Člen 79
Ukrepi za obvladovanje bolezni s seznama iz točke (b) člena 9(1), ki jih sprejme pristojni organ
Če je izbruh bolezni s seznama iz točke (b) člena 9(1) pri gojenih živalih uradno potrjen v skladu s členom 77(1), pristojni organ v državi članici, na območju ali v kompartmentu, v katerem je prišlo do navedenega izbruha:
za to bolezen s seznama uporabi ukrepe za obvladovanje bolezni iz obveznega programa izkoreninjenja, določenega v členu 31(1), ali
kadar je država članica ali območje ali kompartment pridobil status prost bolezni v skladu s členom 36 oziroma členom 37:
sprejme enega ali več ukrepov, določenih v členih 53 do 69, sorazmernih s tveganjem, ki ga predstavlja zadevna bolezen s seznama, in
po potrebi začne izvajati obvezen program izkoreninjenja za to bolezen s seznama.
Člen 80
Ukrepi za obvladovanje bolezni s seznama iz člena 9(1)(c), ki jih sprejme pristojni organ
Pristojni organ lahko poleg ukrepov iz odstavka 1 sprejme dodatne ukrepe za obvladovanje bolezni, ki lahko vključujejo enega ali več ukrepov iz členov 53 do 69, so sorazmerni s tveganjem, ki ga predstavlja zadevna bolezen s seznama iz točke (c) člena 9(1), in upoštevajo:
profil bolezni;
prizadete gojene živali;
posledice za gospodarstvo in družbo.
Če je izbruh bolezni s seznama iz točke (c) člena 9(1) pri gojenih živalih v državi članici, na območju ali v kompartmentu, ki je pridobil status prost bolezni v skladu s členom 36 ali členom 37, uradno potrjen v skladu s členom 77(1), pristojni organ za ohranitev tega statusa sprejme enega ali več ukrepov, določenih v členih 53 do 69. Ti ukrepi so sorazmerni s tveganjem, ki ga predstavlja zadevna bolezen s seznama, in upoštevajo:
profil bolezni;
prizadete gojene živali;
posledice za gospodarstvo in družbo.
Člen 81
Ukrepi za obvladovanje bolezni s seznama iz točke (b) člena 9(1) pri divjih živalih
Če pristojni organ prizadete države članice sumi ali uradno potrdi izbruh bolezni s seznama iz točke (b) člena 9(1) pri divjih živalih, na celotnem ozemlju te države članice, ali na zadevnem področju ali območju, na katerem je prišlo do navedenega izbruha:
za to bolezen s seznama uporabi ukrepe za obvladovanje bolezni iz obveznega programa izkoreninjenja v skladu ►C5 s členom 31(1) ◄ ali
začne izvajati obvezni program izkoreninjenja, če se program izkoreninjenja iz člena 31(1) za navedeno bolezen s seznama zaradi pretekle odsotnosti te bolezni ali statusa prost te bolezni še ni izvajal ter če so ukrepi za divje živali nujni za obvladovanje in preprečevanje širjenja te bolezni.
Člen 82
Ukrepi za obvladovanje bolezni s seznama iz točke (c) člena 9(1) pri divjih živalih
Pristojni organ lahko poleg ukrepov iz odstavka 1 sprejme dodatne ukrepe za obvladovanje bolezni, ki lahko vključujejo enega ali več ukrepov iz členov 53 do 69, so sorazmerni s tveganjem, ki ga predstavlja zadevna bolezen s seznama, in upoštevajo:
profil bolezni;
prizadete divje živali ter tveganje prenosa bolezni na živali in ljudi ter
posledice za gospodarstvo, družbo in okolje.
Če je izbruh bolezni s seznama iz točke (c) člena 9(1) pri divjih živalih v državi članici, na območju ali v kompartmentu, ki je pridobil status prost bolezni v skladu s členom 36 ali členom 37, uradno potrjen, pristojni organ za ohranitev tega statusa sprejme enega ali več ukrepov, določenih v členih 53 do 69. Ti ukrepi so sorazmerni s tveganjem, ki ga predstavlja bolezen s seznama, in upoštevajo:
profil bolezni;
prizadete divje živali ter tveganje prenosa bolezni na živali in ljudi;
relevantnost prisotnosti bolezni pri divjih živalih v zvezi z zdravstvenim statusom gojenih živali; ter
posledice za gospodarstvo, družbo in okolje.
Člen 83
Usklajevanje ukrepov s strani Komisije in začasna posebna pravila v zvezi z oddelki 1 do 4
Države članice Komisijo obvestijo o:
ukrepih za obvladovanje bolezni, ki so jih njihovi pristojni organi v zvezi z boleznimi s seznama iz točke (b) člena 9(1) sprejeli v skladu s členi 77(1), 78, 79 in 81 ter delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi člena 77(2);
ukrepih za obvladovanje bolezni, ki so jih njihovi pristojni organi v zvezi z boleznimi s seznama iz točke (c) člena 9(1) sprejeli v skladu s členi 77(1), 78, 80(1) in 82 ter delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi člena 77(2).
Komisija pregleda stanje bolezni in ukrepe za obvladovanje bolezni, ki jih je sprejel zadevni pristojni organ v skladu s tem poglavjem, ter lahko z izvedbenimi akti za bolezni s seznama iz točke (b) ali točke (c) člena 9(1) določi začasna posebna pravila za ukrepe za obvladovanje bolezni pod pogoji, ki so ustrezni epidemiološkemu stanju, kadar:
se ugotovi, da ti ukrepi za obvladovanje bolezni, ki jih je sprejel zadevni pristojni organ, niso ustrezni glede na epidemiološko stanje;
se zdi, da se ta bolezen s seznama širi kljub ukrepom za obvladovanje bolezni, sprejetim v skladu s tem poglavjem, kadar je to ustrezno.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
DEL IV
REGISTRACIJA, ODOBRITEV, SLEDLJIVOST IN PREMIKI
NASLOV I
KOPENSKE ŽIVALI, ZARODNI MATERIAL IN PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA OD KOPENSKIH ŽIVALI
POGLAVJE 1
Registracija, odobritev, vodenje evidenc in registri
Člen 84
Obveznost izvajalcev dejavnosti, da registrirajo obrate
Izvajalci dejavnosti v obratih, ki gojijo kopenske živali ali odvzemajo, pridobivajo, pripravljajo ali shranjujejo zarodni material, morajo – da bi bili njihovi obrati registrirani v skladu s členom 93 – pred začetkom takih dejavnosti:
obvestiti pristojni organ o vsakem takem obratu, za katerega so odgovorni;
pristojnemu organu predložiti naslednje informacije:
ime in naslov zadevnega izvajalca dejavnosti;
lokacijo obrata in opis njegovih objektov;
kategorije, vrste in število ali količine gojenih kopenskih živali ali zarodnega materiala, ki jih nameravajo nastaniti ali hraniti v obratu, in zmogljivost obrata;
vrsto obrata in
vse druge značilnosti obrata, ki so pomembne za določanje tveganja v tem obratu.
Izvajalci dejavnosti v obratih iz odstavka 1 sporočijo pristojnemu organu:
vsako spremembo v zadevnem obratu, ki se nanaša na informacije iz točke (b) odstavka 1;
vsako prenehanje dejavnosti zadevnega izvajalca dejavnosti ali obrata.
Člen 85
Odstopanja od obveznosti izvajalcev dejavnosti, da registrirajo obrate
Z odstopanjem od člena 84(1) lahko države članice izvzamejo določene kategorije obratov od zahteve za registracijo, in sicer tiste, ki predstavljajo neznatno tveganje, kot se določi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 86(2). Države članice Komisijo obvestijo o teh izvzetjih.
Člen 86
Izvedbena pooblastila glede obveznosti izvajalcev dejavnosti, da registrirajo obrate
Komisija z izvedbenimi akti določi pravila glede vrst obratov, ki jih države članice lahko izvzamejo od zahteve za registracijo v skladu s členom 85 na podlagi:
vrst, kategorij in števila gojenih kopenskih živali in zarodnega materiala v zadevnem obratu ter zmogljivosti tega obrata;
vrste obrata in
premikov gojenih kopenskih živali ali zarodnega materiala v obrat in iz njega.
Člen 87
Obveznosti prevoznikov gojenih kopitarjev glede registracije in delegirani akti
Prevozniki gojenih kopitarjev, ki prevažajo navedene živali med državami članicami ali med državo članico in tretjo državo, morajo – da bi bili registrirani v skladu s členom 93 – pred začetkom takih dejavnosti:
obvestiti pristojni organ o svoji dejavnosti;
temu pristojnemu organu predložiti naslednje informacije:
ime in naslov zadevnega prevoznika;
kategorije, vrste in število gojenih kopitarjev, ki jih nameravajo prevažati;
vrsto prevoza;
prevozno sredstvo.
Prevozniki iz odstavka 1 pristojnemu organu sporočijo:
vsako spremembo, ki se nanaša na informacije iz točke (b) odstavka 1;
vsako prenehanje dejavnosti prevoza.
Člen 88
Odstopanja od obveznosti registracije prevoznikov gojenih kopitarjev
Z odstopanjem od člena 87(1) lahko države članice izvzamejo določene kategorije prevoznikov od zahteve za registracijo, in sicer tiste, katerih dejavnost prevoza predstavlja neznatno tveganje, kot se določi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 89(2). Države članice Komisijo obvestijo o teh izvzetjih.
Člen 89
Izvedbena pooblastila glede obveznosti registracije prevoznikov
Komisija z izvedbenimi akti določi pravila glede vrst prevoznikov, ki jih države članice lahko izvzamejo od zahteve za registracijo v skladu s členom 86 na podlagi:
razdalje prevoza zadevnih kopitarjev ter
kategorij, vrst in števila kopitarjev, ki jih prevažajo.
Člen 90
Obveznost registracije izvajalcev dejavnosti, ki dejavnosti zbiranja izvajajo neodvisno od obrata
Izvajalci dejavnosti, ki dejavnosti zbiranja za gojene kopitarje in perutnino izvajajo neodvisno od obrata, vključno s tistimi, ki živali kupujejo in prodajajo, morajo – da bi bili registrirani v skladu s členom 93 – pred začetkom svojih dejavnosti pristojnemu organu predložiti naslednje informacije:
ime in naslov izvajalca zadevne dejavnosti;
vrste in kategorije gojenih kopitarjev in perutnine, ki jih njihova dejavnost zadeva.
Izvajalci dejavnosti iz odstavka 1 sporočijo pristojnemu organu:
vsako spremembo, ki se nanaša na informacije iz odstavka 1;
vsako prenehanje dejavnosti zadevnega izvajalca.
Člen 91
Odstopanja od obveznosti registracije izvajalcev dejavnosti, ki izvajajo dejavnosti zbiranja
Z odstopanjem od člena 90(1) lahko države članice izvzamejo določene kategorije izvajalcev dejavnosti, ki izvajajo dejavnosti zbiranja, od zahteve za registracijo, in sicer tiste, ki predstavljajo neznatno tveganje, kot se določi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 92(2). Države članice Komisijo obvestijo o takih izvzetjih.
Člen 92
Izvedbena pooblastila glede obveznosti registracije izvajalcev dejavnosti, ki izvajajo dejavnosti zbiranja
Člen 93
Obveznost pristojnega organa glede registracije
Pristojni organ registrira:
obrate v register iz člena 101(1), ko zadevni izvajalec dejavnosti predloži informacije, ki so obvezne v skladu s členom 84(1);
prevoznike v register iz člena 101(1), ko zadevni prevoznik predloži informacije, ki so obvezne v skladu s členom 87(1) in (3);
izvajalce dejavnosti, ki dejavnosti zbiranja izvajajo neodvisno od obrata, v register iz člena 101(1), ko zadevni izvajalec dejavnosti predloži informacije, ki so obvezne v skladu s členom 90(1).
Pristojni organ vsakemu obratu, prevozniku in izvajalcu dejavnosti iz točk (a) do (c) prvega odstavka dodeli edinstveno registracijsko številko.
Člen 94
Odobritev določenih obratov in delegirani akti
Izvajalci dejavnosti v naslednjih vrstah obratov pri pristojnem organu v skladu s členom 96(1) zaprosijo za odobritev, svojih dejavnosti pa ne začnejo, dokler njihov obrat ni odobren v skladu s členom 97(1):
obrati za dejavnosti zbiranja kopitarjev in perutnine, iz katerih se navedene živali odpremijo v drugo državo članico ali ki so prejeli živali iz druge države članice;
obrati z zarodnim materialom goveda, prašičev, ovc, koz in enoprstih kopitarjev, iz katerih se zarodni material navedenih živali odpremi v drugo državo članico;
valilnice, iz katerih se valilna jajca ali perutnina odpremijo v drugo državo članico;
obrati za gojenje perutnine, iz katerih se perutnina, ki ni namenjena za zakol, ali valilna jajca odpremijo v drugo državo članico;
vse druge vrste obratov za gojenje kopenskih živali, ki pomenijo znatno tveganje in morajo biti odobreni v skladu s pravili, določenimi v delegiranem aktu, sprejetem v skladu s točko (b) odstavka 3.
Izvajalci dejavnosti prenehajo izvajati dejavnost v obratu iz odstavka 1, kadar:
pristojni organ odvzame ali začasno prekliče odobritev v skladu s členom 100(2) ali
v primeru pogojne odobritve, izdane v skladu s členom 99(3), zadevni obrat ne izpolni preostalih neizpolnjenih zahtev iz člena 99(3) in ne pridobi končne odobritve v skladu s členom 97(1).
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi s/z:
odstopanji od zahteve, da izvajalci dejavnosti v vrstah obratov iz točk (a) do (d) odstavka 1 pri pristojnem organu vložijo vlogo za odobritev, kadar ti obrati predstavljajo neznatno tveganje;
vrstami obratov, ki morajo biti odobreni v skladu s točko (e) odstavka 1;
posebnimi pravili za prenehanje dejavnosti obratov z zarodnim materialom iz točke (b) odstavka 1.
Pri sprejemanju delegiranih aktov iz odstavka 3 Komisija te akte utemelji na naslednjih merilih:
vrstah in kategorijah gojenih kopenskih živali ali zarodnega materiala v obratu;
številu vrst in gojenih kopenskih živali ali zarodnega materiala v obratu;
vrsti obrata in vrsti proizvodnje ter
premikih gojenih kopenskih živali ali zarodnega materiala v navedene vrste obratov in iz njih.
Člen 95
Odobritev statusa zaprtega obrata
Izvajalci dejavnosti v obratih, ki želijo pridobiti status zaprtega obrata:
pri pristojnem organu zaprosijo za odobritev v skladu s členom 96(1);
premikajo gojene živali v svoj obrat ali iz njega v skladu z zahtevami iz člena 137(1) in delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 137(2), šele ko pristojni organ v skladu s členoma 97 in 99 njihovemu obratu odobri ta status.
Člen 96
Obveznost izvajalcev dejavnosti, da sporočijo informacije za pridobitev odobritve, in izvedbeni akti
Izvajalci dejavnosti v vlogi za odobritev obrata iz člena 94(1) in točke (a) člena 95 pristojnemu organu predložijo naslednje informacije:
ime in naslov zadevnega izvajalca dejavnosti;
lokacija zadevnega obrata in opis njegovih objektov;
kategorije, vrste in število gojenih kopenskih živali ali zarodnega materiala v obratu, na katere se nanaša odobritev;
vrsta obrata;
druge značilnosti obrata, povezane z njegovo specifičnostjo, ki so pomembne za določanje morebitnega tveganja v tem obratu.
Izvajalci dejavnosti v obratih iz odstavka 1 pristojni organ obvestijo o:
vsaki spremembi glede obratov, ki se nanaša na informacije iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1;
vsakem prenehanju dejavnosti zadevnega izvajalca dejavnosti ali obrata.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Člen 97
Odobritev in pogoji za odobritev obratov ter delegirani akti
Pristojni organ odobri samo tiste obrate iz člena 94(1) in točke (a) člena 95, ki:
kadar je to primerno, izpolnjujejo naslednje zahteve glede:
karantene, osamitve in drugih ukrepov za biološko zaščito, ob upoštevanju zahtev iz točke (b) člena 10(1) in pravil, sprejetih na podlagi člena 10(2);
spremljanja iz člena 24 in, kadar je to ustrezno, zahteve glede spremljanja za vrste zadevnih obratov in pripadajoča tveganja iz člena 25;
vodenja evidenc, kot je določeno v členih 102 in 103 ter pravilih, sprejetih na podlagi členov 106 in 107;
imajo objekte in opremo, ki so:
primerni za zmanjšanje tveganja za vnos in širjenje bolezni na sprejemljivo raven, ob upoštevanju vrste zadevnega obrata;
primerne zmogljivosti za število gojenih kopenskih živali ali količino zadevnega zarodnega materiala;
ne predstavljajo nesprejemljivega tveganja kar zadeva širjenje bolezni, ob upoštevanju sprejetih ukrepov za zmanjšanje tveganja;
imajo ustrezno usposobljeno osebje za izvajanje dejavnosti zadevnega obrata;
imajo vzpostavljen sistem, ki zadevnemu izvajalcu dejavnosti omogoča, da pristojnemu organu dokaže izpolnjevanje zahtev iz točk (a) do (d).
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi s:
karanteno, osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito iz točke (a)(i) odstavka 1;
spremljanjem iz točke (a)(i) odstavka 1;
objekti in opremo iz točke (b) odstavka 1;
odgovornostmi, pristojnostmi in specializiranim usposabljanjem osebja in veterinarjev, določenimi v točki (d) odstavka 1, za dejavnost obratov z zarodnim materialom in obratov za dejavnosti zbiranja kopitarjev in perutnine;
potrebnim nadzorom obratov z zarodnim materialom in obratov za dejavnosti zbiranja kopitarjev in perutnine, ki ga izvaja pristojni organ.
Pri oblikovanju pravil, ki se določijo v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi odstavka 2, Komisija ta pravila utemelji na naslednjih zadevah:
tveganjih, ki jih predstavlja posamezna vrsta obrata;
vrstah in kategorijah gojenih kopenskih živali v obratu, na katere se nanaša odobritev;
vrsti zadevne proizvodnje;
značilnih vzorcih premikov za vrsto obrata ter vrste in kategorije živali, ki se gojijo v teh obratih.
Člen 98
Obseg odobritve obratov
Pristojni organ v odobritvi obratov v skladu s členom 97(1) na podlagi vloge, vložene na podlagi člena 94(1) ali točke (a) člena 95, izrecno opredeli:
za katere vrste obratov iz člena 94(1) in člena 95 ter pravil, sprejetih na podlagi točke (b) člena 94(3), velja odobritev;
za katere vrste in kategorije gojenih kopenskih živali ali zarodnega materiala navedenih vrst velja odobritev.
Člen 99
Postopki za odobritev s strani pristojnega organa
Kadar se pri pregledu na kraju samem ali iz dokumentacije iz prvega pododstavka izkaže, da je zadevni obrat očitno napredoval, vendar še vedno ne izpolnjuje vseh zahtev, lahko pristojni organ podaljša pogojno odobritev. Vendar pogojna odobritev ne sme biti izdana za obdobje, ki skupaj presega šestih mesecev.
Člen 100
Pregled, začasni preklic in odvzem odobritev pristojnega organa
Vendar lahko pristojni organ odobritev obrata zgolj začasno prekliče in je ne odvzame, kadar izvajalec dejavnosti lahko zagotovi, da bodo te nepravilnosti odpravljene v razumnem roku.
Člen 101
Registri, ki jih vodi pristojni organ
Vsak pristojni organ vzpostavi in posodablja registre:
vseh obratov in izvajalcev dejavnosti, ki jih registrira na podlagi člena 93;
vseh obratov, ki jih odobri v skladu s členoma 97 in 99.
Registre iz točk (a) in (b) prvega pododstavka da na voljo Komisiji in pristojnim organom drugih držav članic, če vsebujejo informacije, pomembne za premike gojenih kopenskih živali in njihovega zarodnega materiala med državami članicami.
Register vseh odobrenih obratov iz točke (b) prvega pododstavka da na voljo javnosti, če vsebuje informacije, pomembne za premike gojenih kopenskih živali in njihovega zarodnega materiala med državami članicami.
Člen 102
Obveznost izvajalcev dejavnosti v obratih, ki niso obrati z zarodnim materialom, da vodijo evidence
Izvajalci dejavnosti v obratih, ki jih je treba registrirati v skladu s členom 93 ali odobriti v skladu s členom 97(1), vodijo in vzdržujejo evidence, ki vsebujejo vsaj naslednje informacije:
vrste, kategorije, število in, kjer je to ustrezno, identifikacijo gojenih kopenskih živali v njihovem obratu;
premike gojenih kopenskih živali v njihov obrat in iz njega, pri čemer se ustrezno navede:
njihov kraj izvora ali namembni kraj;
datum takih premikov;
dokumente, ki morajo spremljati gojene kopenske živali ob prihodu v obrat ali odhodu iz njega v skladu s točko (b) člena 112, točko (b) člena 113(1), točko (c) člena 114(1), točko (b) člena 115, točko (b) člena 117, členom 143(1) in (2), členom 164(2) ter pravili, sprejetimi na podlagi členov 118 in 120 ter točk (b) in (c) člena 144(1);
umrljivost gojenih kopenskih živali v njihovem obratu;
ukrepe za biološko zaščito, spremljanje, zdravljenja, rezultate testov in druge relevantne informacije, kot je primerno, za:
vrste in kategorije gojenih kopenskih živali v obratu;
vrsto proizvodnje;
vrsto in velikost obrata;
rezultate vseh veterinarskih obiskov, ki so obvezni v skladu s členom 25(1).
Evidence se vodijo in vzdržujejo v papirni ali elektronski obliki.
Izvajalci dejavnosti v obratih evidence iz odstavkov 1 in 2 vodijo v svojem zadevnem obratu in jih:
dajo takoj na voljo pristojnemu organu na zahtevo;
hranijo vsaj tako dolgo, kot predpiše pristojni organ, to obdobje pa ne sme biti krajše od treh let.
Z odstopanjem od odstavka 3 se izvajalci dejavnosti lahko izvzamejo iz obveznosti vodenja evidenc za nekatere ali vse informacije iz odstavka 1, če ima zadevni izvajalec dejavnosti:
dostop do računalniške zbirke podatkov iz člena 109 za zadevne vrste in zbirka podatkov že vsebuje informacije, ki jih je treba vključiti v evidence, ter
posodobljene informacije, ki so bile neposredno vnesene v računalniško zbirko podatkov.
Člen 103
Obveznost obratov z zarodnim materialom, da vodijo evidence
Izvajalci dejavnosti v obratih z zarodnim materialom vodijo in vzdržujejo evidence, ki vsebujejo vsaj naslednje informacije:
pasmo, starost, identifikacijo in zdravstveni status živali darovalk, ki se uporabljajo pri pridobivanju zarodnega materiala;
čas in kraj odvzema ter priprave in shranjevanja zarodnega materiala, ki se odvzame, pridobi ali pripravi;
identifikacijo zarodnega materiala, skupaj s podrobnostmi o njegovem namembnem kraju, če je znan;
dokumente, ki morajo spremljati zarodni material ob prihodu v zadevni obrat ali odhodu iz njega v skladu s členom 162 in členom 164(2) ter pravili, sprejetimi na podlagi člena 162(3) in (4);
rezultate kliničnih in laboratorijskih preiskav, kadar je to ustrezno;
uporabljene laboratorijske tehnike.
Izvajalci dejavnosti v obratih z zarodnim materialom evidence iz odstavkov 1 in 2 vodijo v svojem obratu in jih:
dajo takoj na voljo pristojnemu organu na zahtevo;
hranijo vsaj tako dolgo, kot predpiše pristojni organ, to obdobje pa ne sme biti krajše od treh let.
Člen 104
Obveznost prevoznikov, da vodijo evidence
Prevozniki vodijo in vzdržujejo evidence, ki vsebujejo vsaj naslednje informacije:
obrate, ki so jih obiskali;
kategorije, vrste in število gojenih kopenskih živali, ki jih prevažajo;
čiščenje, razkuževanje in dezinfestacija prevoznih sredstev, ki jih uporabljajo;
podrobnosti dokumentov, ki spremljajo zadevne živali, vključno s številkami dokumentov.
Evidence se lahko vodijo in vzdržujejo v papirni ali elektronski obliki.
Prevozniki vodijo evidence iz odstavkov 1 in 2:
na tak način, da je lahko takoj na voljo pristojnemu organu na zahtevo;
vsaj tako dolgo, kot predpiše pristojni organ, to obdobje pa ne sme biti krajše od treh let.
Člen 105
Obveznost izvajalcev dejavnosti, ki izvajajo dejavnosti zbiranja, da vodijo evidence
Izvajalci dejavnosti, ki izvajajo dejavnosti zbiranja, za katere velja obveznost registracije iz člena 93, vodijo in vzdržujejo evidence, ki vsebujejo vsaj naslednje informacije:
vrste, kategorije, število in identifikacijo gojenih kopenskih živali, za katere so odgovorni;
premike gojenih kopenskih živali, za katere so odgovorni, pri čemer se ustrezno navede:
njihov kraj izvora in namembni kraj;
datum takih premikov;
dokumente, ki morajo spremljati gojene kopenske živali pri premikih, za katere so odgovorni, v skladu s točko (b) člena 112, točko (b) člena 113(1), točko (c) člena 114(1), točko (b) člena 115, točko (b) člena 117, členom 143(1) in (2), členom 164(2) ter vsemi pravili, sprejetimi na podlagi členov 118 in 120 ter točk (b) in (c) člena 144(1);
umrljivost gojenih kopenskih živali, za katere so odgovorni;
ukrepe za biološko zaščito, spremljanje, zdravljenja, rezultate testov in druge relevantne informacije, kot je primerno, za vrste in kategorije gojenih kopenskih živali, za katere so odgovorni.
Evidence se vodijo in vzdržujejo v papirni ali elektronski obliki.
Izvajalci dejavnosti:
dajo evidence iz odstavka 1 na voljo pristojnemu organu na zahtevo;
hranijo te evidence vsaj tako dolgo, kot predpiše pristojni organ, to obdobje pa ne sme biti krajše od treh let.
Člen 106
Prenos pooblastil glede vodenja evidenc
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi s pravili za dopolnitev zahtev za vodenje evidenc iz členov 102, 103, 104 in 105 glede:
informacij, ki jih je treba evidentirati poleg informacij, določenih v členih 102(1), 103(1), 104(1) in 105(1);
dodatnih zahtev za vodenje evidenc glede zarodnega materiala, ki je bil odvzet, pridobljen ali pripravljen v obratu z zarodnim materialom, potem ko ta obrat preneha delovati.
Pri oblikovanju pravil, ki se določijo v delegiranih aktih iz odstavka 1, Komisija ta pravila utemelji na naslednjih zadevah:
tveganjih, ki jih predstavlja posamezna vrsta obrata ali dejavnosti;
vrstah in kategorijah gojenih kopenskih živali ali zarodnega materiala v zadevnem obratu ali ki se prevažajo v ta obrat ali iz njega;
vrsti proizvodnje v obratu ali vrsti dejavnosti;
značilnih vzorcih premikov in kategorijah zadevnih živali;
številu gojenih kopenskih živali v obratu ali količini zarodnega materiala, za katere je odgovoren zadevni izvajalec dejavnosti.
Člen 107
Izvedbena pooblastila glede izvzetij od zahtev za vodenje evidenc
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila glede vrst obratov in izvajalcev dejavnosti, ki jih države članice lahko izvzamejo od zahtev za vodenje evidenc iz členov 102, 103, 104 in 105, kar zadeva:
obrate, ki gojijo majhno število kopenskih živali ali hranijo majhno količino zarodnega materiala, ali izvajalce dejavnosti, ki ravnajo z majhnim številom gojenih kopenskih živali ali majhno količino zarodnega materiala ali jih prevažajo;
vrste ali kategorije gojenih kopenskih živali ali zarodnega materiala.
Pri sprejemanju teh izvedbenih aktov Komisija te akte utemelji na merilih iz člena 106(2).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
POGLAVJE 2
Zahteve za sledljivost gojenih kopenskih živali in zarodnega materiala
Člen 108
Odgovornost držav članic, da vzpostavijo sistem za identifikacijo in registracijo gojenih kopenskih živali
Države članice pri vzpostavitvi sistema iz odstavka 1 upoštevajo:
vrste ali kategorije zadevnih gojenih kopenskih živali;
tveganje, ki ga predstavlja ta vrsta ali kategorija.
Sistem iz odstavka 1 vključuje naslednje elemente:
sredstva za posamično ali skupinsko identifikacijo gojenih kopenskih živali;
identifikacijske dokumente, dokumente o premiku ter druge dokumente za identifikacijo in sledenje gojenih kopenskih živali iz člena 110;
posodobljene evidence v obratih, kot je določeno v točkah (a) in (b) člena 102(1);
računalniško zbirko podatkov o gojenih kopenskih živalih, kot je določena v členu 109(1).
Sistem iz odstavka 1 se oblikuje na način, da:
zagotavlja učinkovito izvajanje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe;
olajša sledljivost gojenih kopenskih živali in njihovih premikov znotraj države članice in med državami članicami ter njihovega vstopa v Unijo;
zagotavlja učinkovito interoperabilnost, integracijo in združljivost elementov tega sistema;
zagotavlja, da je sistem, kolikor je to primerno, prilagojen:
računalniško podprtemu informacijskemu sistemu za prijavljanje in poročanje na ravni Unije, kot je določen v členu 22;
sistemu TRACES;
zagotavlja skladen pristop glede različnih živalskih vrst, ki jih zajema sistem.
Države članice lahko, kadar je to primerno:
uporabijo celoten sistem ali del sistema iz odstavka 1 za namene, ki niso navedeni v točkah (a) in (b) odstavka 4;
vključijo identifikacijske dokumente, dokumente o premiku in druge dokumente iz člena 110 v veterinarska spričevala ali lastne deklaracijske dokumente iz člena 143(1) in (2), člena 151(1) ter vseh pravil, sprejetih na podlagi točk (b) in (c) člena 144(1) ter členov 151(3) in (4);
imenujejo drug organ ali pooblastijo drugo telo ali fizično osebo za zagotavljanje praktičnega izvajanja sistema za identifikacijo in registracijo iz odstavka 1 tega člena, tudi za izdajanje identifikacijskih dokumentov in pripravo vzorcev, kot je določeno v točkah (a), (b) in (c) člena 110(1).
Člen 109
Obveznost držav članic, da vzpostavijo in vzdržujejo računalniško zbirko podatkov o gojenih kopenskih živalih
Države članice vzpostavijo in vzdržujejo računalniško zbirko podatkov za evidentiranje vsaj:
naslednjih informacij o gojenih živalih iz vrst goveda:
njihova posamična identifikacija, kot je določena v točki (a) člena 112;
obrati, v katerih se te živali gojijo;
njihovi premiki v te obrate in iz njih;
naslednjih informacij o gojenih živalih iz vrst ovc in koz:
informacije o njihovi identifikaciji, kot je določena v točki (a) člena 113(1), in številu živali v obratih, v katerih se gojijo;
obrati, v katerih se te živali gojijo;
njihovi premiki v te obrate in iz njih;
naslednjih informacij o gojenih živalih iz vrst prašičev:
informacije o njihovi identifikaciji, kot je določena v členu 115, in številu živali v obratih, v katerih se gojijo;
obrati, v katerih se te živali gojijo;
njihovi premiki v te obrate in iz njih;
naslednjih informacij o gojenih živalih iz vrst enoprstih kopitarjev:
njihova edinstvena koda, kot je določena v členu 114;
metoda identifikacije iz točke (b) člena 114(1), ki po potrebi poveže zadevno žival z identifikacijskim dokumentom iz točke (iii);
ustrezni identifikacijski podatki iz identifikacijskega dokumenta iz točke (c) člena 114(1), kot je določeno v pravilih, sprejetih na podlagi členov 118 in 120;
obrati, v katerih se te živali običajno gojijo;
informacij o gojenih kopenskih živalih iz vrst, ki niso navedene v točkah (a), (b), (c) in (d) tega odstavka, kadar je to določeno v pravilih, sprejetih na podlagi odstavka 2.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi z vnosom informacij o živalskih vrstah, ki niso navedene v točkah (a), (b), (c) in (d) odstavka 1 tega člena, v računalniško zbirko podatkov iz navedenega odstavka, če je to potrebno zaradi posebnih in znatnih tveganj, ki jih predstavljajo navedene vrste, da:
zagotovi učinkovito izvajanje ukrepov za preprečevanje in ukrepov za obvladovanje bolezni iz te uredbe;
olajša sledljivost gojenih kopenskih živali in njihovih premikov med državami članicami ter njihovega vstopa v Unijo.
Člen 110
Obveznost pristojnega organa glede identifikacijskih dokumentov, dokumentov o premiku in drugih dokumentov za identifikacijo in sledenje gojenih kopenskih živali
Vsak pristojni organ:
izda identifikacijske dokumente glede gojene kopenske živali, kadar so ti dokumenti obvezni v skladu s točko (c) člena 114(1) in točko (b) člena 117 ter pravili, sprejetimi na podlagi členov 118 in 120;
izda identifikacijske dokumente za govedo, kot je določeno v točki (b) člena 112, razen če države članice izmenjujejo elektronske podatke z drugimi državami članicami v okviru sistema elektronske izmenjave od dne, ko Komisija potrdi celovito delovanje tega sistema;
pripravi vzorce dokumentov o premiku in druge dokumente za identifikacijo in sledenje gojenih kopenskih živali, kadar je to obvezno v skladu s točko (b) člena 113(1), točko (b) člena 115 in točko (b) člena 117 ter vsemi pravili, sprejetimi na podlagi členov 118 in 120.
Člen 111
Javna dostopnost informacij o sredstvih za identifikacijo
Vsak pristojni organ obvesti Komisijo in javno objavi informacije o:
kontaktnih točkah za računalniške zbirke podatkov, ki jih države članice vzpostavijo v skladu s členom 109(1);
organih ali telesih, pristojnih za izdajo identifikacijskih dokumentov, dokumentov o premiku in drugih dokumentov v skladu s členom 110 ob upoštevanju točke (c) člena 108(5);
sredstvih za identifikacijo, ki se uporabljajo za vsako vrsto in kategorijo gojenih kopenskih živali v skladu s točko (a) člena 112, točko (a) člena 113(1), členom 114(1), točko (a) člena 115 in točko (a) člena 117 ter pravili, sprejetimi na podlagi členov 118 in 120;
predpisani obliki za izdajo identifikacijskih dokumentov in drugih dokumentov iz člena 110.
Člen 112
Obveznosti izvajalcev dejavnosti glede identifikacije gojenih živali iz vrst goveda
Izvajalci dejavnosti, ki gojijo živali iz vrst goveda:
zagotovijo, da so te gojene živali posamično identificirane s fizičnim sredstvom za identifikacijo;
zagotovijo, da pristojni organ ali imenovani organ ali pooblaščeno telo izvora za te gojene živali izda identifikacijski dokument, kadar se te živali premikajo med državami članicami, razen če so izpolnjeni pogoji, določeni v točki (b) člena 110(1);
zagotovijo, da identifikacijski dokument:
zadevni izvajalec dejavnosti hrani, pravilno izpolnjuje in posodablja ter
spremlja te gojene kopenske živali pri premiku, kadar je tak dokument obvezen na podlagi točke (b);
v računalniško zbirko podatkov iz člena 109(1) vnesejo informacije o premikih teh gojenih živali iz zadevnega obrata in v ta obrat ter o vseh rojstvih in poginih živali v tem obratu.
Člen 113
Obveznosti izvajalcev dejavnosti glede identifikacije gojenih živali iz vrst ovc in koz
Izvajalci dejavnosti, ki gojijo živali iz vrst ovc in koz:
zagotovijo, da je vsaka gojena žival identificirana s fizičnim sredstvom za identifikacijo;
zagotovijo, da gojene živali pri premiku iz obrata, v katerem se te živali gojijo, znotraj zadevne države članice spremlja pravilno izpolnjen dokument o premiku, osnovan po vzorcu, ki ga pripravi pristojni organ v skladu s členom 110;
vnesejo informacije o premikih teh gojenih živali iz obrata in v obrat v računalniško zbirko podatkov iz člena 109(1).
Države članice lahko izvzamejo izvajalce dejavnosti od zahteve po zagotovitvi, da gojene živali iz vrst ovc in koz pri premikih znotraj njihovega ozemlja spremljajo dokumenti o premiku, če:
so informacije iz dokumenta o premiku vnesene v računalniško zbirko podatkov iz člena 109(1);
sistem za identifikacijo in registracijo gojenih živali iz vrst ovc in koz zagotavlja enakovredno raven sledljivosti kot dokumenti o premikih.
Člen 114
Obveznosti izvajalcev dejavnosti glede identifikacije in registracije gojenih živali iz vrst enoprstih kopitarjev
Izvajalci dejavnosti, ki gojijo živali iz vrst enoprstih kopitarjev, zagotovijo, da so živali posamično identificirane z:
edinstveno kodo, ki je vnesena v računalniško zbirko podatkov iz člena 109(1);
fizičnim sredstvom za identifikacijo ali drugo metodo, ki nedvoumno povezuje gojeno žival in identifikacijski dokument iz točke (c) tega odstavka, ki ga izda pristojni organ v skladu s členom 110;
pravilno izpolnjenim enkratnim identifikacijskim dokumentom za celotno življenjsko dobo živali.
Člen 115
Obveznosti izvajalcev dejavnosti glede identifikacije in registracije gojenih živali iz vrst prašičev
Izvajalci dejavnosti, ki gojijo živali iz vrst prašičev:
zagotovijo, da je vsaka gojena žival identificirana s fizičnim sredstvom za identifikacijo;
zagotovijo, da gojene živali pri premiku iz obrata, v katerem se gojijo, znotraj zadevne države članice spremlja pravilno izpolnjen dokument o premiku, osnovan po vzorcu, ki ga pripravi pristojni organ v skladu s točko (b) člena 110(1);
vnesejo informacije o obratu, v katerem se te živali gojijo, v računalniško zbirko podatkov iz člena 109(1).
Člen 116
Odstopanja glede premikov gojenih živali iz vrst prašičev
Z odstopanjem od točke (b) člena 115 lahko države članice izvzamejo izvajalce dejavnosti od zahteve po zagotovitvi, da gojene živali iz vrst prašičev spremljajo pravilno izpolnjeni dokumenti o premiku, osnovani po vzorcu, ki ga pristojni organ pripravi za premike znotraj zadevne države članice, če:
so informacije iz takih dokumentov o premiku vnesene v računalniško zbirko podatkov, ki jo ta država članica vzpostavi v skladu s členom 109(1);
sistem za identifikacijo in registracijo gojenih živali iz vrst prašičev zagotavlja enakovredno raven sledljivosti kot taki dokumenti o premiku.
Člen 117
Obveznost izvajalcev dejavnosti glede identifikacije gojenih kopenskih živali ki niso iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev in enoprstih kopitarjev
Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da gojene kopenske živali, ki niso iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev in enoprstih kopitarjev, izpolnjujejo naslednje zahteve, kadar to zahtevajo pravila, sprejeta na podlagi členov 118 in 120:
so posamično ali skupinsko identificirane;
spremljajo jih pravilno izpolnjeni in posodobljeni identifikacijski dokumenti, dokumenti o premiku ali drugi dokumenti za identifikacijo in sledenje živali, kakor je primerno za zadevne živalske vrste.
Člen 118
Pooblastilo glede identifikacije in registracije
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi s:
podrobnimi zahtevami za sredstva in metode identifikacije gojenih kopenskih živali iz točke (a) člena 112, točke (a) člena 113(1), člena 114(1), točke (a) člena 115 in točke (a) člena 117, vključno z uvedbo in uporabo teh sredstev in metod;
pravili o informacijah, ki jih je treba navesti v:
računalniških zbirkah podatkov iz točk (a) do (c) člena 109(1);
identifikacijskih dokumentih in dokumentih o premiku iz točke (b) člena 112, točke (b) člena 113(1), točke (c) člena 114(1) in točke (b) člena 115;
pravili za izmenjavo elektronskih podatkov med računalniškimi zbirkami podatkov držav članic iz točke (b) člena 110(1).
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi s:
podrobnimi zahtevami za alternativna sredstva in metode identifikacije, poleg tistih iz točke (a) odstavka 1 tega člena, ter izvzetji in posebnimi določbami za določene kategorije živali ali okoliščine in pogoje takih izvzetij;
posebnimi določbami za identifikacijske dokumente ali dokumente o premiku iz točke (b) člena 112, točke (b) člena 113(1), točke (c) člena 114(1), točke (b) člena 115 in točke (b) člena 117, ki spremljajo živali pri njihovih premikih;
po potrebi podrobnimi zahtevami za identifikacijo in registracijo gojenih kopenskih živali, ki niso iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev in enoprstih kopitarjev, ob upoštevanju tveganj, povezanih s zadevnimi vrstami, da:
zagotovi učinkovito izvajanje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe;
olajša sledljivost gojenih kopenskih živali in njihovih premikov znotraj države članice in med državami članicami ter njihovega vstopa v Unijo;
pravili o informacijah, ki jih je treba navesti v:
računalniških zbirkah podatkov iz točke (e) člena 109(1);
identifikacijskih dokumentih in dokumentih o premiku iz točke (b) člena 117;
pravili za identifikacijo in registracijo gojenih kopenskih živali iz členov 112 do 117 po njihovem vstopu v Unijo.
Člen 119
Prenos pooblastil glede odstopanj od zahtev za sledljivost
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi z odstopanji, ki veljajo za izvajalce dejavnosti, od zahtev za identifikacijo in registracijo iz členov 112, 113, 114 in 115:
kadar eden ali več od elementov, navedenih v členu 108(3), ni potreben za izpolnitev zahtev iz točk (a) in (b) člena 108(4) ter
kadar drugi sprejeti ukrepi držav članic za sledljivost zagotavljajo, da raven sledljivosti zadevnih živali ni zmanjšana,
kot tudi za sprejemanje prehodnih ukrepov, potrebnih za praktično izvajanje takih odstopanj.
Pri oblikovanju pravil, ki se določijo v delegiranih aktih iz odstavka 1, Komisija ta pravila utemelji na naslednjih dejavnikih:
vrstah in kategorijah zadevnih gojenih kopenskih živali;
tveganjih za navedene gojene kopenske živali;
številu živali v zadevnih obratih;
vrsti proizvodnje v obratih, kjer se gojijo te kopenske živali;
vzorcih premikov za vrste in kategorije zadevnih gojenih kopenskih živali;
vprašanjih glede zaščite in ohranjanja vrst gojenih kopenskih živali, ki jih to zadeva;
učinkovitosti drugih elementov sledljivosti v sistemu za identifikacijo in registracijo gojenih kopenskih živali iz člena 108(3).
Člen 120
Izvedbena pooblastila glede sledljivosti gojenih kopenskih živali
Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila:
za enoten dostop do podatkov v računalniških zbirkah podatkov ter tehnične specifikacije in operativna pravila za računalniške zbirke podatkov iz točk (a) do (d) člena 109(1);
o tehničnih pogojih in načinih za izmenjavo elektronskih podatkov med računalniškimi zbirkami podatkov držav članic in potrditev celovitega delovanja sistemov izmenjave podatkov iz točke (b) člena 110(1).
Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme pravila:
za enotno uporabo sistema za identifikacijo in registracijo iz člena 108(1) za različne vrste ali kategorije gojenih kopenskih živali, da se zagotovi učinkovito delovanje sistema;
za enotno uporabo točke (c) člena 108(5) o pooblaščenih telesih ali fizičnih osebah iz člena 108(5) in pogojev za njihovo imenovanje;
o tehničnih specifikacijah in postopkih, oblikah, zasnovah in operativnih pravilih za sredstva in metode identifikacije, vključno z:
roki za uporabo sredstev in metod za identifikacijo;
odstranitvijo, spremembo ali nadomestitvijo sredstev in metod za identifikacijo ter roki za tovrstne operacije in
konfiguracijo identifikacijske kode;
o tehničnih specifikacijah, oblikah in operativnih pravilih za identifikacijske dokumente in dokumente o premiku iz točke (b) člena 112, točke (b) člena 113(1), točke (c) člena 114(1), točke (b) člena 115 in točke (b) člena 117;
za enoten dostop do podatkov v računalniških zbirkah podatkov ter tehnične specifikacije in operativna pravila za računalniške zbirke podatkov iz točke (d) člena 109(1);
o rokih, obveznostih in postopkih za prenos informacij, ki jih morajo spoštovati izvajalci dejavnosti ali druge fizične ali pravne osebe, ter za registracijo gojenih kopenskih živali v računalniško zbirko podatkov;
o smernicah in postopkih za elektronsko identifikacijo živali, kadar je to ustrezno;
o praktični uporabi izvzetij od zahtev za identifikacijo in registracijo, določenih v pravilih, sprejetih na podlagi člena 119(1).
Člen 121
Zahteve za sledljivost zarodnega materiala gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev in enoprstih kopitarjev
Izvajalci dejavnosti, ki pridobivajo, pripravljajo ali shranjujejo zarodni material, označijo zarodni material gojenih živali iz vrst goveda, koz, ovc, prašičev in enoprstih kopitarjev tako, da ga je mogoče jasno izslediti do:
živali darovalke;
datuma odvzema; in
obrata z zarodnim materialom, v katerem je bil odvzet, pridobljen, pripravljen in shranjen.
Oznake iz odstavka 1 so zasnovane na način, da zagotavljajo:
učinkovito izvajanje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe;
sledljivost zarodnega materiala, njegovih premikov znotraj države članice in med državami članicami ter njegovega vstopa v Unijo.
Člen 122
Prenos pooblastil glede zahtev za sledljivost zarodnega materiala
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi z zahtevami za sledljivost zarodnega materiala gojenih kopenskih živali, ki niso iz vrst goveda, koz, ovc, prašičev in enoprstih kopitarjev, kadar je potrebno za:
učinkovito izvajanje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe;
sledljivost tega zarodnega materiala ter njegove premike znotraj države članice in med državami članicami in njegovega vstopa v Unijo.
Pri sprejemanju delegiranih aktov iz odstavka 1 Komisija te akte utemelji na naslednjih zadevah:
vrsti gojenih kopenskih živali, iz katerih izvira zarodni material;
zdravstvenem statusu živali darovalk;
tveganju, povezanem s takim zarodnim materialom;
vrsti zarodnega materiala;
vrsti odvzema, pridobivanja, priprave ali shranjevanja zarodnega materiala;
vzorcih premikov za ustrezne vrste in kategorije gojenih kopenskih živali in njihovega zarodnega materiala;
vprašanjih glede zaščite in ohranjanja vrst gojenih kopenskih živali;
drugih elementih, ki lahko prispevajo k sledljivosti zarodnega materiala.
Člen 123
Izvedbena pooblastila glede zahtev za sledljivost zarodnega materiala
Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o:
tehničnih zahtevah in specifikacijah za označevanje, kot so določene v členu 121(1);
operativnih zahtevah za sledljivost, določenih v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 122(1).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
POGLAVJE 3
Premiki gojenih kopenskih živali po Uniji
Člen 124
Splošne zahteve za premike gojenih kopenskih živali
Izvajalci dejavnosti sprejmejo ustrezne preventivne ukrepe za zagotovitev, da premik gojenih kopenskih živali ne ogroža zdravstvenega statusa v namembnem kraju v zvezi z:
boleznimi s seznama iz točke (d) člena 9(1);
porajajočimi se boleznimi.
Izvajalci dejavnosti iz svojih obratov premikajo in vanje sprejmejo gojene kopenske živali le, če zadevne živali izpolnjujejo naslednje pogoje:
prihajajo iz obratov, ki:
jih je pristojni organ registriral v skladu s členom 93 ali
jih je pristojni organ odobril v skladu s členom 97(1) in členom 98, kadar je to obvezno v skladu s členom 94(1) ali členom 95, ali
jim je bilo odobreno odstopanje od zahteve za registracijo, določene v členu 84;
izpolnjujejo zahteve glede identifikacije in registracije iz členov 112, 113, 114, 115 in 117 ter pravil, sprejetih na podlagi členov 118 in 120.
Člen 125
Ukrepi za preprečevanje bolezni v zvezi s prevozom
Izvajalci dejavnosti sprejmejo ustrezne in potrebne preventivne ukrepe za zagotovitev, da:
zdravstveni status gojenih kopenskih živali med prevozom ni ogrožen;
dejavnosti prevoza gojenih kopenskih živali ne povzročajo možnosti širjenja bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1) na ljudi in živali;
se izvedeta čiščenje in razkuževanje opreme in prevoznih sredstev ter kontrola žuželk in glodavcev na opremi in prevoznih sredstvih ter drugi ustrezni ukrepi za biološko zaščito, kot je primerno glede na tveganja, povezana z zadevnimi dejavnostmi prevoza.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi s:
pogoji in zahtevami za čiščenje in razkuževanje opreme in prevoznih sredstev ter kontrolo žuželk in glodavcev na opremi in prevoznih sredstvih in uporabo biocidnih pripravkov v navedene namene;
drugimi ustreznimi ukrepi za biološko zaščito, kot je določeno v točki (c) odstavka 1 tega člena.
Člen 126
Splošne zahteve za premike gojenih kopenskih živali med državami članicami
Izvajalci dejavnosti lahko v drugo državo članico premikajo gojene kopenske živali le, če zadevne živali izpolnjujejo naslednje pogoje:
ne kažejo nobenih simptomov bolezni;
prihajajo iz registriranega ali odobrenega obrata:
v katerem ni povečane umrljivosti iz nepojasnjenega vzroka;
za katerega ne veljajo omejitve premikov vrst, ki se premikajo v skladu s pravili iz člena 55(1), točke (a) člena 61(1), člena 62, točke (c) člena 65(1), člena 74(1) in člena 79 ter pravili, sprejetimi na podlagi člena 55(2), členov 63 in 67, členov 71(3), 74(4) in 83(2), ali ukrepi v nujnih primerih iz členov 257 in 258 ter vsemi pravili, sprejetimi na podlagi člena 259, razen če so bila za take omejitve premikov v skladu z navedenimi pravili odobrena odstopanja;
ki se ne nahaja na območju z omejitvami v skladu s pravili iz točke (f)(ii) člena 55(1), členov 64 in 65, člena 74(1) in člena 79 in vsemi pravili, sprejetimi na podlagi člena 67, člena 71(3), člena 74(4) in člena 83(2), ali ukrepi v nujnih primerih iz členov 257 in 258 ter vsemi pravili, sprejetimi na podlagi člena 259, razen če so bila v skladu z navedenimi pravili odobrena odstopanja;
ustrezno obdobje pred datumom predvidenega premika v drugo državo članico niso bile v stiku z gojenimi kopenskimi živalmi, za katere veljajo omejitve premikov iz točke (b)(ii) in (iii), ali gojenimi kopenskimi živalmi iz vrst s seznama z nižjim zdravstvenim statusom, da se čim bolj zmanjša možnost za širjenje bolezni, pri čemer se upoštevajo naslednje zadeve:
inkubacijska doba in način prenosa zadevnih bolezni s seznama in porajajočih se bolezni;
vrsta zadevnega obrata;
vrste in kategorije gojenih kopenskih živali, ki se premikajo;
drugi epidemiološki dejavniki;
izpolnjujejo ustrezne zahteve iz oddelkov 3 do 8 (členi 130 do 154).
Člen 127
Obveznosti izvajalcev dejavnosti v namembnem kraju
Izvajalci dejavnosti v obratih in klavnicah, ki sprejmejo gojene kopenske živali iz druge države članice:
preverijo, ali:
so živali označene s sredstvi ali metodami za identifikacijo iz točke (a) člena 112, točke (a) člena 113(1), točk (a) in (b) člena 114(1), točke (a) člena 115 in točke (a) člena 117 ter v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi členov 118 in 120;
živali spremljajo pravilno izpolnjeni identifikacijski dokumenti iz točke (b) člena 112, točke (b) člena 113(1), točke (c) člena 114(1) in točke (b) člena 117 ter v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi členov 118 in 120;
preverijo, ali živali spremljajo veterinarska spričevala, določena v členu 143 in vseh pravilih, sprejetih na podlagi točk (b) in (c) člena 144(1), ali lastni deklaracijski dokumenti iz člena 151 in pravil, sprejetih na podlagi člena 151(3) in (4);
po pregledu prejetih gojenih kopenskih živali obvestijo pristojni organ namembnega kraja o vsaki nepravilnosti v zvezi z:
gojenimi kopenskimi živalmi, ki jih prejmejo;
sredstvi ali metodami za identifikacijo iz točke (a)(i);
dokumenti iz točk (a)(ii) in (b).
Člen 128
Prepoved premikov gojenih kopenskih živali izven ozemlja države članice zaradi izkoreninjenja bolezni
Izvajalci dejavnosti ne premikajo gojenih kopenskih živali, ki so namenjene za zakol, zaradi izkoreninjenja bolezni v okviru programa izkoreninjenja, kot je določen v členu 31(1) ali (2), v drugo državo članico, razen če namembna država članica in, kadar je to ustrezno, država članica prehoda premika ne odobrita vnaprej.
Člen 129
Splošne zahteve, ki veljajo za izvajalce dejavnosti glede premikov gojenih kopenskih živali, ki prečkajo države članice in so namenjene za izvoz iz Unije v tretje države ali ozemlja
Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da gojene kopenske živali, ki so namenjene za izvoz v tretjo državo ali ozemlje in ki na svoji poti prečkajo ozemlje druge države članice, izpolnjujejo zahteve iz členov 124, 125, 126 in 128.
Člen 130
Premiki gojenih kopitarjev in perutnine v druge države članice
Izvajalci dejavnosti lahko iz obrata v eni državi članici premaknejo v drugo državo članico gojene kopitarje in perutnino le, če zadevne živali izpolnjujejo naslednje pogoje glede bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1):
v času premika ne kažejo nobenih kliničnih simptomov ali znakov bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1);
v obratu so bili nastanjeni vsaj tako obdobje, kot je primerno za te bolezni s seznama glede na vrsto in kategorijo gojenih kopitarjev in gojene perutnine, ki se premaknejo;
v obdobju, ki je primerno za te bolezni s seznama glede na vrsto in kategorijo kopitarjev ali perutnine, ki se premakne, nobeni gojeni kopitarji ali nobena perutnina ni bila vnesena v obrat izvora, kadar je zahteva v zvezi s tem določena v pravilih, sprejetih v skladu s členom 131 ali členom 135;
domnevno ne predstavljajo znatnega tveganja za širjenje teh bolezni s seznama v namembnem kraju na podlagi:
zdravstvenega statusa glede zadevnih bolezni pri vrstah ali kategorijah gojenih kopitarjev in gojene perutnine, ki se premaknejo, pri čemer se upošteva zdravstveni status v namembnem kraju;
rezultatov laboratorijskih ali drugih preiskav, ki so potrebne za zagotovila glede zahtevanega zdravstvenega statusa za zadevni premik;
uporabe ukrepov glede cepljenja ali drugih ukrepov za preprečevanje bolezni ali zmanjšanje tveganj, katerih namen je omejiti širjenje zadevne bolezni v namembnih krajih ali krajih prehoda.
Člen 131
Prenos pooblastil glede premika gojenih kopitarjev in gojene perutnine v druge države članice
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi z:
obdobji nastanitve iz točke (b) člena 130;
potrebnim obdobjem za omejitev vnosa gojenih kopitarjev ali gojene perutnine v obrate pred premikom, kakor je določeno v točki (c) člena 130;
dodatnimi zahtevami za zagotovitev, da gojeni kopitarji in perutnina ne predstavljajo znatnega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1), kot je določeno v točki (d) člena 130;
drugimi potrebnimi ukrepi za zmanjšanje tveganja, ki dopolnjujejo zahteve, določene v členu 130.
Pri oblikovanju pravil, ki se določijo v delegiranih aktih iz odstavka 1, Komisija ta pravila utemelji na naslednjih dejavnikih:
boleznih s seznama iz točke (d) člena 9(1), ki so relevantne za vrste s seznama ali kategorije gojenih kopitarjev ali gojene perutnine, ki se premika;
zdravstvenem statusu v obratih, kompartmentih, območjih in državah članicah izvora ter v namembnih obratih, kompartmentih, območjih in državah članicah glede bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1);
vrsti zadevnega obrata in vrsti proizvodnje v kraju izvora in namembnem kraju;
vrsti zadevnega premika;
vrstah in kategorijah gojenih kopitarjev ali gojene perutnine, ki se premikajo;
starosti gojenih kopitarjev ali perutnine, ki se premikajo;
drugih epidemioloških dejavnikih.
Člen 132
Gojeni kopitarji in perutnina, premaknjeni v drugo državo članico in namenjeni za zakol
Člen 133
Odstopanje glede dejavnosti zbiranja
Vendar lahko država članica izvora dovoli, da se dejavnost zbiranja na njenem ozemlju izvaja na prevoznih sredstvih in da se gojeni kopitarji ali gojena perutnina odvzamejo neposredno v obratih izvora, pod pogojem, da se te živali med to dejavnostjo ne raztovorijo ponovno pred prihodom:
v obrat ali končni namembni kraj ali
do naknadne dejavnosti zbiranja v obratu, ki je za ta namen odobren v skladu s členom 97(1) ter členom 99(4) in (5).
Člen 134
Zahteve za preprečevanje bolezni glede dejavnostmi zbiranja
Izvajalci dejavnosti, ki izvajajo dejavnosti zbiranja, zagotovijo, da:
imajo zbrani gojeni kopitarji in zbrana gojena perutnina isti zdravstveni status; kadar nimajo istega zdravstvenega statusa, za vse take zbrane živali velja nižji zdravstveni status;
se gojeni kopitarji in gojena perutnina zbirajo in so premaknjeni v končni namembni kraj v drugi državi članici čim prej po zapustitvi obrata izvora in najpozneje v roku, določenem v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi točke (c) člena 135;
so sprejeti potrebni ukrepi za biološko zaščito, ki zagotavljajo, da zbrani gojeni kopitarji in zbrana gojena perutnina:
niso v stiku z gojenimi kopitarji ali gojeno perutnino, ki ima nižji zdravstveni status;
ne predstavljajo znatnega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1) na gojene kopitarje ali gojeno perutnino v kraju, kjer poteka dejavnost zbiranja;
so gojeni kopitarji in gojena perutnina identificirani, kadar je to obvezno v skladu s to uredbo, in jih spremljajo naslednji dokumenti:
identifikacijski dokumenti in dokumenti o premiku, kot je določeno v točki (b) člena 112, točki (b) člena 113(1), točki (c) člena 114(1), točki (b) člena 115 in točki (b) člena 117 ter vseh pravilih, sprejetih na podlagi členov 118 in 120, razen če so v skladu s členoma 113(2) in 119 določena odstopanja;
veterinarska spričevala, kot je določeno v členu 143 in točki (c) člena 144(1), razen če so v pravilih, sprejetih na podlagi točke (a) člena 144(1), določena odstopanja;
lastni deklaracijski dokument, kot je določeno v členu 151.
Člen 135
Prenos pooblastil glede dejavnosti zbiranja
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi s/z:
posebnimi pravili za dejavnosti zbiranja, kadar se izvajajo drugi ukrepi za zmanjšanje tveganja, ki dopolnjujejo ukrepe iz točk (b) in (c) člena 134;
merili, v skladu s katerimi lahko države članice izvora odobrijo, da se dejavnosti zbiranja izvajajo na prevoznih sredstvih, kot je določeno v drugem pododstavku člena 133(2);
časovnim obdobjem od premika gojenih kopitarjev ali gojene perutnine iz obrata izvora do njihovega premika v končni namembni kraj v drugi državi članici po končanem zbiranju, kakor je navedeno v točki (b) člena 134;
podrobnimi pravili glede ukrepov za biološko zaščito iz točke (c) člena 134.
Člen 136
Premiki gojenih kopenskih živali, ki niso gojeni kopitarji in gojena perutnina, v druge države članice in delegirani akti
Pri oblikovanju podrobnih pravil, ki se določijo v delegiranih aktih iz odstavka 2, Komisija ta pravila utemelji na naslednjih dejavnikih:
boleznih s seznama iz točke (d) člena 9(1), ki so relevantne za vrste s seznama ali kategorije gojenih kopenskih živali, ki se premikajo;
zdravstvenem statusu v obratih, kompartmentih, območjih in državah članicah izvora ter v namembnih krajih glede bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1);
vrstah obratov in vrstah proizvodnje v kraju izvora in namembnem kraju;
vrstah premika glede na končno uporabo živali v namembnem kraju;
vrstah in kategorijah gojenih kopenskih živali, ki se premikajo;
starosti gojenih kopenskih živali, ki se premikajo;
drugih epidemioloških dejavnikih.
Člen 137
Gojene kopenske živali, namenjene v zaprte obrate, in delegirani akti
Izvajalci dejavnosti lahko v zaprte obrate premikajo gojene kopenske živali le, če zadevne živali izpolnjujejo naslednje pogoje:
izvirajo iz drugega zaprtega obrata;
ne predstavljajo znatnega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1) na vrste ali kategorije živali s seznama v zaprtem namembnem obratu, razen kadar je zadevni premik odobren za znanstvene namene.
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi s:
podrobnimi pravili za premike gojenih kopenskih živali v zaprte obrate, ki dopolnjujejo tista, določena v odstavku 1 tega člena;
posebnimi pravili za premike gojenih kopenskih živali v zaprte obrate, kadar vzpostavljeni ukrepi za zmanjšanje tveganja zagotavljajo, da taki premiki ne predstavljajo znatnega tveganja za zdravje gojenih kopenskih živali v navedenem zaprtem obratu in v sosednjih obratih.
Člen 138
Premiki gojenih kopenskih živali za znanstvene namene in delegirani akti
Pristojni organ namembnega kraja odobri odstopanja iz odstavka 1 le pod naslednjimi pogoji:
pristojna organa namembnega kraja in kraja izvora:
se dogovorita o pogojih za take premike;
zagotovita, da so vzpostavljeni potrebni ukrepi za zmanjšanje tveganja za zagotovitev, da ti premiki ne ogrožajo zdravstvenega statusa v krajih na poti in v namembnem kraju glede bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1); in
kadar je to primerno, uradno obvestita pristojne organe držav članic prehoda o odobrenem odstopanju in pogojih, v katerih se odobri; in
ti premiki navedenih živali potekajo pod nadzorom pristojnih organov kraja izvora in namembnega kraja ter, kadar je ustrezno, pristojnih organov držav članic prehoda.
Člen 139
Odstopanja glede rekreativne uporabe, športnih in kulturnih dogodkov, dela v bližini meja in paše
Pristojni organ namembnega kraja lahko odobri odstopanja od zahtev iz oddelkov 2 do 5 (členi 126 do 136), z izjemo točk (a), (b) in (c) člena 126(1) ter členov 127 in 128, za premike v Uniji gojenih kopenskih živali med državami članicami, kadar so taki premiki namenjeni za:
rekreativno uporabo v bližini meja;
razstave ter za športne, kulturne in podobne dogodke, organizirane v bližini meja;
pašo gojenih kopenskih živali na območjih za pašo, deljenih med državami članicami; ali
delo gojenih kopenskih živali v bližini meja držav članic.
Člen 140
Prenos pooblastil glede cirkusov, razstav, športnih dogodkov in rekreativne uporabe, živalskih vrtov, trgovin s hišnimi živalmi, zavetišč za živali ter trgovine na debelo
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi s/z:
posebnimi zahtevami, ki dopolnjujejo pravila, določena v oddelkih 2 do 5 (členi 126 do 136) za premike gojenih kopenskih živali v naslednje namene:
cirkuse, živalske vrtove, trgovine s hišnimi živalmi, zavetišča za živali in trgovine na debelo;
razstave ter športne, kulturne in podobne dogodke;
odstopanji od oddelkov 2 do 5 (členi 126 do 136) z izjemo točk (a), (b) in (c) člena 126(1) ter členov 127 in 128 za premike gojenih kopenskih živali iz točke (a) tega člena.
Člen 141
Izvedbeno pooblastilo za sprejetje začasnih pravil za premike določenih vrst ali kategorij gojenih kopenskih živali
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi začasna pravila, ki so dodatna ali alternativna v razmerju do pravil iz tega poglavja, za premike določenih vrst ali kategorij gojenih kopenskih živali, kadar:
zahteve za premike iz člena 130, člena 132(1), členov 133 in 134, členov 136(1), 137(1) in 138(1) in (2) ter člena 139 in pravil, sprejetih na podlagi členov 131(1) in 132(2), člena 135, členov 136(2), 137(2), 138(3) in 139(4) ter člena 140, učinkovito ne zmanjšujejo tveganj, ki jih predstavlja premik takih živali, ali
se izkaže, da se bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1) širijo kljub zahtevam za premike, določenim v skladu z oddelki 1 do 6 (členi 124 do 142).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Člen 142
Zadeve, ki jih je treba upoštevati pri sprejemanju delegiranih in izvedbenih aktov, kakor so določeni v tem oddelku
Pri oblikovanju pravil, ki se določijo v delegiranih in izvedbenih aktih iz členov 137(2), 138(3) in 139(4) ter členov 140 in 141 Komisija ta pravila utemelji na naslednjih zadevah:
tveganjih, povezanih s premiki, opisanimi v navedenih določbah;
zdravstvenem statusu v kraju izvora, krajih prehoda in namembnem kraju glede bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1);
živalskih vrstah s seznama za bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1);
sprejetih ukrepih za biološko zaščito v kraju izvora, krajih prehoda ter namembnem kraju;
kakršnih koli posebnih pogojih v obratih, v katerih se gojijo kopenske živali;
značilnih vzorcih premikov za vrsto obrata ter vrste in kategorije zadevnih gojenih kopenskih živali;
drugih epidemioloških dejavnikih.
Člen 143
Obveznost izvajalcev dejavnosti glede zagotovitve, da živali spremljajo veterinarska spričevala
Izvajalci dejavnosti lahko naslednje vrste in kategorije gojenih kopenskih živali v drugo državo članico premaknejo le, če zadevne živali spremlja veterinarsko spričevalo, ki ga pristojni organ države članice izvora izda v skladu s členom 149(1):
kopitarji;
perutnina;
gojene kopenske živali, razen kopitarjev in perutnine, namenjene v zaprt obrat;
gojene kopenske živali, razen tistih iz točk (a), (b) in (c) tega odstavka, kadar se to zahteva v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi točke (c) člena 144(1).
Pristojni organ lahko odloči, da takšnega spričevala ni treba izdati za premike gojenih kopenskih živali v zadevni državi članici, če ta organ meni, da je vzpostavljen alternativni sistem, ki zagotavlja sledljivost pošiljk takšnih živali, in da te živali izpolnjujejo zahteve za zdravstveno varstvo živali pri takšnem premiku.
Člen 144
Prenos pooblastil glede obveznosti izvajalcev dejavnosti za zagotovitev, da živali spremljajo veterinarska spričevala
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi s/z:
odstopanji od zahtev za veterinarsko spričevalo iz člena 143(1) za premike gojenih kopenskih živali, ki ne predstavljajo znatnega tveganja za širjenje bolezni zaradi:
vrst ali kategorij gojenih kopenskih živali, ki se premikajo, in bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1), ki se nanašajo na vrste s seznama;
metod gojenja in vrste proizvodnje teh vrst in kategorij gojenih kopenskih živali;
predvidene uporabe gojenih kopenskih živali; ali
namembnega kraja gojenih kopenskih živali, vključno s primeri, ko je njihov namembni kraj v isti državi članici kot njihov kraj izvora, na svoji poti pa prečkajo drugo državo članico, da pridejo do svojega namembnega kraja;
posebnimi pravili glede veterinarskega spričevala, kot je določeno v členu 143(1), kadar so sprejeti posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja glede spremljanja ali biološke zaščite, ob upoštevanju zadev iz odstavka 2 tega člena, ki zagotavljajo:
sledljivost gojenih kopenskih živali, ki se premikajo;
da gojene kopenske živali, ki se premikajo, izpolnjujejo zahteve za zdravstveno varstvo živali pri premikih iz oddelkov 1 do 6 (členi 124 do 142);
zahtevo za veterinarska spričevala za premike vrst in kategorij gojenih kopenskih živali, razen tistih iz točk (a), (b) in (c) člena 143(1), kadar je veterinarsko spričevalo nujno za zagotovitev, da so pri zadevnem premiku izpolnjene zahteve za zdravstveno varstvo živali pri premikih iz oddelkov 1 do 6 (členi 124 do 142).
Pri določitvi posebnih pravil iz točke (b) odstavka 1 Komisija upošteva naslednje zadeve:
oceno pristojnega organa glede biološke zaščite, ki jo vzpostavijo izvajalci dejavnosti v skladu s točko (b) člena 10(1) in pravili, sprejetimi v skladu s členom 10(6);
zmogljivost pristojnega organa, da sprejme potrebne in ustrezne ukrepe ter izvaja dejavnosti v skladu s to uredbo, kot je določeno v členu 13(1);
raven znanja o zdravju živali, kot je določeno v členu 11, in spodbujanje tega znanja iz člena 13(2);
izvajanje veterinarskih obiskov iz člena 25, ali drugega ustreznega vzpostavljenega spremljanja ali uradnega nadzora;
opravljanje s strani pristojnega organa obveznosti na podlagi sistema uradnega obveščanja in poročanja Unije iz členov 19 do 22 ter pravil, sprejetih na podlagi člena 20(3) in člena 23;
izvajanje spremljanja, kot je določeno v členu 26, in programov spremljanja, kot je določeno v členu 28 in vseh pravilih, sprejetih na podlagi členov 29 in 30.
Člen 145
Vsebina veterinarskih spričeval
Veterinarsko spričevalo iz člena 143 vsebuje naslednje informacije:
obrat ali kraj izvora, namemben obrat ali kraj ter po potrebi obrat za dejavnosti zbiranja ali za počitek zadevnih gojenih kopenskih živali;
prevozna sredstva in prevoznik;
opis gojenih kopenskih živali;
število gojenih kopenskih živali;
identifikacijo in registracijo gojenih kopenskih živali, kadar sta obvezni v skladu s členi 112, 113, 114, 115 in 117 ter vsemi pravili, sprejetimi na podlagi členov 118 in 120, razen če so v skladu s členom 119 določena odstopanja, in
informacije, potrebne za dokaz, da gojene kopenske živali izpolnjujejo ustrezne zahteve za zdravstveno varstvo živali pri premikih, določene v oddelkih 1 do 6 (členi 124 do 142).
Člen 146
Prenos pooblastil in izvedbeni akti glede vsebine veterinarskih spričeval
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi s/z:
podrobnimi pravili o vsebini veterinarskih spričeval, kakor je določena v členu 145(1), za različne vrste in kategorije gojenih kopenskih živali ter za posebne vrste premikov, določene v pravilih, sprejetih na podlagi člena 147;
dodatnimi informacijami, ki jih je treba navesti v veterinarskem spričevalu iz člena 145(1).
Člen 147
Prenos pooblastil glede posebnih vrst premikov gojenih kopenskih živali
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi s posebnimi ukrepi, ki odstopajo od obveznosti izvajalcev dejavnosti glede zagotovitve, da živali spremlja veterinarsko spričevalo, kot je določeno v členu 143 in pravilih, sprejetih na podlagi člena 144, ali ki to obveznost dopolnjujejo, za naslednje vrste premikov gojenih kopenskih živali:
premiki gojenih kopitarjev in gojene perutnine, ki na poti pred prihodom v končni namembni kraj prestanejo dejavnosti zbiranja, določene v členu 133;
premiki gojenih kopenskih živali, ki se morajo vrniti v kraj izvora ali se premakniti v drugi kraj zaradi enega ali več naslednjih razlogov:
predvidena pot je bila nepričakovano prekinjena zaradi dobrobiti živali;
nepričakovanih nesreč ali dogodkov na poti;
živali so bile zavrnjene v namembnem kraju v državi članici ali na zunanjih mejah Unije;
živali so bile zavrnjene v kraju zbiranja ali počitka;
živali so bile zavrnjene v tretji državi ali na ozemlju;
premiki gojenih kopenskih živali, namenjenih za razstave ter športne, kulturne in podobne dogodke, ter njihov povratek v kraj izvora.
Člen 148
Obveznosti izvajalcev dejavnosti, da sodelujejo s pristojnim organom za namene veterinarskih spričeval
Izvajalci dejavnosti:
pristojnemu organu pred nameravanim premikom predložijo vse informacije, ki so potrebne za izpolnitev veterinarskega spričevala iz člena 143(1) in (2) ter vseh pravil, sprejetih na podlagi člena 146(1) ali člena 147;
po potrebi zagotovijo pregled dokumentov in identitete ter fizični pregled zadevnih gojenih kopenskih živali, kot je določeno v členu 149(3).
Člen 149
Odgovornost pristojnega organa za izdajo veterinarskih spričeval
Pristojni organ izda na zahtevo izvajalca dejavnosti veterinarsko spričevalo za premik gojenih kopenskih živali, kadar je to obvezno v skladu s členom 143 ali delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi člena 144(1), če so izpolnjene naslednje zahteve za premik:
zahteve iz člena 124, člena 125(1), členov 126, 128, 129, 130, 133 in 134, členov 136(1) in 137(1) ter členov 138 in 139;
zahteve iz delegiranih aktov, sprejetih na podlagi členov 125(2) in 131(1), člena 135, členov 136(2), 137(2), 138(3) in 139(4) ter člena 140;
zahteve iz izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi člena 141.
Veterinarska spričevala:
potrdi, ožigosa in podpiše uradni veterinar;
veljajo za obdobje iz pravil, sprejetih na podlagi točke (c) odstavka 4, v katerem gojene kopenske živali, ki jih spričevalo zajema, še naprej izpolnjujejo pogoje za zdravstveno varstvo živali, navedene v spričevalu.
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264, ki določajo pravila o:
vrstah pregledov dokumentov, identitete in fizičnih pregledov ter preiskav glede različnih vrst in kategorij gojenih kopenskih živali, ki jih mora opraviti uradni veterinar v skladu z odstavkom 3, da preveri skladnost z zahtevami iz tega poglavja;
rokih za izvedbo takih pregledov dokumentov in identitete ter fizičnih pregledov in preiskav in za izdajo veterinarskih spričeval s strani uradnega veterinarja pred premikom pošiljk gojenih kopenskih živali;
čas veljavnosti veterinarskih spričeval.
Člen 150
Elektronska veterinarska spričevala
Elektronska veterinarska spričevala, ki se pripravljajo, obdelujejo in pošiljajo prek sistema TRACES, lahko nadomestijo priložena veterinarska spričevala iz člena 149(1), kadar:
taka elektronska veterinarska spričevala vsebujejo vse informacije, ki jih določa vzorec veterinarskega spričevala v skladu s členom 145 in vsemi pravili, sprejetimi na podlagi člena 146;
sta zagotovljeni sledljivost zadevnih gojenih kopenskih živali in povezava med navedenimi živalmi in elektronskim veterinarskim spričevalom;
lahko imajo pristojni organi držav članic izvora, držav članic prehoda in namembnih držav članic dostop do elektronskih dokumentov ves čas med prevozom.
Člen 151
Lastna deklaracija izvajalcev dejavnosti za premike v druge države članice
Lastni deklaracijski dokument iz odstavka 1 vsebuje naslednje informacije o zadevnih gojenih kopenskih živalih:
kraj izvora, namembni kraj in po potrebi vsi kraji zbiranja ali počitka;
prevozna sredstva in prevoznik;
opis gojenih kopenskih živali, njihove vrste, kategorije in količine;
identifikacija in registracija, kadar je to obvezno v skladu s členi 112, 113, 114, in 115, točko (a) člena 117 ter vsemi pravili, sprejetimi na podlagi členov 118 in 120;
informacije, ki dokazujejo, da gojene kopenske živali izpolnjujejo zahteve za zdravstveno varstvo živali pri premiku iz oddelkov 1 do 6 (členi 124 do 142).
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi s/z:
podrobnimi pravili o vsebini lastnega deklaracijskega dokumenta iz odstavka 2 tega člena za različne vrste in kategorije živali;
informacijami, ki jih je treba navesti v lastnem deklaracijskem dokumentu poleg tistih iz odstavka 2 tega člena.
Člen 152
Obveznost izvajalcev dejavnosti glede uradnega obveščanja o premikih gojenih kopenskih živali v druge države članice
Izvajalci dejavnosti, razen prevoznikov, vnaprej uradno obvestijo pristojni organ države članice izvora o predvidenih premikih gojenih kopenskih živali iz te države članice v drugo državo članico, kadar:
mora živali spremljati veterinarsko spričevalo, ki ga izda pristojni organ države članice izvora v skladu s členoma 149 in 150 in vsemi pravili, sprejetimi na podlagi člena 149(4);
mora živali spremljati veterinarsko spričevalo za gojene kopenske živali, kadar se premikajo z območja z omejitvami in zanje veljajo ukrepi za obvladovanje bolezni iz člena 143(2);
je za živali odobreno odstopanje od zahteve za veterinarsko spričevalo iz točke (a) člena 144(1) ali se za živali uporabljajo posebna pravila, kot so določena v točki (b) člena 144(1);
je uradno obvestilo obvezno v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi člena 154(1).
Za namene prvega odstavka tega člena izvajalci dejavnosti pristojnemu organu svoje države članice izvora predložijo vse potrebne informacije, ki organu omogočajo, da o premiku gojenih kopenskih živali uradno obvesti pristojni organ namembne države članice v skladu s členom 153(1).
Člen 153
Odgovornost pristojnega organa za uradno obveščanje o premikih v druge države članice
Člen 154
Prenos pooblastil in izvedbeni akti glede obveznosti izvajalcev dejavnosti in pristojnega organa za uradno obveščanje o premikih
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi s/z:
zahtevami za izvajalce dejavnosti glede predhodnega uradnega obveščanja v skladu s členom 152 o premikih med državami članicami gojenih kopenskih živali iz vrst in kategorij, ki niso tiste iz točk (a) in (b) navedenega člena, kadar je sledljivost takih premikov navedenih vrst ali kategorij živali potrebna za zagotovitev izpolnjevanja zahtev za zdravstveno varstvo živali pri premikih iz oddelkov 1 do 6 (členi 124 do 142);
potrebnimi informacijami za uradno obveščanje o premikih gojenih kopenskih živali, kot je določeno v členih 152 in 153;
postopki v nujnih primerih za uradno obveščanje o premikih gojenih kopenskih živali v primeru izpadov električne energije in drugih motenj delovanja sistema TRACES;
zahtevami za določitev regij, ki upravljajo uradna obvestila o premikih, s strani držav članic, kot je določeno v členu 153(3).
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o:
podrobnostih glede uradnih obvestil o premikih gojenih kopenskih živali, ki jih:
izvajalci dejavnosti pošiljajo pristojnemu organu države članice izvora v skladu s členom 152;
pristojni organ države članice izvora pošilja namembni državi članici v skladu s členom 153;
rokih za:
zagotovitev potrebnih informacij iz člena 152, ki jih izvajalec dejavnosti pošlje pristojnemu organu države članice izvora;
uradno obvestilo o premikih gojenih kopenskih živali, ki ga pošlje pristojni organ države članice izvora v skladu s členom 153(1).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
POGLAVJE 4
Premiki divjih kopenskih živali
Člen 155
Divje kopenske živali
Izvajalci dejavnosti lahko premikajo divje živali iz habitata v eni državi članici v habitat ali obrat v drugi državi članici le, kadar:
so zadevne divje živali iz habitata premaknjene tako, da na poti ali v namembnem kraju ne predstavljajo znatnega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1) ali porajajočih se bolezni;
divje živali ne prihajajo iz habitata z območja z omejitvami, za katerega veljajo omejitve premikov živalske vrste, kateri pripadajo, zaradi pojava bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1) ali porajajoče se bolezni iz člena 70(2) ter vseh pravil, sprejetih na podlagi točke (b) člena 70(3), člena 71(3) in člena 83(3), ali ukrepi v nujnih primerih iz členov 257 in 258 ter vseh pravil, sprejetih na podlagi člena 259, razen če so bila v skladu z navedenimi pravili odobrena odstopanja;
divje živali spremlja veterinarsko spričevalo ali drugi dokumenti, kadar je veterinarsko spričevalo potrebno za zagotovitev, da so izpolnjene zahteve za zdravstveno varstvo živali pri premikih, določene v točkah (a) in (b) tega odstavka ter pravilih, sprejetih na podlagi točk (c) in (d) člena 156(1);
pristojni organ države članice izvora o premiku uradno obvesti pristojni organ namembne države članice, kadar je veterinarsko spričevalo obvezno v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi točke (c) člena 156(1), in
se o takem premiku dogovorita pristojni organ države članice izvora in pristojni organ namembne države članice.
Člen 156
Prenos pooblastil glede premikov divjih kopenskih živali
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi s/z:
zahtevami za zdravstveno varstvo živali pri premikih divjih kopenskih živali iz točk (a) in (b) člena 155(1);
zahtevami za zdravstveno varstvo živali pri vnosu divjih kopenskih živali, kadar se jih premika iz narave v obrate;
vrstami premikov divjih kopenskih živali, ki jih mora zaradi njihove vrste ali okoliščin spremljati veterinarsko spričevalo ali drug dokument, ter vsebino takega spričevala ali drugega dokumenta;
uradnim obvestilom, ki ga pristojni organ države članice izvora pošlje pristojnemu organu namembne države članice v primeru premikov divjih kopenskih živali med državami članicami, ter informacijami, ki jih je treba navesti v takih uradnih obvestilih.
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o zahtevah iz člena 155 in delegiranih aktov, sprejetih na podlagi odstavka 1 tega člena, glede:
vzorcev veterinarskih spričeval in drugih dokumentov, ki morajo spremljati divje kopenske živali pri njihovem premiku, če je to določeno v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi točke (c) odstavka 1 tega člena;
podrobnosti uradnega obvestila, ki ga pošlje pristojni organ države članice izvora, in rokih za taka uradna obvestila, kadar je to določeno v pravilih, sprejetih na podlagi točke (d) odstavka 1 tega člena.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
POGLAVJE 5
Premiki zarodnega materiala po Uniji
Člen 157
Splošne zahteve za premike zarodnega materiala
Izvajalci dejavnosti sprejmejo ustrezne preventivne ukrepe za zagotovitev, da premiki zarodnega materiala ne ogrožajo zdravstvenega statusa gojenih kopenskih živali v namembnem kraju glede:
bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1);
porajajočih se bolezni.
Izvajalci dejavnosti lahko premaknejo zarodni material iz svojih obratov in ga sprejmejo vanje le, če zadevni material izpolnjuje naslednje pogoje:
prihaja iz obratov, ki:
jih je pristojni organ v skladu s točko (a) prvega odstavka člena 93 vnesel v register obratov, država članica izvora pa ni odobrila odstopanja v skladu s členom 85;
jih je pristojni organ odobril v skladu s členom 97(1), kadar je taka odobritev obvezna v skladu s členom 94(1) ali členom 95;
izpolnjujejo zahteve glede sledljivosti iz člena 121(1) in vseh pravil, sprejetih na podlagi člena 122(1).
Člen 158
Obveznosti izvajalcev dejavnosti v namembnem kraju
Izvajalci dejavnosti v obratih v namembnem kraju, ki sprejmejo zarodni material iz obrata v drugi državi članici:
preverijo, ali:
so nameščene oznake v skladu s členom 121 in s pravili, sprejetimi na podlagi člena 122;
zarodni material spremljajo veterinarska spričevala, kot je določeno v členu 161;
po pregledu prejetega zarodnega materiala obvestijo pristojni organ namembnega kraja o vsaki nepravilnosti v zvezi s/z:
prejetim zarodnim materialom;
oznakami iz točke (a)(i);
veterinarskimi spričevali iz točke (a)(ii).
Člen 159
Obveznosti izvajalcev dejavnosti glede premikov zarodnega materiala gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in zarodnega materiala perutnine v druge države članice
Izvajalci dejavnosti lahko zarodni material gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in zarodnega materiala perutnine v druge državo članico premikajo le, če ta zarodni material izpolnjuje naslednje pogoje:
odvzet, pridobljen, pripravljen in shranjen je v obratih z zarodnim materialom, ki so v skladu s členom 97(1) in členom 99 odobreni za ta namen;
odvzet je od živali darovalk, ki izpolnjujejo potrebne zahteve za zdravstveno varstvo živali, s čimer se zagotovi, da se z zarodnim materialom ne širijo bolezni s seznama;
odvzet, pridobljen, pripravljen, shranjen in prevožen je tako, da se zagotovi, da se z njim ne bodo širile bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1).
Izvajalci dejavnosti ne smejo premikati zarodnega materiala gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in zarodnega materiala perutnine iz obrata z zarodnim materialom, za katerega veljajo omejitve premikov, ki se nanašajo na zadevne vrste s seznama v skladu s/z:
točkami (a), (c) in (e) člena 55(1), točko (f)(ii) člena 55(1), členom 56, točko (a) člena 61(1), členom 62(1), točko (c) člena 65(1), členom 74(1) ter členoma79 in 80;
pravili, sprejetimi na podlagi člena 55(2), členov 63 in 67 ter členi 71(3), 74(4) in 83(2) ter
ukrepi v nujnih primerih, kot so določeni v členih 257 in 258 ter pravilih, sprejetih na podlagi člena 259, razen če so v pravilih, sprejetih na podlagi člena 258, določena odstopanja.
Omejitve iz tega odstavka se ne uporabljajo v primerih, ko je bil zarodni material odvzet pred zadevnim izbruhom bolezni ter hranjen ločeno od preostalega zarodnega materiala.
Člen 160
Pooblastilo glede premikov zarodnega materiala gojenih živali iz vrst goveda, prašičev, ovc, koz, enoprstih kopitarjev in zarodnega materiala perutnine v druge države članice
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi z zahtevami za zdravstveno varstvo živali pri premikih zarodnega materiala gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in zarodnega materiala perutnine v druge države članice, kot je določeno v členu 159, ki podrobno določajo:
pravila za odvzem, pridobivanje, pripravo in shranjevanje zarodnega materiala teh gojenih živalih v odobrenih obratih, kot je navedeno v točki (a) člena 159(1);
zahteve za zdravstveno varstvo živali, kot je določeno v točki (b) člena 159(1), za gojene živali darovalke, katerim je bil odvzet zarodni material, in glede osamitve ali karantene za te živali;
laboratorijske in druge teste, ki se izvedejo na gojenih živalih darovalkah in zarodnem materialu;
zahteve za zdravstveno varstvo živali pri odvzemu, pridobivanju, pripravi, shranjevanju ali drugih postopkih in prevozu iz točke (c) člena 159(1);
Člen 161
Obveznosti izvajalcev dejavnosti glede veterinarskih spričeval za premike zarodnega materiala gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in zarodnega materiala perutnine ter delegirani akti
V primerih, ko lahko zarodni material gojenih živali zapusti območje z omejitvami, za katero veljajo:
ukrepi za obvladovanje bolezni, kot so določeni v točki (f)(ii) člena 55(1), členih 56, 64 in 65, členu 74(1) in členu 79 ter pravilih, sprejetih v skladu s členom 55(2), členom 67, členoma 71(3) in 74(4) in členom 83(2), ali
ukrepi v nujnih primerih, določeni v členih 257 in 258 ter pravilih, sprejetih na podlagi člena 259,
ta zarodni material pa je iz tistih vrst, za katere veljajo navedeni ukrepi za obvladovanje bolezni ali ukrepi v nujnih primerih, izvajalci dejavnosti lahko premaknejo tak zarodni material znotraj države članice ali iz ene države članice v drugo le, če ga spremlja veterinarsko spričevalo, ki ga izda pristojni organ države članice izvora v skladu s členom 149(1), razen če so bila v skladu s pravili iz tega odstavka odobrena odstopanja od zahteve glede veterinarskih spričeval.
Pristojni organ lahko odloči, da takšnega spričevala ni treba izdati za premike zarodnega materiala v zadevni državi članici, če ta organ meni, da je vzpostavljen alternativni sistem, ki zagotavlja sledljivost pošiljk takšnega zarodnega materiala, in če ta material izpolnjuje zahteve za zdravstveno varstvo živali pri takšnem premiku.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi z odstopanji od zahtev za veterinarska spričevala iz odstavka 1 tega člena za premike zarodnega materiala gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev, enoprstih kopitarjev in zarodnega materiala perutnine, ki ne predstavljajo znatnega tveganja za širjenje bolezni s seznama zaradi:
vrste zadevnega zarodnega materiala ali vrste živali, iz katere ta material izvira;
metod pridobivanja in priprave v obratu z zarodnim materialom;
predvidene uporabe zarodnega materiala;
sprejetih alternativnih ukrepov za zmanjšanje tveganja za vrsto in kategorijo zarodnega materiala ter obrata z zarodnim materialom;
namembnega kraja zarodnega materiala, ko je namembni kraj v isti državi članici kot kraj izvora, vendar zarodni material na svoji poti do namembnega kraja prečka drugo državo članico.
Člen 162
Vsebina veterinarskih spričeval
Veterinarsko spričevalo za zarodni material, določeno v členu 161, vsebuje vsaj naslednje informacije:
obrat izvora zarodnega materiala ter njegov namembni obrat ali kraj;
vrsto zarodnega materiala in vrste gojenih živali darovalk;
količino ali število zarodnega materiala;
oznake zarodnega materiala, kadar je to obvezno v skladu s členom 121(1) in pravili, sprejetimi na podlagi člena 122(1);
potrebne informacije, ki dokazujejo, da zarodni material izpolnjuje zahteve za premike ustreznih vrst, kot je določeno v členih 157 in 159 ter pravilih, sprejetih na podlagi člena 160.
Člen 163
Uradno obveščanje o premikih zarodnega materiala gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev in enoprstih kopitarjev in zarodnega materiala perutnine v druge države članice
Izvajalci dejavnosti:
vnaprej obvestijo pristojni organ v svoji državi članici izvora o predvidenem premiku zarodnega materiala gojenih živali iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev in enoprstih kopitarjev in zarodnega materiala perutnine v drugo državo članico, kadar:
mora zadevni zarodni material v skladu s členom 161(1) ali (2) spremljati veterinarsko spričevalo;
se za zarodni material zahteva uradno obvestilo o premiku v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi točke (a) odstavka 5 tega člena, ob upoštevanju odstavka 3 tega člena;
predložijo vse potrebne informacije, da lahko pristojni organ države članice izvora v skladu z odstavkom 2 uradno obvesti pristojni organ namembne države članice o premiku zarodnega materiala.
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi s/z:
zahtevo za izvajalce dejavnosti glede predhodnega uradnega obveščanja o premikih zarodnega materiala med državami članicami v skladu s točko (a)(ii) odstavka 1 tega člena, kadar je sledljivost takih premikov potrebna za zagotovitev izpolnjevanja zahtev za zdravstveno varstvo živali pri premikih, določenih v oddelkih 1 in 2 (členi 157 do 160);
potrebnimi informacijami za uradno obveščanje o premikih zarodnega materiala, kot je določeno v odstavku 1 tega člena;
postopki v nujnih primerih za uradno obveščanje o premikih zarodnega materiala v primeru izpadov električne energije in drugih motenj delovanja sistema TRACES.
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o:
zagotavljanju informacij o premikih zarodnega materiala, ki jih izvajalci dejavnosti pošljejo pristojnemu organu države članice izvora v skladu z odstavkom 1;
uradnem obvestilu o premikih zarodnega materiala, ki ga pristojni organ države članice izvora pošlje namembni državi članici v skladu z odstavkom 2;
rokih za:
zagotovitev informacij iz odstavka 1 s strani izvajalca dejavnosti pristojnemu organu države članice izvora;
uradno obvestilo o premikih zarodnega materiala s strani pristojnega organa države članice izvora, kot je navedeno v odstavku 2.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Člen 164
Zarodni material gojenih kopenskih živali, ki niso iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev in enoprstih kopitarjev in zarodnega materiala perutnine
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi z zahtevami za zdravstveno varstvo živali, veterinarskimi spričevali in uradnim obveščanjem o premikih zarodnega materiala gojenih kopenskih živali, ki niso iz vrst goveda, ovc, koz, prašičev in enoprstih kopitarjev, in zarodnega materiala perutnine, ob upoštevanju naslednjih zadev:
bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1) za zadevne vrste s seznama;
vrst živali, katerim je bil zarodni material odvzet, in vrste zarodnega materiala;
zdravstvenega statusa v kraju izvora in namembnem kraju;
vrste odvzema, pridobivanja, priprave in shranjevanja;
drugih epidemioloških dejavnikov.
Kadar so v skladu z odstavkom 2 veterinarska spričevala in uradna obvestila o premikih zarodnega materiala obvezna:
se za taka spričevala uporabljajo pravila iz členov 161(1) do (5), 162(1) in (2) ter pravila, sprejeta na podlagi členov 161(6) in 162(3) do (5);
se za uradno obvestilo o premikih uporabljajo pravila iz člena 163(1), (2) in (4) in pravila, sprejeta na podlagi člena 163(5).
Člen 165
Zarodni material za znanstvene namene in delegirani akti
Pristojni organ odstopanja iz odstavka 1 odobri le, če:
pristojna organa namembnega kraja in kraja izvora:
se dogovorita o pogojih za predlagane premike;
zagotovita, da so vzpostavljeni potrebni ukrepi za zmanjšanje tveganja za zagotovitev, da ti premiki ne ogrožajo zdravstvenega statusa v krajih na poti in namembnih krajih glede bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1);
kadar je to primerno, uradno obvestita pristojne organe držav članic prehoda, o odobrenem odstopanju in o pogojih, v katerih se odobri;
ti premiki potekajo pod nadzorom pristojnih organov kraja izvora in namembnega kraja ter, kadar je ustrezno, pristojnih organov vseh držav članic prehoda.
POGLAVJE 6
Proizvodnja, predelava in distribucija proizvodov živalskega izvora v Uniji
Člen 166
Splošne obveznosti izvajalcev dejavnosti glede zdravstvenega varstva živali in delegirani akti
Izvajalci dejavnosti sprejmejo ustrezne preventivne ukrepe za zagotovitev, da proizvodi živalskega izvora v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije v Uniji ne povzročajo širjenja:
bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1), ob upoštevanju zdravstvenega statusa v kraju proizvodnje, predelave ali namembnem kraju;
porajajočih se bolezni.
Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da proizvodi živalskega izvora ne prihajajo iz obratov ali obratov živilske dejavnosti ali da niso pridobljeni od živali, ki prihajajo iz obratov, za katere veljajo:
ukrepi v nujnih primerih, kot so določeni v členih 257 in 258 ali v pravilih, sprejetih na podlagi člena 259, razen če so v pravilih, sprejetih na podlagi člena 248, določena odstopanja od zahteve iz odstavka 1 tega člena;
omejitve premikov, ki se uporabljajo za gojene kopenske živali in proizvode živalskega izvora, kot je določeno v točki (c) člena 32(1), točki (e) člena 55(1), členu 56, točki (a) člena 61(1), členu 62(1), točki (c) člena 65(1), točki (b) člena 70(1), točki (a) člena 74(1), točki (b) člena 76(2), členu 76(3), členu 79, členu 81 in členu 82(2) in (3) ter v pravilih, sprejetih v skladu s členom 55(2), členoma 63 in 67, členom 70(3), členom 71(3), členom 74(4), členom 76(5) in členom 83(2), razen če je v navedenih pravilih določeno odstopanje od teh omejitev premikov.
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi s podrobnimi zahtevami, ki dopolnjujejo zahteve iz:
odstavka 1 tega člena glede preventivnih ukrepov, tudi ukrepov za zmanjšanje tveganja, in
odstavka 2 tega člena glede omejitev premikov za proizvode živalskega izvora.
Pri sprejemanju delegiranih aktov iz odstavka 3 Komisija te akte utemelji na:
zadevni bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1) in vrst, ki jih prizadene ta bolezen;
pripadajočih tveganjih.
Člen 167
Obveznosti izvajalcev dejavnosti glede veterinarskih spričeval in delegirani akti
Izvajalci dejavnosti lahko znotraj države članice ali v drugo državo članico naslednje proizvode živalskega izvora premikajo le, če zadevne proizvode spremlja veterinarsko spričevalo, ki ga izda pristojni organ države članice izvora v skladu z odstavkom 3:
proizvode živalskega izvora, ki:
lahko zapustijo območje z omejitvami, za katero veljajo ukrepi v nujnih primerih iz pravil, sprejetih na podlagi člena 259;
izvirajo od živali iz vrst, za katere veljajo navedeni ukrepi v nujnih primerih;
proizvode živalskega izvora, ki:
lahko zapustijo območje z omejitvami, za katerega veljajo ukrepi za obvladovanje bolezni v skladu s členom 32(1), točko (f)(ii) člena 55(1), členom 56, točko (a) člena 61(1), členom 62(1), členom 64, točko (c) člena 65(1), točko (b) člena 70(1), točko (a) člena 74(1) in členoma 79 in 80 ter pravili, sprejetimi na podlagi člena 55(2), členov 63 in 67 ter členov 71(3), 74(4) in 83(2);
izvirajo od živali iz vrst, za katere veljajo navedeni ukrepi za obvladovanje bolezni.
Pristojni organ lahko odloči, da takšnega spričevala ni treba izdati za premike proizvodov živalskega izvora v zadevni državi članici, če ta organ meni, da je vzpostavljen alternativni sistem, ki zagotavlja sledljivost pošiljk takšnih proizvodov, in da ti proizvodi izpolnjujejo zahteve za zdravstveno varstvo živali pri takih premikih.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi z odstopanji od zahtev za veterinarska spričevala iz odstavka 1 tega člena in pogoje za taka odstopanja glede premikov proizvodov živalskega izvora, ki ne predstavljajo znatnega tveganja za širjenje bolezni zaradi:
vrst zadevnih proizvodov živalskega izvora;
ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki se uporabljajo za proizvode živalskega izvora, da se zmanjša tveganje za širjenje bolezni;
predvidene uporabe proizvodov živalskega izvora;
namembnega kraja proizvodov živalskega izvora.
Člen 168
Vsebina veterinarskih spričeval ter delegirani in izvedbeni akti
Veterinarsko spričevalo za proizvode živalskega izvora, določeno v členu 167(1), vsebuje vsaj naslednje informacije:
obrat ali kraj izvora ter namembni obrat ali kraj;
opis zadevnih proizvodov živalskega izvora;
količino proizvodov živalskega izvora;
identifikacijo proizvodov živalskega izvora, kadar je to obvezno v skladu s točko (h) člena 65(1) ali pravili, sprejetimi na podlagi točke (a) drugega odstavka člena 67;
potrebne informacije za dokaz, da proizvodi živalskega izvora izpolnjujejo zahteve glede omejitve premikov iz člena 166(2) in pravil, sprejetih na podlagi člena 166(3).
Člen 169
Uradno obveščanje o premikih proizvodov živalskega izvora v druge države članice
Izvajalci dejavnosti:
vnaprej obvestijo pristojni organ v svoji državi članici izvora o predvidenem premiku proizvodov živalskega izvora, kadar mora v skladu s členom 167(1) zadevne pošiljke spremljati veterinarsko spričevalo;
predložijo vse potrebne informacije, da lahko pristojni organ države članice izvora v skladu z odstavkom 2 uradno obvesti pristojni organ namembne države članice o zadevnem premiku.
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi z:
informacijami, potrebnimi za uradno obveščanje o premikih proizvodov živalskega izvora, kot je določeno v odstavku 1 tega člena;
postopki v nujnih primerih za uradno obveščanje o premikih proizvodov živalskega izvora v primeru izpadov električne energije in drugih motenj delovanja sistema TRACES.
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o:
informacijah o premikih proizvodov živalskega izvora, ki jih izvajalci dejavnosti pošljejo pristojnemu organu njihove države članice izvora v skladu z odstavkom 1;
uradnem obvestilu o premikih proizvodov živalskega izvora, ki ga pristojni organ države članice izvora pošlje namembni državi članici v skladu z odstavkom 2;
rokih za:
zagotovitev informacij iz odstavka 1 s strani zadevnega izvajalca dejavnosti pristojnemu organu države članice izvora;
uradno obvestilo o premikih proizvodov živalskega izvora, ki ga da pristojni organ države članice izvora, kot je navedeno v odstavku 2.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
POGLAVJE 7
Področje uporabe nacionalnih ukrepov
Člen 170
Nacionalni ukrepi za obvladovanje bolezni ter premike živali in zarodnega materiala
Navedeni nacionalni ukrepi:
upoštevajo pravila za premike živali in zarodnega materiala, določena v poglavju 3 (členi 124 do 154), poglavju 4 (člena 155 in 156) in poglavju 5 (členi 157 do 165), ter niso v nasprotju z navedenimi pravili;
ne ovirajo premikov živali in proizvodov med državami članicami;
ne presegajo ukrepov, ki so primerni in potrebni za preprečevanje vnosa in širjenja bolezni s seznama iz točk (d) in (e) člena 9(1).
Člen 171
Nacionalni ukrepi za omejevanje učinka bolezni, razen bolezni s seznama
Kadar bolezen, ki ni ena od bolezni s seznama, predstavlja znatno tveganje za zdravje gojenih kopenskih živali v državi članici, lahko zadevna država članica sprejme nacionalne ukrepe za obvladovanje te bolezni ter omeji premike gojenih kopenskih živali in zarodnega materiala, če navedeni ukrepi:
ne ovirajo premikov živali in proizvodov med državami članicami;
ne presegajo ukrepov, ki so primerni in potrebni za obvladovanje te bolezni.
NASLOV II
VODNE ŽIVALI IN PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA OD VODNIH ŽIVALI
POGLAVJE 1
Registracija, odobritev, vodenje evidenc in registri
Člen 172
Obveznost izvajalcev dejavnosti, da registrirajo obrate akvakulture
Izvajalci dejavnosti v obratih akvakulture morajo zato, da bi bili njihovi obrati registrirani v skladu s členom 173, pred začetkom takšnih dejavnosti:
obvestiti pristojni organ o katerem koli obratu akvakulture, za katerega so odgovorni;
pristojnemu organu predložiti naslednje informacije:
ime in naslov zadevnega izvajalca dejavnosti;
lokacijo obrata in opis njegovih objektov;
vrste, kategorije in količine (število, prostornina ali teža) živali iz akvakulture, ki jih nameravajo gojiti v obratu akvakulture, in zmogljivost obrata akvakulture;
vrsto obrata akvakulture ter
vse druge značilnosti obrata, ki so pomembne za določanje tveganja, ki ga obrat predstavlja.
Izvajalci dejavnosti v obratih akvakulture iz odstavka 1 pristojni organ vnaprej obvestijo o:
vseh pomembnih spremembah zadevnega obrata akvakulture glede zadev iz točke (b) odstavka 1;
vsakem prenehanju dejavnosti zadevnega izvajalca ali obrata akvakulture.
Izvajalec dejavnosti lahko vloži vlogo za registracijo, kot je določeno v odstavku 1, za skupino obratov akvakulture, če ti izpolnjujejo enega izmed naslednjih pogojev:
vsi obrati akvakulture se nahajajo na epidemiološko povezanem območju in vsi izvajalci dejavnosti na tem območju uporabljajo enoten sistem biološke zaščite;
za vse obrate akvakulture je odgovoren isti izvajalec dejavnosti in vsi obrati akvakulture uporabljajo enoten sistem biološke zaščite ter živali iz akvakulture iz zadevnih obratov spadajo v isto epidemiološko enoto.
Kadar vloga za registracijo zajema skupino obratov, se za to skupino obratov akvakulture kot celoto uporabljajo pravila, določena v odstavkih 1 do 3 tega člena in v točki (b) prvega odstavka člena 173 ter pravila, sprejeta na podlagi člena 175, ki se sicer uporabljajo za en obrat akvakulture.
Člen 173
Obveznosti pristojnih organov glede registracije obratov akvakulture
Pristojni organ registrira:
obrate akvakulture v register obratov akvakulture iz člena 185(1), kadar zadevni izvajalec dejavnosti predloži informacije, ki so obvezne v skladu s členom 172(1);
skupine obratov akvakulture v navedeni register, če so izpolnjena merila, določena v členu 172(4).
Pristojni organ vsakemu obratu ali skupini obratov iz tega člena dodeli edinstveno registracijsko številko.
Člen 174
Odstopanja od obveznosti izvajalcev dejavnosti, da registrirajo obrate akvakulture
Z odstopanjem od člena 172(1) lahko države članice določene obrate akvakulture, ki predstavljajo neznatno tveganje, kot se določi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 175, izvzamejo od zahteve za registracijo.
Člen 175
Izvedbena pooblastila glede odstopanj od obveznosti za registracijo obratov akvakulture
Komisija z izvedbenimi akti določi pravila glede vrst obratov akvakulture, ki jih države članice lahko izvzamejo od zahteve za registracijo v skladu s členom 174 na podlagi:
vrst, kategorij in količine (števila, prostornine ali teže) živali iz akvakulture v zadevnem obratu akvakulture ter zmogljivosti tega obrata;
premikov živali iz akvakulture v obrat akvakulture in iz njega.
Člen 176
Odobritev določenih obratov akvakulture in delegirani akti
Izvajalci dejavnosti v naslednjih vrstah obratov akvakulture pri pristojnem organu v skladu s členom 180(1) zaprosijo za odobritev:
obratov akvakulture, v katerih se gojijo živali iz akvakulture z namenom, da se premaknejo iz tega obrata žive ali kot proizvodi živalskega izvora, pridobljeni od teh živali;
drugih obratov akvakulture, ki predstavljajo znatno tveganje zaradi:
vrst, kategorij in števila živali iz akvakulture, ki se tam gojijo;
vrste zadevnega obrata akvakulture;
premikov živali iz akvakulture v zadevni obrat akvakulture in iz njega.
Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice izvajalce dejavnosti v naslednjih vrstah obratov oprostijo obveznosti zaprositi za odobritev:
obrati akvakulture, v katerih se gojijo manjše količine živali iz akvakulture za dobavo za prehrano ljudi bodisi:
neposredno končnemu potrošniku ali
lokalnim prodajalnam na drobno, ki neposredno dobavljajo končnemu potrošniku;
ribniki ali druge namestitve, kjer se z obnavljanjem z živalmi iz akvakulture vzdržuje populacija vodnih živali le za rekreacijski ribolov, pri čemer so te živali v omejenem prostoru in ne morejo pobegniti;
obrati akvakulture, v katerih se gojijo živali iz akvakulture le v okrasne namene v zaprtih objektih,
pod pogojem, da zadevni obrat ne predstavlja znatnega tveganja.
Razen če ni bilo odobreno odstopanje na podlagi odstavka 4 tega člena, izvajalci dejavnosti v obratu akvakulture iz odstavka 1 tega člena ne začnejo izvajati dejavnosti, dokler ta obrat ni odobren v skladu s členom 181(1), in prenehajo izvajati vsako dejavnost v obratu akvakulture iz odstavka 1 tega člena, kadar:
pristojni organ odvzame ali začasno prekliče odobritev v skladu s členom 184(2) ali
zadevni obrat akvakulture v primeru pogojne odobritve, izdane v skladu s členom 183(3), ne izpolni preostalih neizpolnjenih zahtev iz člena 183(4) in ne pridobi končne odobritve v skladu s členom 183(3).
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi s/z:
odstopanji od zahteve za izvajalce dejavnosti, da pri pristojnem organu zaprosijo za odobritev vrst obratov akvakulture iz točke (a) odstavka 1 v zvezi z vrstami obratov, kot niso obrati iz točke (a)(i) in (ii) odstavka 2, kadar ti obrati ne predstavljajo znatnega tveganja;
vrstami obratov akvakulture, ki jih je treba odobriti v skladu s točko (b) odstavka 1.
Pri sprejemanju delegiranih aktov, kot je določeno v odstavku 4, Komisija te akte utemelji na naslednjih merilih:
vrste in kategorije živali iz akvakulture, ki se gojijo v obratu akvakulture;
vrsta obrata akvakulture in vrsta proizvodnje ter
značilni vzorci premikov za vrsto zadevnega obrata akvakulture ter vrste ali kategorije živali iz akvakulture, ki jih to zadeva.
Člen 177
Odobritev skupine obratov akvakulture, ki jo izda pristojni organ
Pristojni organ lahko izda odobritev, kot je določeno v členu 181(1), za skupino obratov akvakulture, če zadevni obrati akvakulture izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:
vsi obrati akvakulture se nahajajo na epidemiološko povezanem območju in vsi izvajalci dejavnosti na tem območju uporabljajo enoten sistem biološke zaščite; posamično pa je treba odobriti vse obrate na obali ali blizu obale, namenjene sprejemanju, dodelavi, pranju, čiščenju, razvrščanju, embaliranju in pakiranju živih školjk za prehrano ljudi (tako imenovani odpremni centri), obrate z bazeni, ki se napajajo s čisto morsko vodo, v katero se polagajo žive školjke za čas, ki je potreben, da se prečistijo in postanejo primerne za prehrano ljudi (t. i. obrati za prečiščevanje), in podobne obrate, ki se nahajajo znotraj takšnega epidemiološko povezanega območja;
za vse obrate akvakulture je odgovoren isti izvajalec dejavnosti in
vsi obrati akvakulture uporabljajo enoten sistem biološke zaščite in
živali iz akvakulture iz zadevnih obratov spadajo v isto epidemiološko enoto.
Če se za skupino obratov akvakulture izda ena odobritev, se za vse obrate akvakulture iz skupine uporabljajo pravila, določena v členu 178 in členih 180 do 184, ter pravila, sprejeta na podlagi členov 180(2) in 181(2), ki se sicer uporabljajo za en obrat akvakulture.
Člen 178
Odobritev statusa zaprtega obrata akvakulture
Izvajalci dejavnosti v obratih akvakulture, ki želijo pridobiti status zaprtega obrata:
pri pristojnem organu zaprosijo za odobritev v skladu s členom 180(1);
premaknejo živali v njihov obrat ali iz njega v skladu z zahtevami iz člena 203(1) in vsemi delegiranimi akti, sprejetimi v skladu s členom 203(2), šele po tem, ko pristojni organ njihovemu obratu odobri ta status v skladu s členom 181 ali 183.
Člen 179
Odobritev obrata za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni
Izvajalci dejavnosti v obratih za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni:
poskrbijo za pridobitev potrebne odobritve v skladu s členom 4 Uredbe (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ) in
pri pristojnem organu v skladu s členom 180(1) zaprosijo za odobritev zakola ali predelave vodnih živali za namen obvladovanja bolezni v skladu s točko (b) člena 61(1), členom 62 ter členi 68(1), 79 in 80 ter pravili, sprejetimi na podlagi člena 63 ter členov 70(3) in 71(3).
Člen 180
Obveznost izvajalcev dejavnosti v zvezi s predložitvijo informacij zaradi pridobitve odobritve
Izvajalci dejavnosti v vlogi za odobritev obrata, kot je določeno v členu 176(1), členu 177, točki (a) člena 178(a) in členu 179, pristojnemu organu predložijo naslednje informacije:
ime in naslov zadevnega izvajalca dejavnosti;
lokacijo zadevnega obrata in opis njegovih objektov;
vrste, kategorije in količine (število, prostornina ali teža) živali iz akvakulture, ki se gojijo v obratu in na katere se nanaša odobritev;
vrsto obrata akvakulture;
v primeru odobritve skupine obratov akvakulture, podrobnosti, ki dokazujejo, da zadevna skupina izpolnjuje pogoje, določene v členu 177;
druge značilnosti načina obratovanja zadevnega obrata akvakulture, ki so pomembne za določanje tveganja, ki ga predstavlja obrat;
oskrba z vodo in njeno odvajanje iz obrata;
ukrepi za biološko zaščito v obratu.
Izvajalci dejavnosti v obratih iz odstavka 1 pristojni organ vnaprej obvestijo o:
vseh spremembah v obratih, ki se nanašajo na informacije iz odstavka 1;
vsakem prenehanju dejavnosti zadevnega izvajalca dejavnosti ali obrata.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Člen 181
Odobritev in pogoji odobritve ter delegirani akti
Pristojni organ odobri obrate akvakulture iz členov 176(1) in točke (a) člena 178, skupine obratov akvakulture iz člena 177 in obrate za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni iz člena 179 le, če takšni obrati:
kadar je ustrezno, izpolnjujejo zahteve v zvezi s/z:
karanteno, osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito, ob upoštevanju zahtev iz točke (b) člena 10(1) ter vseh pravil, sprejetih na podlagi člena 10(6);
zahtevami za spremljanje, kot so določene v členu 24, in, kadar je to primerno za vrste zadevnih obratov in povezana tveganja, zahteve iz člena 25;
vodenjem evidenc, kot določeno v členih 186 do 188 ter vseh pravilih, sprejetih na podlagi členov 189 in 190;
imajo objekte in opremo, ki so:
primerni za zmanjšanje tveganja za vnos in širjenje bolezni na sprejemljivo raven, ob upoštevanju vrste zadevnega obrata;
ustrezne kapacitete za vrste, kategorije in količino (število, prostornina ali teža) vodnih živali, ki jih to zadeva;
ne predstavljajo nesprejemljivega tveganja za širjenje bolezni, ob upoštevanju sprejetih ukrepov za zmanjšanje tveganja;
imajo vzpostavljen sistem, ki zadevnemu izvajalcu dejavnosti omogoča, da pristojnemu organu dokaže izpolnjevanje zahtev, določenih v točkah (a), (b) in (c).
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi s/z:
karanteno, osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito iz točke (a)(i) odstavka 1;
spremljanjem iz točke (a)(ii) odstavka 1;
objekti in opremo iz točke (b) odstavka 1.
Pri oblikovanju pravil, ki se določijo v delegiranih aktih, sprejetih na podlagi odstavka 2, Komisija ta pravila utemelji na naslednjih zadevah:
tveganjih, ki jih predstavlja posamezna vrsta obrata;
vrstah in kategorijah živali iz akvakulture ali vodnih živali, na katere se nanaša odobritev;
vrsti zadevne proizvodnje;
značilnih vzorcih premikov za vrsto obrata akvakulture ter vrste in kategorije živali, ki se gojijo v teh obratih.
Člen 182
Obseg odobritve obratov
Pristojni organ v odobritvi obrata akvakulture ali obrata za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni, ki jo izda na podlagi člena 181(1) po vložitvi vloge v skladu s členoma 176, členom 177, točko (a) člena 178 ali členom 179, izrecno navede:
za katere vrste obratov akvakulture iz člena 176(1) in točke (a) člena 178, skupine obratov akvakulture iz člena 177 in obrate za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni iz člena 179 ter pravil, sprejetih v skladu s točko (b) člena 176(4), velja odobritev;
za katere vrste in kategorije živali iz akvakulture velja odobritev.
Člen 183
Postopki za izdajo odobritve pristojnega organa
Kadar se pri pregledu na kraju samem ali iz dokumentacije iz prvega pododstavka izkaže, da je obrat očitno napredoval, vendar še vedno ne izpolnjuje vseh zahtev, lahko pristojni organ podaljša pogojno odobritev. Vendar pogojna odobritev ne sme biti izdana za obdobje, ki skupaj presega šest mesecev.
Člen 184
Pregled, začasni preklic in odvzem odobritev pristojnega organa
Vendar lahko pristojni organ odobritev obrata zgolj začasno prekliče in je ne odvzame, kadar izvajalec dejavnosti lahko zagotovi, da bodo te nepravilnosti odpravljene v razumnem roku.
Člen 185
Register obratov akvakulture in obratov za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni
Vsak pristojni organ vzpostavi in posodablja register:
vseh obratov akvakulture, registriranih v skladu s členom 173;
vseh obratov akvakulture, odobrenih v skladu s členom 181(1);
vseh obratov za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni, odobrenih v skladu s členom 181(1).
Register obratov akvakulture iz odstavka 1 vsebuje naslednje informacije:
ime in naslov izvajalca dejavnosti ter registracijsko številko zadevnega obrata;
lokacijo obrata akvakulture oziroma skupine zadevnih obratov akvakulture;
vrsto proizvodnje v obratu;
oskrba z vodo in njeno odvajanje iz obrata, kadar je ustrezno;
vrste živali iz akvakulture, ki se gojijo v obratu;
posodobljene informacije o zdravstvenem statusu registriranega obrata akvakulture oziroma skupine obratov glede bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1).
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi z:
ustreznimi podrobnimi informacijami, ki morajo biti navedene v registru obratov akvakulture iz odstavka 1 tega člena;
dostopom javnosti do tega registra.
Člen 186
Obveznost izvajalcev dejavnosti v obratih akvakulture, da vodijo evidence
Izvajalci dejavnosti v obratih, za katere velja obveznost registracije v skladu s členom 173 ali obveznost odobritve v skladu s členom 181(1), vodijo in vzdržujejo evidence, ki vključujejo vsaj naslednje informacije:
vrste, kategorije in količine (število, prostornina ali teža) živali iz akvakulture v njihovem obratu;
premike živali iz akvakulture in proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz navedenih živali, v njihov obrat akvakulture in iz njega, pri čemer se ustrezno navede:
njihov kraj izvora ali namembni kraj;
datum takih premikov;
veterinarska spričevala v papirni ali elektronski obliki, ki morajo spremljati živali iz akvakulture pri njihovih premikih ob prihodu v obrat akvakulture v skladu s členom 208 in pravili, sprejetimi na podlagi točk (a) in (c) člena 211(1) ter člena 213(2);
umrljivost v vsaki epidemiološki enoti in druge težave z boleznimi v obratu akvakulture, ki so pomembne za vrsto proizvodnje;
ukrepi za biološko zaščito, spremljanje, zdravljenja, rezultate testov in druge relevantne informacije, kot je primerno, za:
vrste in kategorije živali iz akvakulture v obratu;
vrsto proizvodnje v obratu akvakulture;
vrsto in velikost obrata akvakulture;
rezultati vseh veterinarskih obiskov, ki se zahtevajo v skladu s členom 25(1).
Evidence se vodijo in vzdržujejo v papirni ali elektronski obliki.
Izvajalci dejavnosti v obratih akvakulture vodijo evidence iz odstavka 1 v svojem zadevnem obratu akvakulture ter jo:
vodijo na način, ki lahko zagotovi sledljivost živali iz akvakulture do kraja izvora in namembnega kraja;
dajo na voljo pristojnemu organu na zahtevo;
hranijo vsaj tako dolgo, kot predpiše pristojni organ, kar pa ne sme biti manj kot tri leta.
Z odstopanjem od zahteve, da se evidence vodijo v njihovem zadevnem obratu, kot je določeno v prvem pododstavku, se evidence, če jih fizično ni mogoče voditi v tem obratu, vodijo v pisarni, iz katere se obrat upravlja.
Člen 187
Obveznost obratov za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni, da vodijo evidence
Izvajalci dejavnosti v obratih za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni, ki jih je treba odobriti v skladu s členom 179, vodijo in vzdržujejo evidence o:
vseh premikih živali iz akvakulture in proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz teh živali, v njihov obrat in iz njega;
odvajanju vode in ustreznih ukrepih za biološko zaščito.
Izvajalci dejavnosti v obratih za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni:
vodijo evidence iz odstavka 1 v prostorih svojega obrata in jih na zahtevo dajo na voljo pristojnemu organu;
hranijo te evidence vsaj tako dolgo, kot predpiše pristojni organ, kar pa ne sme biti manj kot tri leta.
Evidence se vodijo in vzdržujejo v papirni ali elektronski obliki.
Člen 188
Obveznost prevoznikov, da vodijo evidence
Prevozniki vodnih živali, namenjenih v obrate akvakulture ali za izpust v naravo, vodijo in vzdržujejo evidence v zvezi s/z:
kategorijami, vrstami in količinami (število, prostornina ali teža) vodnih živali, ki jih prevažajo;
stopnjami umrljivosti zadevnih živali iz akvakulture in prostoživečih vodnih živali med prevozom, kolikor je to izvedljivo glede na vrsto prevoza ter vrste živali iz akvakulture in prostoživečih vodnih živali, ki se prevažajo;
obrati akvakulture in obrati za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni, ki jih obiščejo s prevoznim sredstvom;
vsako menjavo vode med prevozom z navedbo virov sveže vode in mest izpusta vode;
čiščenjem in razkuževanjem prevoznih sredstev.
Evidence se vodijo in vzdržujejo v papirni ali elektronski obliki.
Prevozniki vodijo evidence iz odstavka 1:
na način, da je lahko nemudoma na voljo pristojnemu organu na zahtevo;
vsaj tako dolgo, kot predpiše pristojni organ, kar pa ne sme biti manj kot tri leta.
Člen 189
Prenos pooblastil glede vodenja evidenc
Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov iz odstavka 1 upošteva naslednje zadeve:
tveganja, ki jih predstavlja posamezna vrsta obrata akvakulture ali prevoz;
vrste in kategorije vodnih živali, ki se gojijo v zadevnem obratu akvakulture ali ki se prevažajo v ta obrat oziroma iz njega;
vrsto proizvodnje v obratu;
značilne vzorce premikov za vrsto obrata akvakulture ali obrata za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni;
število, prostornino ali težo vodnih živali, ki se gojijo v obratu ali se prevažajo v obrat oziroma iz njega.
Člen 190
Izvedbena pooblastila glede izvzetij od zahtev za vodenje evidenc
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila glede vrst obratov akvakulture in izvajalcev dejavnosti, ki jih države članice lahko izvzamejo od zahtev za vodenje evidenc iz členov 186 in 188, v zvezi z:
izvajalci dejavnosti določenih kategorij obratov akvakulture in prevozniki;
obrati akvakulture, ki gojijo malo število živali iz akvakulture, ali prevozniki, ki prevažajo malo število vodnih živali;
določenimi vrstami in kategorijami vodnih živali.
Pri sprejemanju teh izvedbenih aktov Komisija te akte utemelji na merilih iz člena 189(2).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
POGLAVJE 2
Premiki vodnih živali po Uniji
Člen 191
Splošne zahteve za premike vodnih živali
Izvajalci dejavnosti sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da premik vodnih živali ne ogroža zdravstvenega statusa v namembnem kraju z vidika:
bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1);
porajajočih se bolezni.
Izvajalci dejavnosti lahko premikajo vodne živali v obrat akvakulture ali za namene prehrane ljudi ali jih izpuščajo v naravo le, če zadevne živali izpolnjujejo naslednje pogoje:
prihajajo, razen v primeru divjih vodnih živali, iz obratov, ki:
jih je pristojni organ registriral v skladu s členom 173;
jih je pristojni organ odobril v skladu s členoma 181 in 182, kadar je to obvezno v skladu s členom 176(1), členom 177 ali členom 178; ali
jim je bilo odobreno odstopanje od zahteve za registracijo, določeno v členu 173;
zanje ne veljajo:
omejitve premikov, ki vplivajo na zadevne vrste in kategorije živali v skladu s pravili, določenimi v členu 55(1), členu 56, členu 61(1), členih 62, 64 in 65, točki (b) člena 70(1), členu 74(1), členu 79 in členu 81, ter pravili, sprejetimi na podlagi člena 55(2), členov 63 in 67 ter členov 70(3), 71(3), 74(4) in 83(2), ali
ukrepi v nujnih primerih, določeni v členih 257 in 258 ter pravilih, sprejetih na podlagi člena 259.
Vendar lahko izvajalci dejavnosti premikajo te vodne živali, če so v naslovu II dela III (členi 53 do 83) določena odstopanja od omejitev takšnih premikov ali izpustov, ali če so določena odstopanja od ukrepov v nujnih primerih v pravilih, sprejetih na podlagi člena 259.
Člen 192
Ukrepi za preprečevanje bolezni v zvezi s prevozom
Izvajalci dejavnosti sprejmejo ustrezne in potrebne ukrepe za preprečevanje bolezni, s katerimi zagotovijo, da:
zdravstveni status vodnih živali med prevozom ni ogrožen;
dejavnosti prevoza vodnih živali ne povzročajo možnosti širjenja bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1) na ljudi ali živali v krajih na poti in v namembnem kraju;
se izvedeta čiščenje in razkuževanje opreme in prevoznih sredstev ter drugi ustrezni ukrepi za biološko zaščito, kot je primerno glede na tveganja, povezana z zadevnim prevozom;
se vsaka menjava vode in odvajanje vode med prevozom vodnih živali, namenjenih za akvakulturo ali izpust v naravo, izvede v krajih in pod pogoji, ki ne ogrožajo zdravstvenega statusa naslednjih živali glede bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1):
vodnih živali, ki se prevažajo;
vseh vodnih živali na poti do namembnega kraja;
vodnih živali v namembnem kraju.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi s:
pogoji in zahtevami glede čiščenja in razkuževanja opreme in prevoznih sredstev v skladu s točko (c) odstavka 1 tega člena ter uporabo biocidnih pripravkov v takšne namene;
drugimi ustreznimi ukrepi za biološko zaščito med prevozom, kot je določeno v točki (c) odstavka 1 tega člena;
menjavo vode in odvajanjem vode med prevozom, kot je določeno v točki (d) odstavka 1 tega člena.
Člen 193
Sprememba predvidene uporabe
Vodne živali, ki se premikajo za uničenje ali zakol v skladu z naslednjimi ukrepi, se ne uporabijo za noben drug namen:
kakršnikoli ukrepi za obvladovanje bolezni iz točke (c) člena 32(1) in člena 55(1), členov 56, 61, 62, 64, 65 in 70, člena 74(1) in (2) ter členov 79, 80, 81 in 82 ter iz pravil, sprejetih na podlagi člena 55(2), členov 63 in 67, členov 70(3), 71(3) in 74(4) ter člena 83(2);
ukrepi v nujnih primerih, kot so določeni v členih 257 in 258 ter pravilih, sprejetih na podlagi člena 259.
Člen 194
Obveznosti izvajalcev dejavnosti v namembnem kraju
Izvajalci dejavnosti v obratih akvakulture in obratih za predelavo ribiških proizvodov za namen obvladovanja bolezni, ki prejmejo vodne živali, in izvajalci dejavnosti, ki prejmejo vodne živali za izpust v naravo, pred raztovarjanjem vodnih živali:
preverijo, ali je glede na zahteve priložen eden od naslednjih dokumentov:
veterinarska spričevala iz člena 208(1), člena 209 in člena 223(1) ter pravil, sprejetih na podlagi členov 189, 211 in 213;
lastni deklaracijski dokumenti iz člena 281(1) in pravil, sprejetih na podlagi člena 218(3) in (4);
po pregledu prejetih vodnih živali obvestijo pristojni organ namembnega kraja o vsaki nepravilnosti v zvezi z:
prejetimi vodnimi živalmi;
dokumenti iz točke (a)(i) in (ii).
Člen 195
Splošne zahteve glede premikov vodnih živali, ki prečkajo države članice in so namenjene za izvoz iz Unije v tretje države ali ozemlja
Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da živali iz akvakulture, ki so namenjene za izvoz v tretjo državo ali ozemlje in ki prečkajo ozemlje druge države članice, izpolnjujejo zahteve, določene v členih 191, 192 in 193.
Člen 196
Povečana umrljivost ali drugi simptomi hude bolezni
Izvajalci dejavnosti premikajo vodne živali iz obrata akvakulture ali iz narave v drug obrat akvakulture ali jih izpuščajo v naravo le, če zadevne živali:
ne kažejo nobenih simptomov bolezni in
izvirajo iz obrata akvakulture ali iz okolja, kjer se ne pojavlja povečana umrljivost iz nepojasnjenega vzroka.
Če gre pri premiku ali izpustu iz tega odstavka za premik ali izpust v drugo državo članico, pristojni organ takšne premike odobri le, če so pristojni organi namembne države članice in, kadar je ustrezno, držav članic prehoda odobrili takšen premik ali izpust.
Člen 197
Premik živali iz akvakulture, namenjenih v države članice, območja ali kompartmente, ki so razglašeni za proste bolezni ali ki izvajajo program izkoreninjenja, in delegirani akti
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi z odstopanji od zahtev za premike ali izpust iz odstavkov 1 in 2 tega člena, ki ne predstavljajo znatnega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1) zaradi:
vrste, kategorije in faze življenjskega cikla zadevnih živali iz akvakulture;
vrste obrata izvora in namembnega obrata;
predvidene uporabe živali iz akvakulture;
namembnega kraja živali iz akvakulture;
obdelav, metod predelave in drugih posebnih ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki se uporabljajo v kraju izvora ali namembnem kraju.
Člen 198
Odstopanja, ki jih države članice odobrijo izvajalcem dejavnosti glede premikov živali iz akvakulture med državami članicami, območji ali kompartmenti, ki izvajajo program izkoreninjenja
Z odstopanjem od člena 197(1) in (2) lahko države članice izvajalcem dejavnosti odobrijo, da premaknejo živali iz akvakulture na območje ali v kompartment, za katerega je bil v skladu s členom 31(1) in (2) vzpostavljen program izkoreninjenja bolezni s seznama iz točk (b) in (c) člena 9(1), iz drugega območja ali kompartmenta, za katerega je bil vzpostavljen takšen program izkoreninjenja istih bolezni s seznama, če takšen premik ne ogroža zdravstvenega statusa namembne države članice, območja ali kompartmenta.
Če gre pri takšnih premikih za premike v drugo državo članico, jih pristojni organ odobri le, če so pristojni organi namembne države članice in, kadar je ustrezno, držav članic prehoda odobrili takšne premike.
Člen 199
Ukrepi držav članic glede izpusta vodnih živali v naravo
Države članice lahko zahtevajo, da se vodne živali lahko izpustijo v naravo le, če izvirajo iz države članice ali njenega območja ali kompartmenta, ki so v skladu s členom 36(1) ali 37(1) razglašeni za proste ene ali več bolezni s seznama iz točk (b) in (c) člena 9(1), in če je vrsta vodnih živali, ki naj bi se premaknila, ena od vrst s seznama, ne glede na zdravstveni status območja, kamor naj bi se vodne živali izpustile.
Člen 200
Premik prostoživečih vodnih živali, namenjenih v države članice ali njihova območja ali kompartmente, ki so razglašeni za proste bolezni ali ki izvajajo program izkoreninjenja, in delegirani akti
Izvajalci dejavnosti pri premikih prostoživečih vodnih živalih med habitati sprejmejo ustrezne in potrebne ukrepe za preprečevanje bolezni, s čimer zagotovijo, da:
takšni premiki ne predstavljajo znatnega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1) na vodne živali v namembnem kraju in
so vzpostavljeni ukrepi za zmanjšanje tveganj ali drugi ustrezni ukrepi za biološko zaščito, kadar je to potrebno, da se zagotovi skladnost s točko (a).
Člen 201
Premik živih živali iz akvakulture, namenjenih za prehrano ljudi, v države članice ali v njihova območja ali kompartmente, ki so razglašeni za proste bolezni ali ki izvajajo program izkoreninjenja, in delegirani akti
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi z odstopanji iz odstavka 2 tega člena glede tistih premikov živih živali iz akvakulture, ki ne predstavljajo znatnega tveganja za širjenje bolezni zaradi:
vrst, kategorij in faze življenjskega cikla zadevnih živali iz akvakulture;
metod gojenja živali iz akvakulture in vrste proizvodnje v obratu akvakulture izvora in namembnem obratu akvakulture;
predvidene uporabe živali iz akvakulture;
namembnega kraja živali iz akvakulture;
obdelav, metod predelave in drugih posebnih ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki se uporabljajo v kraju izvora ali namembnem kraju.
Člen 202
Premik živih prostoživečih vodnih živali, namenjenih v države članice ali v njihova območja ali kompartmente, ki so bili razglašeni za proste bolezni ali ki izvajajo program izkoreninjenja, in delegirani akti
Člen 203
Vodne živali, namenjene za zaprte obrate akvakulture, in delegirani akti
Izvajalci dejavnosti v zaprte obrate akvakulture premikajo vodne živali le, če zadevne živali izpolnjujejo naslednje pogoje:
izvirajo iz drugega zaprtega obrata akvakulture;
ne predstavljajo znatnega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1) na živalske vrste s seznama v zaprtem namembnem obratu akvakulture, razen če je zadevni premik odobren za znanstvene namene.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi s:
podrobnimi pravili za premike živali iz akvakulture v zaprte obrate akvakulture, ki dopolnjujejo pravila iz odstavka 1 tega člena;
posebnimi pravili za premike živali iz akvakulture v zaprte obrate akvakulture, kadar uvedeni ukrepi za zmanjšanje tveganja zagotavljajo, da takšni premiki ne predstavljajo znatnega tveganja za zdravje živali iz akvakulture v tem zaprtem obratu akvakulture in v bližnjih obratih.
Člen 204
Premiki vodnih živali za znanstvene namene in delegirani akti
Pristojni organ iz odstavka 1 odobri odstopanja v skladu z navedenim odstavkom le pod naslednjimi pogoji:
pristojni organi namembnega kraja in kraja izvora:
sklenejo dogovor o pogojih za takšne premike;
poskrbijo, da so vzpostavljeni potrebni ukrepi za zmanjšanje tveganja, tako da premiki zadevnih vodnih živali ne ogrožajo zdravstvenega statusa v krajih na poti in namembnih krajih glede bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1);
kadar je to primerno, uradno obvestijo pristojne organe držav članic prehoda o odobrenem odstopanju in pogojih, pod katerimi se to odstopanje odobri;
ti premiki potekajo pod nadzorom pristojnih organov v kraju izvora in namembnem kraju, kadar je ustrezno, pa tudi pristojnih organov držav članic prehoda.
Člen 205
Druge posebne uporabe vodnih živali, posebne zahteve in odstopanja ter prenos pooblastil
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi s:
posebnimi zahtevami, ki dopolnjujejo pravila, določena v oddelkih 1 do 3 (členi 191 do 202), glede premikov vodnih živali v naslednje namene:
živalske vrtove, trgovine s hišnimi živalmi, trgovine na debelo in vrtne ribnike;
razstave;
športni ribolov, vključno z ribiškimi vabami;
kulturne in podobne dogodke;
komercialne akvarije ali
zdravstveno varstvo in druge podobne uporabe;
odstopanji od oddelkov 1 do 3 (členi 191 do 202) z izjemo člena 191(1) in (3) ter členov 192, 193 in 194 glede premikov vodnih živali iz točke (a) tega odstavka, če je ustrezno poskrbljeno za biološko zaščito za zagotovitev, da ti premiki ne predstavljajo znatnega tveganja za zdravstveni status namembnega kraja.
Člen 206
Prenos pooblastil za sprejemanje začasnih pravil za premike določenih vrst ali kategorij vodnih živali
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o začasnih pravilih, ki so dodatna ali alternativna v razmerju do pravil iz tega poglavja, za premike specifičnih vrst ali kategorij vodnih živali, kadar:
zahteve za premike iz člena 196, člena 197(1), členov 198 in 199, člena 200(1) in (2), člena 201 in členov 202(1), 203(1) ter 204(1) in (2) in pravil, sprejetih na podlagi členov 197(3), 200(3), 202(3), 203(2) in 204(3) ter člena 205, ne zmanjšujejo učinkovito tveganj, ki jih predstavljajo premiki teh vodnih živali; ali
se izkaže, da se bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1) širijo kljub zahtevam za premike, določenim v skladu z oddelki 1 do 4 (členi 191 do 207).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Člen 207
Zadeve, ki jih je treba upoštevati pri sprejemanju delegiranih in izvedbenih aktov iz tega oddelka
Pri oblikovanju pravil, ki se določijo v delegiranih in izvedbenih aktih iz člena 203(2), člena 204(3) ter členov 205 in 206, Komisija ta pravila utemelji na:
tveganjih, povezanih s premiki iz navedenih določb;
zdravstvenem statusu v kraju izvora, krajih prehoda in namembnem kraju glede bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1);
vrstah vodnih živali s seznama za bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1);
sprejetih ukrepih za biološko zaščito v kraju izvora, krajih prehoda in namembnem kraju;
kakršnih koli posebnih pogojih, v katerih so živali iz akvakulture gojene;
specifičnih vzorcih premikov za vrsto obrata akvakulture ter vrste ali kategorije vodnih živali, ki jih to zadeva.
drugih epidemioloških dejavnikih.
Člen 208
Obveznost izvajalcev dejavnosti glede zagotovitve, da živali iz akvakulture spremlja veterinarsko spričevalo
Člen 209
Obveznost izvajalcev dejavnosti glede zagotovitve, da druge vodne živali spremlja veterinarsko spričevalo
Člen 210
Odobritev odstopanj s strani držav članic glede nacionalnega veterinarskega spričevala
Z odstopanjem od zahtev za veterinarsko spričevalo iz členov 208 in 209 lahko države članice odobrijo odstopanja za premike določenih pošiljk vodnih živali brez veterinarskega spričevala na svojem ozemlju, če imajo vzpostavljen alternativni sistem, ki zagotavlja sledljivost pošiljk takšnih živali, in če te pošiljke izpolnjujejo zahteve za zdravstveno varstvo živali pri takšnih premikih iz oddelkov 1 do 4 (členi 191 do 207).
Člen 211
Prenos pooblastil in izvedbeni akti glede veterinarskega spričevala za vodne živali
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi z:
zahtevami glede veterinarskega spričevala za premike vodnih živali, ki niso živali iz akvakulture, kot je določeno v členu 209(1), kadar je veterinarsko spričevalo nujno, da se zagotovi skladnost zadevnega premika z naslednjimi zahtevami za zdravstveno varstvo živali za vrste zadevnih živali s seznama:
zahtevami iz oddelkov 1 do 4 (členi 191 do 207) in pravili, sprejetimi na podlagi navedenih oddelkov;
ukrepi za obvladovanje bolezni, kot so določeni v členu 55(1), členu 56, členu 61(1), členih 62 in 64, členu 65(1), členu 74(1) ter členih 79 in 80 ali pravilih, sprejetih na podlagi člena 55(2), členov 63, 67 in 68 ter členov 71(3), 74(4) in 83(2);
ukrepi v nujnih primerih, kot so določeni v pravilih, sprejetih na podlagi člena 259;
posebnimi pravili za veterinarsko spričevalo, kot je določeno v členih 208 in 209, kadar posebni ukrepi za zmanjšanje tveganja, ki jih sprejme pristojni organ, zagotavljajo:
sledljivost vodnih živali, ki se premikajo;
da vodne živali, ki se premikajo, izpolnjujejo zahteve za zdravstveno varstvo živali pri premikih iz oddelkov 1 do 4 (členi 191 do 207);
odstopanji od zahtev za veterinarsko spričevalo iz členov 208 in 209 ter pogoji za takšna odstopanja za premike vodnih živali, ki ne predstavljajo znatnega tveganja za širjenje bolezni zaradi:
vrst, kategorij ali faze življenjskega cikla zadevnih vodnih živali;
metod gojenja in vrste proizvodnje teh vrst in kategorij živali iz akvakulture;
predvidene uporabe vodnih živali ali
namembnega kraja vodnih živali.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Člen 212
Vsebina veterinarskih spričeval
Veterinarsko spričevalo iz členov 208, 209 in 210 vsebuje vsaj naslednje informacije:
obrat izvora ali kraj izvora, namembni obrat ali namembni kraj ter, kadar je pomembno za širjenje bolezni, vse obrate ali kraje na poti;
opis, tudi vrste in kategorije zadevnih vodnih živali;
količino (število, prostornino ali težo) vodnih živali;
informacije, potrebne za dokaz, da vodne živali izpolnjujejo ustrezne zahteve za zdravstveno varstvo živali glede premikov iz oddelkov 1 do 4 (členi 191 do 207).
Člen 213
Prenos pooblastil in izvedbeni akti glede vsebine veterinarskih spričeval
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi z vsebino veterinarskih spričeval, kot je določeno v členu 212(1):
podrobna pravila o vsebini teh veterinarskih spričeval iz člena 212(1) za različne vrste in kategorije vodnih živali;
dodatne informacije, ki jih je treba navesti v veterinarskem spričevalu iz člena 212(1).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Člen 214
Pooblastilo glede posebnih vrst premikov vodnih živali v namembni kraj
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi s posebnimi ukrepi, ki dopolnjujejo zahteve za veterinarska spričevala iz členov 208 in 209, za naslednje vrste premikov vodnih živali:
premike vodnih živali, ki se morajo vrniti v kraj izvora ali se premakniti v drug kraj zaradi enega ali več od naslednjih razlogov:
predvidena pot je bila nepričakovano prekinjena zaradi dobrobiti živali;
nepričakovanih nesreč ali dogodkov na poti;
vodne živali so bile zavrnjene v namembnem kraju v drugi državi članici ali na zunanjih mejah Unije;
vodne živali so bile zavrnjene v tretji državi ali na ozemlju;
premike vodnih živali, namenjenih za razstave ter za športne, kulturne in podobne dogodke, ter njihov povratek v kraj izvora.
Člen 215
Obveznost izvajalcev dejavnosti, da sodelujejo s pristojnimi organi glede veterinarskih spričeval
Izvajalci dejavnosti:
pristojnemu organu pred predvidenim premikom predložijo vse informacije, ki so potrebne za izpolnitev veterinarskega spričevala iz členov 208 in 209 in pravil, sprejetih na podlagi členov 211, 213 in 214;
kadar je to potrebno, zagotovijo pregled dokumentacije, identitete in fizični pregled zadevnih vodnih živali, kot je določeno v členu 216(3) in v pravilih, sprejetih na podlagi člena 216(4).
Člen 216
Odgovornost pristojnega organa za veterinarska spričevala in delegirani akti
Pristojni organ na zahtevo izvajalca dejavnosti izda veterinarsko spričevalo za premik vodnih živali, kadar je to obvezno v skladu s členoma 208 in 209 ali pravili, sprejetimi na podlagi členov 211 in 214, če so izpolnjene naslednje zahteve za zdravstveno varstvo živali, kot je ustrezno:
zahteve iz člena 191, člena 192(1), členov 193, 195 in 196, člena 197(1), členov 198 in 199, člena 200(1) in (2), člena 201, člena 203(1) ter člena 204(1) in (2);
zahteve iz delegiranih aktov, sprejetih na podlagi členov 192(2), 197(3), 200(3), 201(3), 202(3), 203(2) in 204(3) ter člena 205;
zahteve iz izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi člena 206.
Veterinarska spričevala:
potrdi, ožigosa in podpiše uradni veterinar;
so veljavna tako dolgo, kot je določeno v pravilih, sprejetih na podlagi točke (c) odstavka 4, v tem obdobju pa morajo vodne živali, ki jih zajema spričevalo, še naprej izpolnjevati pogoje za zdravstveno varstvo živali, navedene v spričevalu.
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264, ki določajo pravila o:
vrstah pregledov dokumentov, identitete ter fizičnih pregledov in preiskav za različne vrste in kategorije vodnih živali, ki jih mora opraviti uradni veterinar v skladu z odstavkom 3, da preveri skladnost z zahtevami iz tega poglavja;
rokih za izvedbo takšnih pregledov dokumentov, identitete ter fizičnih pregledov in preiskav ter za izdajo veterinarskih spričeval s strani uradnega veterinarja pred premikom pošiljk vodnih živali;
čas veljavnosti veterinarskih spričeval.
Člen 217
Elektronska veterinarska spričevala
Elektronska veterinarska spričevala, ki se pripravljajo, obdelujejo in pošiljajo prek sistema TRACES, lahko nadomestijo priložena veterinarska spričevala, kot je določeno v členu 216(1), kadar takšna elektronska veterinarska spričevala:
vsebujejo vse informacije, ki jih mora vzorec veterinarskega spričevala vsebovati v skladu s členom 212(1) in pravili, sprejetimi na podlagi člena 213;
zagotavljajo sledljivost zadevnih vodnih živali in povezavo med temi živalmi in elektronskim veterinarskim spričevalom;
pristojnim organom držav članic izvora, držav članic prehoda in namembnih držav članic zagotavljajo dostop do elektronskih dokumentov v vsakem trenutku med prevozom.
Člen 218
Lastna deklaracija izvajalcev dejavnosti o premikih živali iz akvakulture v druge države članice in delegirani akti
Lastni deklaracijski dokument iz odstavka 1 vsebuje vsaj naslednje informacije o zadevnih živalih iz akvakulture:
njihov kraj izvora in namembni kraj ter po potrebi vse kraje na poti;
prevozna sredstva;
opis živali iz akvakulture in njihove kategorije, vrsto in količino (število, prostornina ali teža), kot je ustrezno za zadevne živali;
informacije, potrebne za dokaz, da živali iz akvakulture izpolnjujejo zahteve glede premikov iz oddelkov 1 do 4 (členi 191 do 207).
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi s/z:
podrobnimi pravili o vsebini lastnega deklaracijskega dokumenta iz odstavka 2 tega člena za različne vrste in kategorije živali iz akvakulture;
dodatnimi informacijami, ki jih mora poleg tistih iz odstavka 2 tega člena vsebovati lastni deklaracijski dokument.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Člen 219
Obveznost izvajalcev dejavnosti glede uradnega obveščanja o premikih vodnih živali v druge države članice
Izvajalci dejavnosti, razen prevoznikov, vnaprej obvestijo pristojni organ v državi članici izvora o predvidenih premikih vodnih živali iz ene države članice v drugo, kadar:
mora vodne živali spremljati veterinarsko spričevalo, ki ga izda pristojni organ države članice izvora v skladu s členoma 208 in 209 ►C1 ter pravili, sprejetimi na podlagi členov 211 in 214; ◄
mora vodne živali spremljati veterinarsko spričevalo za vodne živali ►C1 pri premiku iz območja z omejitvami, kot je navedeno v členu 208(2); ◄
so živali iz akvakulture in prostoživeče vodne živali, ki se premikajo, namenjene:
v obrat, ki ga je treba registrirati v skladu s členom 173 ali odobriti v skladu s členi 176 do 179;
za izpust v naravo;
je uradno obvestilo obvezno v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi na podlagi člena 221.
Člen 220
Odgovornost pristojnega organa za uradno obveščanje o premikih vodnih živali v druge države članice
Člen 221
Prenos pooblastil in izvedbeni akti glede odgovornosti izvajalcev dejavnosti in pristojnih organov za uradno obveščanje o premikih vodnih živali
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi z:
zahtevami, da izvajalci dejavnosti v skladu s členom 219 predhodno uradno obvestijo o premikih med državami članicami vodnih živali iz vrst in kategorij, ki niso kategorije ali vrste iz točk (a), (b) in (c) člena 219(1), kadar je sledljivost takšnih premikov potrebna za zagotovitev, da so izpolnjene zahteve za zdravstveno varstvo živali, določene v tem poglavju;
informacijami, potrebnimi za uradno obveščanje o premikih vodnih živali, kot je določeno v členih 219 in 220(1);
odstopanji od zahtev za uradno obveščanje iz točke (c) člena 219(1) za vrste in kategorije vodnih živali ali vrste premikov, ki predstavljajo neznatno tveganje;
postopki v nujnih primerih za uradno obveščanje o premikih vodnih živali v primeru izpadov električne energije ali drugih motenj delovanja sistemaTRACES;
zahtevami, da države članice določijo regije, kot je določeno v členu 220(3).
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o:
podrobnostih uradnih obvestil, ki jih:
izvajalci dejavnosti pošljejo pristojnemu organu države članice izvora o premikih vodnih živali v skladu s členom 219;
pristojni organ države članice izvora pošlje namembni državi članici o premikih vodnih živali v skladu s členom 220(1);
rokih za:
zagotovitev potrebnih informacij iz člena 219(2) s strani izvajalcev dejavnosti pristojnemu organu države članice izvora;
uradno obvestilo o premikih s strani organa države članice izvora pošlje, kot je navedeno v členu 220(1).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
POGLAVJE 3
Proizvodnja, predelava in distribucija proizvodov živalskega izvora od vodnih živali, razen živih vodnih živali, v Uniji
Člen 222
Splošne obveznosti izvajalcev dejavnosti glede zdravstvenega varstva živali in delegirani akti
Izvajalci dejavnosti sprejmejo ustrezne preventivne ukrepe za zagotovitev, da proizvodi živalskega izvora od vodnih živali, razen živih vodnih živali, v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije ne povzročajo širjenja:
bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1), ob upoštevanju zdravstvenega statusa v kraju proizvodnje, predelave in namembnem kraju;
porajajočih se bolezni.
Izvajalci dejavnosti zagotovijo, da proizvodi živalskega izvora od vodnih živali, razen živih vodnih živali, ne prihajajo iz obratov ali obratov živilske dejavnosti ali da niso pridobljeni od živali, ki prihajajo iz takšnih obratov ali obratov živilske dejavnosti, za katere veljajo:
ukrepi v nujnih primerih, kot so določeni v členih 257 in 258 ter pravilih, sprejetih na podlagi člena 259, razen če so bila glede navedenih pravil v delu VII (členi 257 do 262) določena odstopanja;
omejitve premikov, ki se uporabljajo za vodne živali in proizvode živalskega izvora od vodnih živali, kot je določeno v točki (c) člena 32(1), točki (e) člena 55(1), členu 56, točki (a) člena 61(1), členu 62(1), točki (c) člena 65(1), točki (b) člena 70(1), točki (a) člena 74(1), točki (b) člena 76(2), členu 76(3), členu 79, členu 81 in členu 82(2) in (3) ter pravilih, sprejetih na podlagi člena 55(2), členov 63 in 67 ter členov 70(3), 71(3), 74(4), 76(5) in 83(2), razen če je v navedenih pravilih določeno odstopanje od teh omejitev premikov.
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi s podrobnimi zahtevami, ki dopolnjujejo zahteve iz odstavka 2 tega člena za premike proizvodov živalskega izvora od vodnih živali, razen živih vodnih živali, glede:
bolezni in vrst vodnih živali, ki jih bolezni zadevajo, za katere se uporabljajo ukrepi v nujnih primerih ali omejitve premikov iz odstavka 2 tega člena;
vrst proizvodov živalskega izvora od vodnih živali;
ukrepov za zmanjšanje tveganja, ki se za proizvode živalskega izvora od vodnih živali izvajajo v kraju izvora in namembnem kraju;
predvidene uporabe proizvodov živalskega izvora od vodnih živali;
namembnega kraja proizvodov živalskega izvora od vodnih živali.
Člen 223
Veterinarska spričevala in delegirani akti
Izvajalci dejavnosti naslednje proizvode živalskega izvora od vodnih živali, razen živih vodnih živali, premikajo le, če te proizvode spremlja veterinarsko spričevalo, ki ga izda pristojni organ države članice izvora v skladu z odstavkom 3:
proizvode živalskega izvora od vodnih živali, ki:
lahko zapustijo območje z omejitvami, za katerega veljajo ukrepi v nujnih primerih iz pravil, sprejetih na podlagi člena 259, in
izvirajo od vodnih živali iz vrst, za katere veljajo ti ukrepi v nujnih primerih;
proizvode živalskega izvora od vodnih živali, ki:
lahko zapustijo območje z omejitvami, za katerega veljajo ukrepi za obvladovanje bolezni v skladu s točko (c) člena 32(1), točko (c) člena 55(1), členom 56, ►C1 točko (a) člena 61(1), členom 62(1), točko (c) člena 65(1), ◄ točko (b) člena 70(1), točko (a) člena 74(1), in členom 79 ter pravili, sprejetimi na podlagi člena 55(2), členov 63 in 67 ter členov 71(3), 74(4) in 83(2), in
izvirajo od vodnih živali iz vrst, za katere veljajo ti ukrepi za obvladovanje bolezni.
Z odstopanjem od odstavka 1 se to spričevalo ne zahteva za premike proizvodov živalskega izvora od prostoživečih vodnih živali, pod pogojem, da so:
vzpostavljeni alternativni ukrepi za zmanjšanje tveganja, ki jih odobri pristojni organ in s katerimi se zagotovi, da takšni premiki ne predstavljajo tveganja za širjenje bolezni;
pošiljke takšnih proizvodov sledljive.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi z zahtevami in podrobnimi pravili o veterinarskih spričevalih, ki spremljajo proizvode živalskega izvora, razen žive vodne živali, kot je navedeno v odstavku 1 tega člena, pri čemer upošteva:
vrste zadevnih proizvodov živalskega izvora;
ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki se uporabljajo za zadevne proizvode, da se zmanjša tveganje za širjenje bolezni;
predvidene uporabe teh proizvodov;
namembni kraj teh proizvodov.
Člen 224
Vsebina veterinarskih spričeval ter delegirani in izvedbeni akti
Veterinarsko spričevalo za proizvode živalskega izvora od vodnih živali, razen žive vodne živali, vsebuje vsaj naslednje informacije:
obrat ali kraj izvora ter namembni obrat ali kraj;
opis zadevnih proizvodov živalskega izvora;
količino (število, prostornina ali teža) proizvodov živalskega izvora;
identifikacijo proizvodov živalskega izvora, kadar se to zahteva v skladu s točko (h) člena 65(1) ali pravili, sprejetimi na podlagi člena 67;
informacije, potrebne za dokaz, da zadevni proizvodi v pošiljki izpolnjujejo zahteve glede omejitve premikov iz člena 222(2) in pravilih, sprejetih na podlagi člena 222(3).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Člen 225
Uradno obveščanje o premikih proizvodov živalskega izvora v druge države članice
Izvajalci dejavnosti:
vnaprej obvestijo pristojni organ v državi članici izvora o predvidenih premikih proizvodov živalskega izvora od vodnih živali, razen živih vodnih živali, kadar mora zadevne pošiljke v skladu s členom 223(1) spremljati veterinarsko spričevalo;
predložijo vse potrebne informacije, da lahko pristojni organ države članice izvora v skladu z odstavkom 2 tega člena uradno obvesti namembno državo članico o zadevnem premiku.
POGLAVJE 4
Nacionalni ukrepi
Člen 226
Nacionalni ukrepi, oblikovani za omejevanje učinka bolezni, razen bolezni s seznama
Države članice zagotovijo, da ti nacionalni ukrepi ne presegajo omejitev, kaj je primerno in potrebno, da se prepreči vnos ali obvlada širjenje zadevne bolezni znotraj zadevne države članice.
NASLOV III
ŽIVALI IZ VRST, KI NISO OPREDELJENE KOT KOPENSKE ALI VODNE, IN ZARODNI MATERIAL TER PROIZVODI, KI IZVIRAJO IZ TAKŠNIH DRUGIH ŽIVALI
Člen 227
Zahteve za zdravstveno varstvo drugih živali, njihovega zarodnega materiala in proizvodov, ki izvirajo iz takšnih drugih živali
Kadar spadajo druge živali med vrste s seznama za bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1) ter te druge živali ali njihov zarodni material ali proizvodi živalskega izvora predstavljajo tveganje za javno zdravje ali zdravje živali v Uniji, se uporablja ena ali več naslednjih zahtev:
zahteve za obrate in prevoznike glede registracije, odobritve, vodenja evidenc in registrov iz poglavja 1 naslova I in poglavja 1 naslova II (členi 84 do 101 ter členi 172 do 175);
zahteve glede sledljivosti, določene v členih 108 do 111 in členu 117 za druge živali in členu 122 za zarodni material;
zahteve glede premikov:
drugih živali, ki živijo večinoma na kopnem ali ki so običajno dovzetne za bolezni kopenskih živali, ob upoštevanju meril iz točk (d) in (e) člena 228(3), zahteve iz oddelka 1 (člena 124 in 125) in oddelka 6 poglavja 3 naslova I dela IV (členi 137 do 142) ter poglavja 4 naslova I dela IV (člena 155 in 156);
drugih živali, ki živijo večinoma v vodi ali ki so običajno dovzetne za bolezni vodnih živali, ob upoštevanju meril iz točk (d) in (e) člena 228(3), zahteve iz oddelkov 1 do 4 poglavja 2 naslova II dela IV (členi 191 do 207);
zarodnega materiala, zahteve za premike iz členov 157 in 158, ter posebne zahteve za premike v druge države članice iz členov 164 in 165;
proizvodov živalskega izvora, splošne obveznosti izvajalcev dejavnosti glede zdravstvenega varstva živali v fazah proizvodnje, predelave in distribucije proizvodov živalskega izvora v Uniji, določene v členih 166 in 222;
obveznosti izvajalcev dejavnosti in pristojnih organov glede veterinarskih spričeval ter glede lastne deklaracije za izvajalce dejavnosti:
za druge živali v skladu s pravili iz členov 143 do 151 ali členov 208 do 218;
za zarodni material v skladu s pravili iz členov 161 in 162;
za proizvode živalskega izvora v skladu s pravili ►C5 iz členov 167 in 168 ◄ ali členov 223 in 224;
obveznosti izvajalcev dejavnosti in pristojnih organov glede uradnega obveščanja o premikih, ob upoštevanju zahtev iz členov 152, 153, 154, 163 in 169 ter iz členov 219 do 221 in 225.
Člen 228
Prenos pooblastil in izvedbeni akti glede zahtev za zdravstveno varstvo drugih živali, njihovega zarodnega materiala in proizvodov, ki izvirajo iz drugih živali
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Pri sprejemanju delegiranih in izvedbenih aktov iz odstavka 1 Komisija te akte utemelji na naslednjih merilih:
vrste ali kategorije drugih živali so v skladu s členom 8(2) navedene kot vrste s seznama za eno ali več bolezni s seznama, za katere se uporabljajo določeni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe;
profil zadevne bolezni s seznama, ki se nanaša na vrste in kategorije drugih živali iz točke (a);
izvedljivost, razpoložljivost in učinkovitost ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni pri vrstah s seznama, ki jih zadevajo ti ukrepi;
kopensko ali vodno okolje, v katerem večinoma živijo te druge živali;
vrste bolezni, ki prizadenejo take druge živali, pri čemer gre lahko za bolezni, ki običajno prizadenejo kopenske ali vodne živali, ne glede na okolje, v katerem večinoma živijo, iz točke (d).
DEL V
VSTOP V UNIJO IN IZVOZ
POGLAVJE 1
Vstop živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo iz tretjih držav in ozemelj
Člen 229
Zahteve za vstop živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo
Države članice odobrijo, da pošiljke živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz tretjih držav ali ozemelj vstopijo v Unijo, le, če te pošiljke izpolnjujejo naslednje zahteve, razen če za takšne živali, zarodni material ali proizvode živalskega izvora velja odstopanje, odobreno na podlagi člena 239(2):
brez poseganja v člen 230(2) prihajajo iz tretje države ali ozemlja, ki je v skladu s členom 230(1) na seznamu za posamezno vrsto in kategorijo zadevnih živali ali zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora, ali iz njenega/njegovega območja ali kompartmenta;
prihajajo iz obratov, ki so odobreni in uvrščeni na seznam, kadar sta takšna odobritev in uvrstitev obvezni v skladu s členom 233;
izpolnjujejo zahteve za zdravstveno varstvo živali za vstop v Unijo, določene v členu 234(1) in delegiranih aktih, sprejetih na podlagi člena 234(2), kadar so takšne zahteve določene za zadevne živali, zarodni material ali proizvode živalskega izvora;
spremljajo jih veterinarsko spričevalo, deklaracije in drugi dokumenti, kadar je to obvezno v skladu s členom 237(1) ali pravili, sprejetimi na podlagi člena 237(4);
Člen 230
Seznami tretjih držav in ozemelj, iz katerih je dovoljen vstop živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo, ter izvedbeni in delegirani akti
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi sezname tretjih držav in ozemelj, iz katerih je dovoljen vstop določenih vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo, pri čemer se upoštevajo naslednja merila:
zakonodaja zadevnih tretjih držav ali ozemelj na področju zdravja živali ter pravila o vstopu živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz drugih tretjih držav in ozemelj v to tretjo državo ali ozemlje;
zagotovila pristojnega organa zadevne tretje države ali ozemlja glede učinkovitega izvrševanja zakonodaje na področju zdravja živali iz točke (a) in njenega nadzora;
organizacija, struktura, viri in zakonske pristojnosti pristojnega organa v zadevni tretji državi ali ozemlju;
postopki izdajanja veterinarskih spričeval v zadevni tretji državi ali ozemlju;
zdravstveni status živali v zadevni tretji državi ali ozemlju ali njenih/njegovih območjih ali kompartmentih v zvezi z:
boleznimi s seznama in porajajočimi se boleznimi;
vsemi vidiki zdravja živali in javnega zdravja ali okoljskih razmer v zadevni tretji državi ali ozemlju ali njenem/njegovem območju ali kompartmentu, ki bi lahko predstavljali tveganje za zdravje živali ali javno zdravje ali okoljske razmere v Uniji;
jamstva pristojnega organa zadevne tretje države ali ozemlja glede skladnosti ali enakovrednosti z relevantnimi zahtevami za zdravstveno varstvo živali, ki se uporabljajo v Uniji;
rednost in odzivnost zadevne tretje države ali ozemlja pri pošiljanju informacij o infekcijskih ali nalezljivih boleznih živali na svojem ozemlju Svetovni organizaciji za zdravje živali (OIE), zlasti informacij o boleznih, navedenih v kodeksih OIE;
rezultati pregledov, ki jih Komisija opravi v zadevni tretji državi ali ozemlju;
katere koli izkušnje, pridobljene pri predhodnih vstopih živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz zadevne tretje države ali ozemlja, ter rezultati uradnih nadzorov takšnih živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora na vstopni točki v Unijo.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Za namene prvega pododstavka tega odstavka države članice upoštevajo merila za vključitev na sezname tretjih držav in ozemelj iz točk (a) do (i) odstavka 1 tega člena.
Člen 231
Informacije, ki se vključijo na sezname tretjih držav in ozemelj
Komisija za vsako tretjo državo ali ozemlje na seznamih iz člena 230(1) določi naslednje informacije:
vrste in kategorije živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora, ki lahko vstopajo v Unijo iz te tretje države ali ozemlja;
ali živali, zarodni material ali proizvodi živalskega izvora, določeni v skladu s točko (a), lahko vstopajo v Unijo s celotnega ozemlja navedene tretje države ali ozemlja ali samo z enega ali več njenih/njegovih območij ali kompartmentov;
posebne pogoje in zagotovila glede zdravja živali v zvezi z boleznimi s seznama.
Člen 232
Začasno zadržanje vstopa in umik s seznama tretjih držav in ozemelj ter izvedbeni akti
Komisija z izvedbenimi akti umakne tretjo državo ali ozemlje s seznamov iz člena 230(1) ali začasno zadrži vstop živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora v Unijo iz te tretje države ali ozemlja ali njenega/njegovega območja ali kompartmenta iz katerega koli od naslednjih razlogov:
zadevna tretja država ali ozemlje ali eno ali več njenih/njegovih območij ali kompartmentov ne izpolnjuje več meril, določenih v členu 230(1), kadar je to ustrezno za vstop določene vrste in kategorije živali, zarodnega materiala ali proizvoda živalskega izvora v Unijo;
zdravstveno stanje živali v zadevni tretji državi ali ozemlju ali njenem/njegovem območju ali kompartmentu je takšno, da je začasno zadržanje vstopa ali umik s seznamov potreben zaradi zaščite zdravstvenega statusa živali v Uniji;
Komisija je zahtevala, da zadevna tretja država ali ozemlje zagotovi posodobljene informacije o zdravstvenem stanju živali in drugih zadevah iz člena 230(1), zadevna tretja država ali ozemlje pa ne predloži teh informacij;
zadevna tretja država ali ozemlje zavrne, da bi Komisija v imenu Unije izvedla kontrolo na njenem ozemlju.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Komisija lahko z izvedbenimi akti ponovno uvrsti na sezname iz člena 230(1) tretjo državo ali ozemlje ali njeno/njegovo območje ali kompartment, ki je bil umaknjen s teh seznamov, ali lahko ponovno dovoli vstop živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora v Unijo iz tretje države ali ozemlja ali z njenega/njegovega območja ali kompartmenta, iz katerega je bil vstop v Unijo začasno zadržan:
iz razlogov iz točk (a) ali (c) odstavka 1 tega člena, če zadevna tretja država ali ozemlje dokaže, da izpolnjuje merila za uvrstitev na seznam iz člena 230(1);
iz razlogov iz točke (b) odstavka 1 tega člena, če zadevna tretja država ali ozemlje zagotovi ustrezna jamstva, da se je zdravstveno stanje živali, ki je bilo razlog za začasno zadržanje vstopa ali umik, izboljšalo ali ne ogroža več zdravja živali ali javnega zdravja v Uniji;
iz razlogov iz točke (d) odstavka 1 tega člena, če:
se zadevna tretja država ali ozemlje strinja, da Komisija v imenu Unije opravi kontrolo na njenem ozemlju, in
rezultati te kontrole Komisije kažejo, da zadevna tretja država ali ozemlje in njena/njegova območja ali kompartmenti izpolnjujejo merila za uvrstitev na seznam iz člena 230(1).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Člen 233
Odobritev in uvrstitev obratov na seznam
Države članice dovolijo, da v Unijo vstopijo le tiste kopenske živali in njihov zarodni material, ki izvirajo iz takšne vrste obrata, za katero je v Uniji potrebna odobritev v skladu s členom 94(2) in pravili, sprejetimi na podlagi člena 94(3) in člena 95, če zadevni obrat v tretji državi ali ozemlju, ki jo to zadeva:
izpolnjuje zahteve za zdravstveno varstvo živali v navedeni tretji državi ali ozemlju, ki so enakovredne pravilom za tako vrsto obratov, ki se uporabljajo v Uniji;
odobri pristojni organ tretje države ali ozemlja odpreme in ga uvrsti na seznam, razen če so v tej tretji državi ali ozemlju vzpostavljeni drugačni ukrepi za zmanjšanje tveganja, ki zagotavljajo enakovredna jamstva za zdravje živali v Uniji.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Člen 234
Zahteve za zdravstveno varstvo živali za vstop vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo
Zahteve za zdravstveno varstvo živali za vstop vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz tretjih držav ali ozemelj v Unijo:
so vsaj tako stroge kot zahteve za zdravstveno varstvo živali iz te uredbe in iz pravil, sprejetih na njeni podlagi, ki se uporabljajo za premike zadevnih vrst in kategorij živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora po Uniji; ali
dajejo enakovredna jamstva kot zahteve za zdravstveno varstvo živali, ki se uporabljajo za vrste in kategorije živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora in so določene v delu IV (členi 84 do 228) te uredbe.
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi z zahtevami za zdravstveno varstvo živali za:
vstop vrst in kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz tretjih držav ali ozemelj v Unijo;
premike po Uniji in ravnanje s temi živalmi, zarodnim materialom in proizvodi živalskega izvora po njihovem vstopu v Unijo, kadar je to potrebno, da se zmanjša s tem povezano tveganje.
Člen 235
Zadeve, ki jih je treba upoštevati v delegiranih aktih iz člena 234 v zvezi z vstopom živali v Unijo
Komisija pri določanju zahtev za zdravstveno varstvo živali za vstop določenih vrst in kategorij živali v Unijo v delegiranih aktih iz člena 234(2) upošteva naslednje zadeve:
bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1) in porajajoče se bolezni;
zdravstveni status v Uniji glede bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1) in porajajočih se bolezni;
vrste s seznama v zvezi z boleznimi s seznama iz točke (d) člena 9(1) in porajajočimi se boleznimi;
starost in spol zadevnih živali,
izvor zadevnih živali;
vrsto zadevnega obrata in vrsto proizvodnje v kraju izvora in namembnem kraju;
predvideni namembni kraj;
predvideno uporabo zadevnih živali;
vse ukrepe za zmanjšanje tveganja, uvedene v tretjih državah ali ozemljih izvora ali tranzita ali po prihodu zadevnih živali na ozemlje Unije;
zahteve za zdravstveno varstvo živali, ki se uporabljajo za premike teh živali po Uniji;
druge epidemiološke dejavnike;
mednarodne trgovinske standarde za zdravstveno varstvo živali, ki se nanašajo na vrste in kategorije teh živali.
Člen 236
Zadeve, ki jih je treba upoštevati v delegiranih aktih iz člena 234 v zvezi z vstopom zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo
Komisija pri določanju zahtev za zdravstveno varstvo živali za vstop zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora v Unijo v delegiranih aktih iz člena 234(2) upošteva naslednje zadeve:
bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1) in porajajoče se bolezni;
zdravstveni status živali, iz katerih izvirajo zarodni material ali proizvodi živalskega izvora, in Unije glede bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1) in porajajočih se bolezni;
vrsto in naravo določenega zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora, obdelave, metode predelave in druge ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki se izvajajo v kraju izvora, kraju odpreme pošiljke ali v namembnem kraju;
vrsto obrata in vrsto proizvodnje v kraju izvora in namembnem kraju;
predvideni namembni kraj;
predvideno uporabo zadevnega zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora;
zahteve za zdravstveno varstvo živali, ki se uporabljajo za premike zadevnega zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora po Uniji;
druge epidemiološke dejavnike;
mednarodne trgovinske standarde za zdravstveno varstvo živali, ki se nanašajo na zadevni zarodni material in proizvode živalskega izvora.
Člen 237
Veterinarska spričevala, deklaracije in drugi dokumenti za vstop v Unijo
Države članice dovolijo, da v Unijo vstopijo le tiste pošiljke živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora, ki jih spremlja eno ali oboje od navedenega:
veterinarsko spričevalo, ki ga izda pristojni organ tretje države ali ozemlja izvora, razen če je v točki (a) odstavka 4 določeno odstopanje;
deklaracije ali drugi dokumenti, kadar so obvezni v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi točke (b) odstavka 4.
Države članice dovolijo, da elektronska veterinarska spričevala, ki se pripravljajo, obdelujejo in pošiljajo prek sistema TRACES, nadomestijo priložena veterinarska spričevala iz odstavka 1, kadar takšna elektronska veterinarska spričevala:
vsebujejo vse informacije, ki jih mora vključevati veterinarsko spričevalo iz točke (a) odstavka 1 tega člena v skladu s členom 238(1) in pravili, sprejetimi na podlagi člena 238(3);
zagotavljajo sledljivost pošiljk zadevnih živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora ter povezujejo te pošiljke z elektronskim veterinarskim spričevalom.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi s/z:
odstopanji od zahtev za veterinarsko spričevalo iz točke (a) odstavka 1 in odstavka 2 tega člena za pošiljke živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora ter iz posebnih pravil za veterinarska spričevala za te pošiljke, kadar zadevne pošiljke predstavljajo neznatno tveganje za zdravje živali ali javno zdravje v Uniji zaradi enega ali več od naslednjih dejavnikov:
vrste in kategorije zadevnih živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora;
metod gojenja in vrst proizvodnje zadevnih živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora;
njihove predvidene uporabe;
alternativnih ukrepov za zmanjšanje tveganja, uvedenih v tretjih državah ali ozemljih izvora ali tranzita ali po njihovem prihodu na ozemlje Unije, ki zagotavljajo enakovredno raven varovanja zdravja živali in javnega zdravja v Uniji, kot jo določa ta uredba;
jamstev zadevnih tretjih držav ali ozemelj, da je skladnost z zahtevami za vstop v Unijo dokazana drugače, ne z veterinarskim spričevalom;
pravili, ki zahtevajo, da pošiljke živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora ob vstopu v Unijo spremljajo deklaracije ali drugi dokumenti, ki dokazujejo, da zadevne živali, zarodni material in proizvodi živalskega izvora, ki vstopajo v Unijo, izpolnjujejo zahteve za zdravstveno varstvo živali za vstop v Unijo iz pravil, sprejetih na podlagi člena 234(2).
Člen 238
Vsebina veterinarskih spričeval
Veterinarsko spričevalo iz točke (a) člena 237(1) vsebuje vsaj naslednje informacije:
ime in naslov:
obrata ali kraja izvora;
namembnega obrata ali kraja;
kjer je ustrezno, obratov za dejavnosti zbiranja ali počivanje zadevnih gojenih živali;
opis zadevnih živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora;
število ali prostornino zadevnih živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora;
kjer je ustrezno, identifikacijo in registracijo zadevnih živali, zarodnega materiala ali proizvodov živalskega izvora;
informacije, ki dokazujejo, da zadevne živali, zarodni material in proizvodi živalskega izvora v pošiljki izpolnjujejo zahteve za zdravstveno varstvo živali za vstop v Unijo iz člena 229 in člena 234(1) ter pravila, sprejeta na podlagi člena 234(2) in člena 239.
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o:
informacijah, ki jih je treba navesti v veterinarskem spričevalu iz točke (a) člena 237(1) poleg tistih iz odstavka 1 tega člena;
informacijah, ki jih je treba navesti v deklaracijah ali drugih dokumentih iz točke (b) člena 237(1);
vzorcih veterinarskih spričeval, deklaracij in drugih dokumentov iz člena 237(1).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Člen 239
Odstopanja in dodatne zahteve glede določenih kategorij živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 264 v zvezi s posebnimi pravili iz odstavka 1 tega člena glede odstopanj od zahtev iz člena 229(1) ter členov 233 in 237 ter dodatnimi zahtevami za vstop v Unijo:
živali:
namenjenih za cirkuse, dogodke, razstave, razkazovanje, predstave in zaprte obrate;
namenjenih uporabi za znanstvene ali diagnostične namene;
za katere Unija ni končni namembni kraj;
ki izvirajo iz Unije ter se premaknejo v tretjo državo ali ozemlje, nato pa se vrnejo v Unijo iz te tretje države ali ozemlja;
ki izvirajo iz Unije in se prevažajo prek tretje države ali ozemlja na poti v drug del Unije;
ki se bodo začasno pasle v bližini meja Unije;
ki predstavljajo neznatno tveganje za zdravstveni status živali v Uniji;
proizvodov živalskega izvora:
namenjenih za osebno uporabo;
za prehrano osebja in potnikov na prevoznih sredstvih iz tretjih držav ali ozemelj;
zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora:
namenjenih uporabi kot trgovinskih vzorcev;
namenjenih uporabi kot raziskovalnih in diagnostičnih vzorcev;
za katere Unija ni končni namembni kraj;
ki izvirajo iz Unije ter se premikajo v tretje države ali ozemlja, nato pa se vrnejo v Unijo iz te tretje države ali ozemlja;
ki izvirajo iz Unije in se prevažajo prek tretje države ali ozemlja na poti v drug del Unije;
ki predstavljajo neznatno tveganje za zdravstveni status živali v Uniji.
V teh delegiranih aktih se upoštevajo zadeve iz členov 235 in 236.
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi pravila o:
vzorcih veterinarskih spričeval, deklaracij in drugih dokumentov za kategorije živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora iz odstavka 2 tega člena;
navajanju oznak iz kombinirane nomenklature za proizvode iz odstavka 1 tega člena, kadar takšne oznake niso določene v drugih zadevnih pravilih Unije.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
POGLAVJE 2
Vstop določenih proizvodov, razen živali, zarodnega materiala in proizvodov živalskega izvora, v Unijo iz tretjih držav in ozemelj
Člen 240
Povzročitelji bolezni in delegirani akti
Izvajalci dejavnosti, veterinarji, strokovnjaki za zdravje vodnih živali in strokovnjaki za živali, ki v Unijo vnašajo povzročitelje bolezni:
sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da vstop teh povzročiteljev bolezni v Unijo ne predstavlja tveganja za zdravje živali ali javno zdravje v Uniji glede bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1) in porajajočih se bolezni;
sprejmejo ustrezne ukrepe za obvladovanje in preprečevanje bolezni, s katerimi zagotovijo, da vstop teh povzročiteljev bolezni v Unijo ne predstavlja tveganja za bioterorizem.
Ta odstavek se uporablja tudi za katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki takšne povzročitelje namerno vnaša v Unijo.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264, ki glede vstopa povzročiteljev bolezni v Unijo določajo zahteve za:
embalažo, v katerih se prenašajo povzročitelji bolezni;
druge ukrepe za zmanjšanje tveganja, ki so potrebni za preprečitev uhajanja in širjenja povzročiteljev bolezni.
Člen 241
Rastlinski material ter delegirani in izvedbeni akti
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi z ukrepi iz odstavka 1 tega člena, v katerem so določene:
posebne zahteve za zdravstveno varstvo živali za vstop rastlinskega materiala v Unijo, s katerim se lahko prenašajo bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni;
zahteve glede:
veterinarskih spričeval, pri čemer se upoštevajo pravila iz točke (a) člena 237(1) ter člena 237(2) in (3); ali
deklaracij ali drugih dokumentov, pri čemer se upoštevajo pravila iz točke (b) člena 237(1).
Komisija določi zahteve za zdravstveno varstvo živali iz odstavka 2 na podlagi naslednjih meril:
ali bolezen s seznama ali porajajoča se bolezen, ki se lahko prenaša z rastlinskim materialom, pomeni resno tveganje za zdravje živali ali ljudi v Uniji;
ali bodo živali, ki spadajo med vrste s seznama za določeno bolezen s seznama ali porajajočo se bolezen, verjetno v neposrednem ali posrednem stiku z rastlinskim materialom iz odstavka 2;
razpoložljivost in učinkovitost alternativnih ukrepov za zmanjšanje tveganja v zvezi s tem rastlinskim materialom, s katerimi bi se lahko odpravilo ali zmanjšalo tveganje za prenos iz točke (a).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Člen 242
Prevozna sredstva, oprema, embalažni material, voda med prevozom, krma ter delegirani in izvedbeni akti
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi s/z:
posebnimi zahtevami za zdravstveno varstvo živali za vstop v Unijo:
prevoznih sredstev za živali in proizvode;
opreme, embalažnega materiala ali vode med prevozom za živali in proizvode ali krme, ki lahko prenaša bolezni živali;
zahtevami glede:
veterinarskih spričeval, pri čemer se upoštevajo pravila iz točke (a) člena 237(1) ter člena 237(2) in (3); ali
deklaracij ali drugih dokumentov, pri čemer se upoštevajo pravila iz točke (b) člena 237(1).
Komisija določi zahteve za zdravstveno varstvo živali iz odstavka 2 tega člena v primeru neugodnega stanja glede ene ali več bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1) ali porajajočih se bolezni, ki predstavljajo resno tveganje za zdravje živali ali ljudi v Uniji:
v sosednji tretji državi ali na sosednjem ozemlju;
v tretji državi izvora ali na ozemlju izvora;
v tretji tranzitni državi ali na ozemlju tranzita.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
POGLAVJE 3
Izvoz
Člen 243
Izvoz iz Unije
DEL VI
NETRGOVSKI PREMIKI HIŠNIH ŽIVALI V DRŽAVO ČLANICO IZ DRUGE DRŽAVE ČLANICE ALI IZ TRETJE DRŽAVE ALI OZEMLJA
POGLAVJE 1
Splošne določbe
Člen 244
Področje uporabe dela VI
Uporablja se brez poseganja v:
Uredbo Sveta (ES) št. 338/97 ( 3 );
kakršne koli nacionalne ukrepe za omejitev premikov določenih vrst ali pasem hišnih živali iz razlogov, ki niso povezani z zdravjem živali, ki jih sprejmejo in objavijo države članice ter so javno dostopni.
Člen 245
Splošne določbe
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi z zahtevami, ki dopolnjujejo pravila iz odstavka 2 tega člena glede naslednjega:
dokumentacije netrgovskega premika hišne živali, ki ga opravi pooblaščena oseba;
odobritve odstopanj od obdobja iz odstavka 2 tega člena.
Člen 246
Največje število hišnih živali
Z odstopanjem od odstavka 1 je lahko število hišnih živali vrst s seznama v delu A Priloge I večje od pet, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
namen zadevnega netrgovskega premika je udeležba na tekmovanju, razstavi ali športni prireditvi ali pri pripravah na takšno prireditev;
zadevni lastnik hišnih živali ali pooblaščena oseba predloži pisni dokaz, da so hišne živali prijavljene za sodelovanje na prireditvi iz točke (a) ali pri združenju, ki takšne prireditve organizira;
hišne živali so stare več kot šest mesecev.
POGLAVJE 2
Pogoji, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali v državo članico iz druge države članice
Člen 247
Pogoji, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali vrst s seznama v delu A Priloge I
Hišnih živali iz vrst s seznama v delu A Priloge I se ne premakne v državo članico iz druge države članice, če:
niso posamično identificirane s fizičnim sredstvom za identifikacijo v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi točke (a) člena 252(1);
ne izpolnjujejo ustreznih ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje tveganja glede bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1), sprejeti na podlagi točke (b) člena 252(1);
jih ne spremlja ustrezno izpolnjen identifikacijski dokument, izdan v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi točke (d) člena 254.
Člen 248
Pogoji, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali vrst s seznama v delu B Priloge I
Hišne živali vrst iz odstavka 1 se premakne v državo članico iz druge države članice le, če:
so hišne živali identificirane ali opisane bodisi posamično bodisi v skupini v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi točke (a) člena 252(1);
hišne živali izpolnjujejo ustrezne ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje tveganja glede bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1), sprejete na podlagi točke (b) člena 252(1);
hišne živali spremlja ustrezno izpolnjen identifikacijski dokument, izdan v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi točke (d) člena 254.
Do sprejetja ustreznih delegiranih aktov iz odstavka 1 lahko države članice za netrgovske premike hišnih živali vrst s seznama v delu B Priloge I na njihovo ozemlje iz druge države članice uporabljajo nacionalna pravila, če:
se takšna pravila uporabljajo sorazmerno s tveganjem za javno zdravje ali zdravje živali, povezanim z netrgovskimi premiki hišnih živali zadevnih vrst, ter
takšna pravila niso strožja od tistih, ki se uporabljajo za premike živali zadevnih vrst v skladu z delom IV.
POGLAVJE 3
Pogoji, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali v državo članico iz tretje države ali ozemlja
Člen 249
Pogoji, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali vrst s seznama v delu A Priloge I
Hišnih živali vrst s seznama v delu A Priloge I se ne premakne v državo članico iz tretje države ali ozemlja, če:
niso posamično identificirane s fizičnim sredstvom za identifikacijo v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi točke (a) člena 252(1);
ne izpolnjujejo ustreznih ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje tveganja glede bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1), sprejetih na podlagi točke (b) člena 252(1);
jih ne spremlja ustrezno izpolnjen identifikacijski dokument, izdan v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi točke (d) člena 254.
Člen 250
Pogoji, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali vrst s seznama v delu B Priloge I
Hišne živali vrst iz odstavka 1 se lahko premakne v državo članico iz tretje države ali ozemlja le, če:
so identificirane ali opisane bodisi posamično ali v skupini v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi točke (a) člena 252(1);
izpolnjujejo ustrezne ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje tveganja glede bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1), sprejete na podlagi točke (b) člena 252(1);
jih spremlja ustrezno izpolnjen identifikacijski dokument, izdan v skladu s pravili, sprejetimi na podlagi točke (d) člena 254;
kadar prihajajo iz tretje države ali ozemlja, ki niso navedeni na seznamu na podlagi točke (d) člena 253(1), vstopijo skozi vstopno točko, ki je v ta namen vključena na seznam. Vsaka država članica pripravi seznam teh vstopnih točk na svojem ozemlju in ta seznam objavi.
Do sprejetja ustreznih delegiranih aktov iz odstavka 1 lahko države članice za netrgovske premike hišnih živali vrst s seznama v delu B Priloge I na njihovo ozemlje iz tretje države ali ozemlja uporabljajo nacionalna pravila, če:
se takšna pravila uporabljajo sorazmerno s tveganjem za javno zdravje ali zdravje živali, povezanim z netrgovskimi premiki hišnih živali zadevnih vrst, ter
takšna pravila niso strožja od tistih, ki se uporabljajo za vstop živali zadevnih vrst v Unijo v skladu z delom V.
Člen 251
Odstopanje od pogojev, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali med določenimi državami in ozemlji
Z odstopanjem od členov 249 in 250 se lahko netrgovski premiki hišnih živali med naslednjimi državami in ozemlji še naprej opravljajo pod pogoji, določenimi v nacionalnih pravilih teh držav in ozemelj:
San Marino in Italija;
Vatikan in Italija;
Monako in Francija;
Andora in Francija;
Andora in Španija;
Norveška in Švedska;
Ferski otoki in Danska;
Grenlandija in Danska.
POGLAVJE 4
Identifikacija ter ukrepi za preprečevanje in zmanjšanje tveganja
Člen 252
Prenos pooblastil v zvezi z identifikacijo hišnih živali ter ukrepi za preprečevanje in zmanjšanje tveganja
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi s:
podrobnimi zahtevami za posamezne vrste glede:
sredstev za identifikacijo hišnih živali vrst s seznama v Prilogi I iz točke (a) člena 247, točke (a) člena 248(2), točke (a) člena 249(1) in točke (a) člena 250(2);
uvedbe in uporabe teh sredstev za identifikacijo;
podrobnimi zahtevami za posamezne vrste glede ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje tveganja, da se zagotovi, da hišne živali ne predstavljajo znatnega tveganja za širjenje bolezni s seznama iz točke (d) člena 9(1) zaradi premikov hišnih živali vrst s seznama iz Priloge I iz točke (b) člena 247, točke (b) člena 248(2), točke (b) člena 249(1) in točke (b) člena 250(2).
Delegirani akti iz točke (b) odstavka 1 lahko vključujejo tudi naslednje:
pravila za kategorizacijo držav članic ali njihovih delov glede na zdravstveni status živali v njih ter njihove sisteme nadzora in poročanja v zvezi z določenimi boleznimi, za katere obstaja verjetnost, da se širijo s premiki hišnih živali vrst s seznama iz Priloge I;
pogoje, ki jih morajo države članice izpolniti, da bi bile še naprej upravičene do uporabe ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje tveganja iz točke (b) odstavka 1;
pogoje za uporabo in dokumentiranje ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje tveganja iz točke (b) odstavka 1;
merila za odobritev in, kadar je ustrezno, dokumentiranje odstopanj od uporabe ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje tveganja iz točke (b) odstavka 1 v določenih specifičnih okoliščinah;
merila za odobritev in dokumentiranje odstopanj od pogojev iz členov 247 do 250 v določenih specifičnih okoliščinah.
Člen 253
Izvedbeni akti v zvezi z ukrepi za preprečevanje in zmanjšanje tveganja
Komisija z izvedbenimi akti v zvezi s hišnimi živalmi vrst s seznama v delu A Priloge I:
določi pravila o formatu, obliki in jezikih katerih koli dokumentov, ki se zahtevajo na podlagi točk (c) in (d) člena 252(4);
sprejme seznam držav članic, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (d) člena 252(4), ter države članice umakne s tega seznama, če pride do kakršne koli spremembe v zvezi s temi pogoji;
sprejme seznam držav članic, ki izpolnjujejo pravila za kategorizacijo držav članic ali njihovih delov iz točke (a) člena 252(4), ter države članice umakne s tega seznama, če pride do kakršne koli spremembe v zvezi s temi pravili;
sprejme seznam tretjih držav in ozemelj, ki izpolnjujejo pogoje iz točke (d) člena 252(4), ter tretje države ali ozemlja umakne s tega seznama, če pride do kakršne koli spremembe v zvezi s temi pogoji.
POGLAVJE 5
Identifikacijski dokumenti
Člen 254
Prenos pooblastila glede identifikacijskih dokumentov
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi s/z:
vnosi za vpis informacij, ki se vključijo v identifikacijske dokumente iz točke (c) člena 247, točke (c) člena 248(2), točke (c) člena 249(1) in točke (c) člena 250(2);
distribucijo neizpolnjenih identifikacijskih dokumentov iz točke (c) člena 247;
pogoji za odobritev odstopanj v zvezi s formatom identifikacijskih dokumentov iz točke (c) člena 247 in točke (c) člena 249(1);
izdajo, izpolnitvijo in, kjer je ustrezno, odobritvijo identifikacijskih dokumentov iz točke (c) člena 247, točke (c) člena 248(2), točke (c) člena 249(1) in točke (c) člena 250(2).
Člen 255
Izvedbeni akti v zvezi z identifikacijskimi dokumenti
Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme:
vzorec identifikacijskih dokumentov iz točke (c) člena 248(2) in točke (c) člena 250(2), ki morajo vsebovati zadevne vnose iz točke (a) člena 254, kot tudi zahteve glede jezikov, oblike, veljavnosti ali varnostnih lastnosti teh identifikacijskih dokumentov;
potrebna pravila za prehod na vzorec identifikacijskega dokumenta iz točke (c) člena 247.
POGLAVJE 6
Obveznosti obveščanja
Člen 256
Obveznosti obveščanja
Države članice javnosti zagotovijo jasne in lahko dostopne informacije o zahtevah za zdravstveno varstvo živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali, vključno s/z:
pogoji za odobritev določenih odstopanj iz točke (d) člena 252(4);
pogoji za odobritev odstopanj iz točke (e) člena 252(4);
zahtevami za uporabo sredstev za identifikacijo iz točke (a)(ii) člena 252(1);
pogoji, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali vrst iz dela B Priloge I na ozemlja držav članic in so določeni v njihovih nacionalnih pravilih, kot je določeno v členih 248(3) in 250(3);
pogoji, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali iz določenih držav ali ozemelj na ozemlja držav članic in so določeni v njihovih nacionalnih pravilih, kot je določeno v členu 251;
katerimi koli zadevnimi informacijami glede določenih ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje tveganja iz točke (b) člena 252(1).
Komisija pomaga državam članicam pri zagotavljanju dostopa javnosti do teh informacij in v ta namen na svoji spletni strani zagotovi:
povezave do spletnih informativnih strani držav članic;
informacije iz točk (a) in (d) odstavka 1 ter informacije, ki so dane na voljo javnosti v skladu s točko (b) člena 244(2) v dodatnih jezikih, kot je ustrezno.
DEL VII
UKREPI V NUJNIH PRIMERIH
Člen 257
Ukrepi v nujnih primerih, ki jih sprejme pristojni organ države članice, na ozemlju katere je prišlo do izbruha bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni ali do nevarnosti
Ob izbruhu bolezni s seznama ali porajajoče se bolezni ali pojavu nevarnosti, ki bi lahko predstavljala resno tveganje za zdravje živali ali javno zdravje, pristojni organ države članice, kjer je do tega prišlo, glede na resnost položaja in zadevne bolezni ali nevarnosti nemudoma sprejme enega ali več od naslednjih ukrepov v nujnih primerih za preprečevanje širjenja bolezni ali nevarnosti:
pri boleznih s seznama:
iz točke (a) člena 9(1) ukrepe za obvladovanje bolezni iz poglavja 1 naslova II dela III (členi 53 do 71);
iz točke (b) člena 9(1) ukrepe za obvladovanje bolezni iz členov 72 do 75 in členov 77 do 81 v poglavju 2 naslova II dela III;
iz točke (c) člena 9(1) ukrepe za obvladovanje bolezni iz členov 76 do 78 in členov 80 in 82 v poglavju 2 naslova II dela III;
pri porajajočih se boleznih in nevarnostih:
omejitve premikov živali in proizvodov, ki izvirajo iz obratov, ali kadar je to ustrezno, območij z omejitvami ali kompartmentov, kjer je prišlo do izbruha bolezni ali pojava nevarnosti, ter prevoznih sredstev in drugega materiala, ki so morda prišli v stik z navedenimi živalmi ali proizvodi;
karanteno živali in osamitev proizvodov;
ukrepe spremljanja in sledljivosti;
vse ukrepe v nujnih primerih za obvladovanje bolezni iz poglavja 1 naslova II dela III (členi 53 do 71), ki so ustrezni;
vse druge ukrepe v nujnih primerih, za katere meni, da so primerni za učinkovito in uspešno obvladovanje in preprečevanje širjenja bolezni ali nevarnosti.
Pristojni organ iz odstavka 1 Komisijo in druge države članice:
takoj obvesti o izbruhu bolezni ali pojavu nevarnosti iz odstavka 1;
brez odlašanja obvesti o ukrepih v nujnih primerih, sprejetih v skladu z odstavkom 1.
Člen 258
Ukrepi v nujnih primerih, ki jih sprejme država članica,ki ni država členica, v kateri je prišlo do izbruha bolezni ali pojava nevarnosti
Pristojni organ iz odstavka 1 in pristojni organ države članice iz odstavka 3 Komisijo in druge države članice:
takoj obvestita o izbruhu bolezni ali pojavu nevarnosti iz odstavka 1;
brez odlašanja obvestita o ukrepih v nujnih primerih, sprejetih v skladu z odstavkoma 1 in 2.
Člen 259
Ukrepi v nujnih primerih, ki jih sprejme Komisija
V primeru izbruha bolezni ali pojava nevarnosti, kot je navedeno v členu 257(1), in kadar pristojni organi držav članic v skladu s členom 257(1) ter členom 258(1), (2) in (3) sprejmejo ukrepe v nujnih primerih, Komisija preuči položaj in sprejete ukrepe v nujnih primerih ter z izvedbenim aktom sprejme enega ali več nujnih ukrepov iz člena 257(1) v zvezi z zadevnimi živalmi in proizvodi ter prevoznimi sredstvi in drugim materialom, ki so morda prišli v stik z navedenimi živalmi ali proizvodi, kadar:
Komisija ni bila obveščena o ukrepih, sprejetih na podlagi člena 257(1) ter člena 258(1), (2) in (3);
Komisija meni, da ukrepi, sprejeti v skladu s členom 257(1) ter členom 258(1), (2) in (3), niso zadostni;
Komisija meni, da je treba ukrepe, ki so jih pristojni organi držav članic sprejeli v skladu s členom 257(1) ter členom 258(1), (2) in (3), odobriti ali nadomestiti, da se preprečijo neupravičene prekinitve premikov živali in proizvodov.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Člen 260
Ukrepi v nujnih primerih, ki jih sprejme pristojni organ
Kadar pristojni organ države članice ugotovi, da živali ali proizvodi, ki izvirajo iz tretje države ali ozemlja, ali prevozna sredstva ali materiali, ki so morda prišli v stik s takšnimi živalmi in proizvodi, zaradi morebitne okužbe ali kontaminacije z boleznimi s seznama ali porajajočimi se boleznimi ali nevarnostmi verjetno predstavljajo resno tveganje za Unijo:
nemudoma sprejme enega ali več naslednjih ukrepov v nujnih primerih, ki so potrebni za zmanjšanje tega tveganja glede na resnost položaja:
uničenje zadevnih živali in proizvodov;
karantena živali in osamitev proizvodov;
ukrepi spremljanja in sledljivosti;
vsi ustrezni ukrepi za obvladovanje bolezni iz poglavja 1 naslova II dela III (členi 53 do 71);
vsi drugi ukrepi v nujnih primerih, za katere meni, da bi bili primerni za preprečevanje širjenja bolezni ali nevarnosti v Uniji;
prek sistema TRACES nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice o tveganjih, povezanih z zadevnimi živalmi in proizvodi, ter o izvoru teh živali in proizvodov, brez odlašanja pa tudi o ukrepih v nujnih primerih, sprejetih na podlagi točke (a).
Člen 261
Ukrepi v nujnih primerih, ki jih sprejme Komisija
Če se v tretji državi ali ozemlju pojavi ali širi bolezen s seznama, porajajoča se bolezen ali nevarnost, ki verjetno predstavlja resno tveganje, ali če je to potrebno zaradi kakršnega koli drugega resnega razloga v zvezi z zdravjem živali ali javnim zdravjem, lahko Komisija z izvedbenim aktom na lastno pobudo ali na zahtevo države članice sprejme enega ali več naslednjih ukrepov v nujnih primerih glede na resnost položaja:
začasno ustavi vstop v Unijo pošiljk živali in proizvodov ter prevoznih sredstev ali drugega materiala, ki so morda prišli v stik s takšnimi pošiljkami in bi lahko razširili to bolezen ali nevarnost v Unijo;
določi posebne zahteve za vstop v Unijo živali in proizvodov ter prevoznih sredstev in drugega materiala, ki so morda prišli v stik s takšnimi živalmi in proizvodi in bi lahko razširili to bolezen ali nevarnost v Unijo;
sprejme katere koli druge ustrezne ukrepe v nujnih primerih za obvladovanje bolezni za preprečitev širjenja take bolezni ali nevarnosti v Unijo.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
Člen 262
Ukrepi v nujnih primerih, ki jih sprejmejo države članice, če Komisija ne ukrepa
Kadar država članica od Komisije zahteva, da v skladu s členom 261 sprejme ukrepe v nujnih primerih, Komisija pa tega ne stori, ta država članica:
dokler Komisija v skladu z odstavkom 2 člena 260 ne sprejme ukrepov v nujnih primerih, lahko glede na resnost položaja sprejme enega ali več začasnih ukrepov v nujnih primerih iz točke (a) člena 260 v zvezi z živalmi in proizvodi ter vsemi prevoznimi sredstvi in drugim materialom, ki so morda prišli v stik s takšnimi živalmi in proizvodi, ki izvirajo iz tretje države ali ozemlja iz člena 261(1).
brez odlašanja obvesti Komisijo in pristojne organe drugih držav članic o takšnih ukrepih v nujnih primerih ter navede razloge za njihovo sprejetje.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 266(2).
DEL VIII
SKUPNE DOLOČBE
NASLOV I
POSTOPKOVNE DOLOČBE
Člen 263
Spremembe Priloge III
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 264 v zvezi s spremembami Priloge III izključno zaradi upoštevanja sprememb taksonomije.
Člen 264
Izvajanje pooblastila
Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enaka obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
Člen 265
Postopek v nujnih primerih
Člen 266
Postopek v odboru
Člen 267
Varstvo podatkov
NASLOV II
KAZNI
Člen 268
Kazni
Države članice določijo pravila za kazni, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotavljanje izvajanja navedenih pravil. Določene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
Države članice o navedenih določbah obvestijo Komisijo najpozneje do 22. aprila 2022 in ji nemudoma sporočijo kakršne koli poznejše spremembe navedenih določb.
NASLOV III
UKREPI DRŽAV ČLANIC
Člen 269
Dodatni ali strožji ukrepi držav članic
Poleg tega, kar izhaja iz drugih določb te uredbe, v skladu s katerimi lahko države članice sprejmejo nacionalne ukrepe, lahko države članice na svojih ozemljih uporabljajo dodatne ali strožje ukrepe, kakor so ukrepi, določeni v tej uredbi, v zvezi z:
odgovornostmi za zdravstveno varstvo živali, kot je določeno v poglavju 3 dela I (členi 10 do 17);
uradnim obveščanjem v državah članicah, kot je določeno v členu 18;
spremljanjem, kot je določeno v poglavju 2 dela II (členi 24 do 30);
registracijo, odobritvijo, vodenjem evidenc in registri, kot je določeno v poglavju 1 naslova I (členi 84 do 107) in poglavju 1 naslova II dela IV (členi 172 do 190);
zahtevami glede sledljivosti gojenih kopenskih živali in zarodnega materiala, kot je določeno v poglavju 2 naslova I dela IV (členi 108 do 123).
Nacionalni ukrepi iz odstavka 1 upoštevajo pravila iz te uredbe in:
ne ovirajo premikov živali in proizvodov med državami članicami;
so v skladu s pravili iz odstavka 1.
DEL IX
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Člen 270
Razveljavitve
Naslednji akti se razveljavijo z 21. aprilom 2021:
Sklicevanja na navedene razveljavljene akte se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge V k tej uredbi.
Člen 271
Prehodni ukrepi, povezani s spremembo Uredbe (ES) št. 1760/2000 ter razveljavitvijo Uredbe (ES) št. 21/2004 in Direktive 2008/71/ES
Ta datum je datum začetka uporabe ustreznih pravil, ki se sprejmejo na podlagi delegiranih aktov, določenih v členu 109(2) in členu 119, ►C1 ter izvedbenih aktov iz člena 120 te uredbe. ◄
Člen 272
Prehodni ukrepi, povezani z razveljavitvijo direktiv 92/66/EGS, 2000/75/ES, 2001/89/ES, 2002/60/ES, 2003/85/ES in 2005/94/ES
Ta datum je datum začetka uporabe ustreznih pravil, ki se sprejmejo na podlagi delegiranih aktov, določenih v členu 47, členih 48(3), 53(2), 54(3), 55(2) in 58(2), členu 63, členu 64(4), členu 67 ter členih 68(2) in 70(3) te uredbe.
Člen 273
Sprememba Uredbe (ES) št. 2160/2003
V členu 9(3) Uredbe (ES) št. 2160/2003 se doda naslednje besedilo:
„Ti posebni ukrepi vključujejo ukrepe, ki temeljijo na določbah iz zadnje različice Odločbe 95/410/ES pred njeno razveljavitvijo ter iz različic odločb Komisije 2003/644/ES ( *1 ) in 2004/235/ES ( *2 ) v trenutku razveljavitve Direktive 90/539/EGS.
Člen 274
Prehodni ukrepi v zvezi z datumom sprejetja določenih delegiranih in izvedbenih aktov
Komisija brez poseganja v datum začetka uporabe iz člena 283 ►C1 sprejme delegirane akte iz prvega pododstavka člena 31(5), členov 32(2), 39, 41(3), 54(3), 55(2), 58(2), 64(4), 67, 68(2), 74(4), 77(2) in 97(2), člena 122(1), in členov 131(1), 132(2), 135, 137(2), 146(1), 149(4), 154(1), 162(3), 163(5), 166(3), 169(5), 181(2), 185(5), 213(1), 216(4), 221(1), 222(3), 224(3), 234(2), 239(2), kot tudi ◄ izvedbene akte iz členov 8 in 9 najpozneje 20. aprila 2019. V skladu s členom 283 se ti delegirani in izvedbeni akti uporabljajo od datuma začetka uporabe, določenega v navedenem členu.
Člen 275
Predhodni pregled in spremembe Priloge II
Komisija najpozneje do 20. aprila 2019 pregleda seznam bolezni iz Priloge II. Če bi se med tem pregledom izkazalo, da je zaradi uporabe pravil, določenih v tej uredbi, potrebna sprememba Priloge II z dodajanjem ali črtanjem vnosov na seznamu v njej, Komisija te spremembe sprejme najpozneje do roka iz prvega stavka tega člena.
Člen 276
Pregled
Komisija najpozneje do 20. aprila 2019 pregleda veljavno zakonodajo o identifikaciji in registraciji gojenih živali iz vrst enoprstih kopitarjev.
Komisija upošteva rezultate tega pregleda v okviru uporabe členov 118, 119 in 120.
Člen 277
Prehodni ukrepi, povezani z razveljavitvijo Uredbe (EU) št. 576/2013 o netrgovskih premikih hišnih živali
Ne glede na člen 270(2) te uredbe se Uredba (EU) št. 576/2013 še naprej uporablja do 21. aprila 2026 v zvezi z netrgovskimi premiki hišnih živali namesto dela VI te uredbe.
Člen 278
Spremembe Uredbe (ES) št. 1760/2000
Uredba (ES) št. 1760/2000 se spremeni:
členi 1 do 10 se črtajo;
člen 22 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 22
Predvideni pregledi ne posegajo v nobenega od pregledov, ki jih lahko Komisija izvaja v skladu s členom 9 Uredbe (ES, Euratom) št. 2988/95.
Vse kazni, ki jih država članica naloži izvajalcu dejavnosti ali organizaciji, ki trži goveje meso, so učinkovite, odvračilne in sorazmerne.
Če izvajalci dejavnosti in organizacije, ki tržijo goveje meso, označijo to meso, ne da bi pri tem izpolnili svoje obveznosti iz naslova II, države članice ne glede na odstavek 1 v skladu z načelom sorazmernosti po potrebi zahtevajo, da se goveje meso umakne s trga. Poleg kazni iz odstavka 1 lahko države članice:
če je zadevno meso v skladu z ustreznimi veterinarskimi in higienskimi pravili, dovolijo, da se takšno meso:
da na trg, potem ko je bilo ustrezno označeno v skladu z zahtevami Unije, ali
pošlje v takojšnjo predelavo v mesne izdelke razen v izdelke, navedene v točki 1 člena 12;
ukažejo začasni preklic ali odvzem odobritve zadevnim izvajalcem dejavnosti ali organizacijam.
Strokovnjaki Komisije v povezavi s pristojnimi organi:
preverijo, ali države članice izpolnjujejo zahteve iz te uredbe;
izvedejo preglede na kraju samem, da zagotovijo izvajanje pregledov v skladu s to uredbo.
člen 22b se nadomesti z naslednjim:
„Člen 22b
Izvajanje pooblastila
člen 23 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 23
Postopek v odboru
Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( *4 ).
Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, če se v roku za izdajo mnenja za to odloči predsednik odbora ali če to zahteva navadna večina članov odbora.
Člen 279
Obstoječi izvajalci dejavnosti in obrati
Člen 280
Obstoječe države članice, območja in kompartmenti prosti bolezni ter obstoječi programi izkoreninjenja in spremljanja v državah članicah
▼M1 —————
Člen 282
Ocena
Komisija oceni to uredbo skupaj z delegiranimi akti iz člena 264 in rezultate ocene predloži v poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje 22. aprila 2026.
Člen 283
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 21. aprila 2021, razen členov 270(1) in 274, ki se uporabljata od dneva začetka veljavnosti te uredbe.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA I
VRSTE HIŠNIH ŽIVALI
DEL A
DEL B
PRILOGA II
SEZNAM BOLEZNI ŽIVALI
PRILOGA III
VRSTE KOPITARJEV
Taksonomija |
||
Red |
Družina |
Rodovi/Vrste |
Perissodactyla |
Equidae |
Equus spp. |
Tapiridae |
Tapirus spp. |
|
Rhinoceritidae |
Ceratotherium spp., Dicerorhinus spp., Diceros spp., Rhinoceros spp. |
|
Artiodactyla |
Antilocapridae |
Antilocapra ssp. |
Bovidae |
Addax ssp., Aepyceros ssp., Alcelaphus ssp., Ammelaphus ssp., Ammodorcas ssp., Ammotragus ssp., Antidorcas ssp., Antilope ssp., Arbitragus ssp., Beatragus ssp., Bison ssp., Bos ssp. (vključno z Bibos, Novibos, Poephagus), Boselaphus ssp., Bubalus ssp. (vključno z Anoa), Budorcas ssp., Capra ssp., Cephalophus ssp., Connochaetes ssp., Damaliscus ssp.(vključno z Beatragus), Dorcatragus ssp., Eudorcas ssp., Gazella ssp., Hemitragus ssp., Hippotragus ssp., Kobus ssp., Litocranius ssp., Madoqua ssp., Naemorhedus ssp. (vključno z Nemorhaedus in Capricornis), Nanger ssp., Neotragus ssp., Nilgiritragus ssp., Oreamnos ssp., Oreotragus ssp., Oryx ssp., Ourebia ssp., Ovibos ssp., Ovis ssp., Pantholops ssp., Philantomba ssp., Pelea ssp., Procapra ssp., Pseudois ssp., Pseudoryx ssp., Raphicerus ssp., Redunca ssp., Rupicapra ssp., Saiga ssp., Sigmoceros-Alecelaphus ssp., Strepticeros ssp., Sylvicapra ssp., Syncerus ssp., Taurotragus ssp., Tetracerus ssp., Tragelaphus ssp. (vključno z Boocerus). |
|
Camelidae |
Camelus ssp., Lama ssp., Vicugna ssp. |
|
Cervidae |
Alces ssp., Axis-Hyelaphus ssp., Blastocerus ssp., Capreolus ssp., Cervus ssp., Dama ssp., Elaphodus ssp., Elaphurus ssp., Hippocamelus ssp., Hydropotes ssp., Mazama ssp., Megamuntiacus ssp., Muntiacus ssp., Odocoileus ssp., Ozotoceros ssp., Przewalskium ssp., Pudu ssp., Rangifer ssp., Rucervus ssp., Rusa ssp. |
|
Giraffidae |
Giraffa ssp., Okapia ssp. |
|
Hippopotamidae |
Hexaprotodon-Choeropsis ssp., Hippopotamus ssp. |
|
Moschidae |
Moschus ssp. |
|
Suidae |
Babyrousa ssp., Hylochoerus ssp., Phacochoerus ssp., Porcula ssp., Potamochoerus ssp., Sus ssp., |
|
Tayassuidae |
Catagonus ssp., Pecari-Tayassu ssp. |
|
Tragulidae |
Hyemoschus ssp., Tragulus-Moschiola ssp. |
|
Proboscidea |
Elephantidae |
Elephas ssp., Loxodonta ssp. |
PRILOGA IV
MERILA ZA UPORABO PRAVIL ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE BOLEZNI IZ ČLENA 9(1) ZA BOLEZNI, UVRŠČENE NA SEZNAM V SKLADU S ČLENOM 5
Namen te priloge je natančno opredeliti merila, ki jih Komisija upošteva pri določanju pravil za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ki se uporabljajo za različne kategorije bolezni, navedene v skladu s členom 5.
Pri postopku kategorizacije se upošteva profil zadevne bolezni, stopnja učinka te bolezni na zdravje živali in javno zdravje, dobrobit živali in gospodarstvo ter razpoložljivost, izvedljivost in učinkovitost diagnostičnih orodij in različnih sklopov ukrepov za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz te uredbe, ki se nanašajo na bolezen.
Za bolezni, za katere se uporabljajo pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz točke (a) člena 9(1), se šteje, da imajo najhujše posledice za zdravje živali, javno zdravje, gospodarstvo, družbo ali okolje v Uniji. Te bolezni morajo izpolnjevati naslednja merila:
zadevna bolezen:
ni prisotna na ozemlju Unije;
je prisotna le v izjemnih primerih (nezakoniti vnosi); ali
je prisotna le na zelo omejenem delu ozemlja Unije;
in
zadevna bolezen je zelo prenosljiva; poleg posrednega in neposrednega prenosa obstajajo tudi možnosti širjenja po zraku, z vodo ali vektorsko. Bolezen lahko prizadene več vrst gojenih in divjih živali ali posamezne vrste gojenih živali gospodarskega pomena in lahko povzroči visoke stopnje obolevnosti in umrljivosti.
Poleg meril iz točk (a) in (b) morajo te bolezni izpolnjevati eno ali več od naslednjih meril:
zadevna bolezen ima zoonotski potencial z znatnimi posledicami za javno zdravje in lahko povzroči epidemijo ali pandemijo ali lahko pomeni resno grožnjo za varnost hrane;
zadevna bolezen pomembno vpliva na gospodarstvo Unije in povzroča znatne stroške, ki so večinoma povezani z njenim neposrednim vplivom na zdravje in produktivnost živali;
zadevna bolezen pomembno vpliva na eno ali več od naslednjih področij:
družbo, zlasti na trge dela;
dobrobit živali, s tem da povzroča trpljenje pri velikem številu živali;
okolje, zaradi neposrednega učinka bolezni ali zaradi ukrepov, sprejetih za njeno obvladovanje;
dolgoročno, biotsko raznovrstnost ali zaščito ogroženih vrst ali pasem, vključno z morebitnim izginotjem ali dolgoročno škodo za te vrste ali pasme.
Bolezni, za katere se uporabljajo pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz točke (b) člena 9(1), se nadzirajo v vseh državah članicah s ciljem njihovega izkoreninjenja v celotni Uniji.
Te bolezni morajo izpolnjevati naslednja merila:
zadevna bolezen ima endemični značaj in je prisotna na celotnem ozemlju ali na delu ozemlja Unije. Vendar je več držav članic ali območij Unije prostih bolezni; in
bolezen je zmerno do zelo prenosljiva; poleg posrednega in neposrednega prenosa obstajajo tudi možnosti širjenja po zraku, z vodo ali vektorsko. Bolezen lahko prizadene eno ali več živalskih vrst in lahko povzroči visoko obolevnost, pri čemer je umrljivost na splošno nizka.
Poleg meril iz točk (a) in (b) morajo te bolezni izpolnjevati eno ali več od naslednjih meril:
zadevna bolezen ima zoonotski potencial s pomembnimi posledicami za javno zdravje in lahko povzroči epidemijo ali pandemijo ali lahko pomeni resno grožnjo za varnost hrane;
zadevna bolezen pomembno vpliva na gospodarstvo Unije in povzroča znatne stroške, ki so večinoma povezani z njenim neposrednim vplivom na zdravje in produktivnost živali;
bolezen pomembno vpliva na eno ali več od naslednjih področij:
družbo, zlasti na trge dela;
dobrobit živali, s tem da povzroča trpljenje pri velikem številu živali;
okolje, zaradi neposrednega učinka bolezni ali zaradi ukrepov, sprejetih za njeno obvladovanje;
dolgoročno, na biotsko raznovrstnost ali zaščito ogroženih vrst ali pasem, vključno z morebitnim izginotjem ali dolgoročno škodo za te vrste ali pasme.
Za bolezen, za katero se uporabljajo ukrepi iz točke (a) člena 9(1) in ki v delu Unije ni bila uspešno in hitro izkoreninjena ter je v tem delu Unije pridobila endemični značaj, lahko v tem delu Unije veljajo ukrepi za preprečevanje in obvladovanje bolezni v skladu s točko (b) člena 9(1).
Bolezni, za katere se uporabljajo pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz točke (c) člena 9(1), ki zadevajo nekatere države članice, ter za katere so potrebni ukrepi za preprečevanje njihovega širjenja v dele Unije, ki so uradno prosti bolezni ali kjer se za zadevno bolezen s seznama izvajajo programi izkoreninjenja.
Te bolezni morajo izpolnjevati naslednja merila:
pri kopenskih živalih ima zadevna bolezen endemični značaj in je prisotna na celotnem ozemlju ali na delu ozemlja Unije, pri vodnih živalih pa je več držav članic Unije ali območij Unije prostih bolezni, ter
pri kopenskih živalih je zadevna bolezen zmerno do zelo prenosljiva, predvsem prek neposrednega in posrednega prenosa. Bolezen prizadene predvsem eno ali več živalskih vrst, običajno ne povzroči visoke obolevnosti, stopnja umrljivost pa je zanemarljiva ali pa je ni. Pogosto je najbolj opazen učinek izguba produktivnosti;
pri vodnih živalih je bolezen zmerno do zelo prenosljiva, predvsem prek neposrednega in posrednega prenosa. Bolezen prizadene eno ali več živalskih vrst in lahko povzroči visoko obolevnost in običajno nizko umrljivost. Pogosto je najbolj opazen učinek izguba produktivnosti.
Poleg meril iz točk (a) in (b) morajo te bolezni izpolnjevati eno ali več od naslednjih meril:
zadevna bolezen ima zoonotski potencial s pomembnimi posledicami za javno zdravje ali lahko pomeni grožnjo za varnost hrane;
zadevna bolezen močno vpliva na gospodarstvo v delih Unije, kar je povezano predvsem z njenim neposrednim vplivom na določene vrste živinorejskih sistemov.
zadevna bolezen pomembno vpliva na eno ali več od naslednjih področij:
družbo, zlasti na trge dela;
dobrobit živali, s tem da povzroča trpljenje pri velikem številu živali;
okolje, zaradi neposrednega učinka bolezni ali ukrepov, sprejetih za njeno obvladovanje;
dolgoročno, na biotsko raznovrstnost ali zaščito ogroženih vrst ali pasem, vključno z morebitnim izginotjem ali dolgoročno škodo za te vrste ali pasme.
Pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz točke (d) člena 9(1) se uporabljajo za bolezni, ki izpolnjujejo merila iz oddelka 1, 2 ali 3, in za druge bolezni, ki izpolnjujejo merila iz oddelka 5, kjer se tveganje, ki ga predstavlja zadevna bolezen, lahko učinkovito in sorazmerno ublaži z ukrepi glede premikov živali in proizvodov, da se prepreči ali omeji njen pojav in širjenje.
Pravila za preprečevanje in obvladovanje bolezni iz točke (e) člena 9(1) se uporabljajo za bolezni, ki izpolnjujejo merila iz oddelkov 1, 2 in 3, in za druge bolezni, pri katerih je potrebno spremljanje bolezni iz razlogov, povezanih z zdravjem in dobrobitjo živali, zdravjem ljudi, gospodarstvom, družbo ali okoljem.
PRILOGA V
KORELACIJSKA TABELA IZ ČLENA 270 (2)
1. Direktiva 64/432/EGS
Direktiva 64/432/EGS |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Členi 4 (delno), 21, 153(3) in 220(3) |
Člen 3(1) |
Člena 124 in 126 |
Člen 3(2) |
Členi 124 (2), 126(1) in 149(3) ter (4) |
Člen 4(1) |
Člen 126(1)(c) |
Člen 4(2) in (3) |
Člen 125(1) in (2) |
Člen 5(1) |
Člen 143(1), 145 in 146, |
Člen 5(2) |
Člen 149(3) in (4), |
Člen 5(2)(a) |
Člen 147(a) |
Člen 5(2)(b) |
Člen 144(1)(b), |
Člen 5(3) |
— |
Člen 5(4) |
Člen 153(1) in (2), |
Člen 5(5) |
Členi 147(a) |
Člen 6 |
Členi 130, 131, 132 |
Člen 6a |
— |
Člen 7 |
Členi 126(1)(c),132, 134(a) in 135 |
Člen 8 |
Členi 18, 19, 20 in 23(a) |
Člen 9 |
Členi 31(1), 32, 33 in člen 31(3)(a) ter (5), 32(2) in 36 |
Člen 10 |
Členi 31(2), 31(3)(b), 32, 33, 36 |
Člen 11(1) |
Člen 94(1)(a), 97, 98 |
Člen 11(2) |
Členi 102, 106 in 107 |
Člen 11(3) |
Člen 98, 99 |
Člen 11(4) |
Člen 100 |
Člen 11(5)–(6) |
Člen 97(1)(d) in (2)(d) |
Člen 12(1) |
Člen 125, |
Člen 12(2) |
Člen 104 in člen 106 |
Člen 12(3) |
Člen 125(1)(a) in (b) |
Člen 12(4) |
Člen 143 |
Člen 12(5) in (6) |
— |
Člen 13(1) in (2) |
Členi 90, 92, 93(c), 94, 97, 98, 99, 102, 106 in 107 |
Člen 13(3) |
Člen 100 |
Člen 13(4) |
— |
Člen 13(5) in (6) |
Člen 101 |
Člen 14(1) in (2) |
— |
Člen 14(3)A in B |
— |
Člen 14(3) C |
Člen 109(1)(a) in (c) |
Člen 14(4) do (6) |
— |
Člen 15(1) |
Člen 268 |
Člen 15(2) do (4) |
— |
Člen 16 |
— |
Člen 17 |
— |
Člen 17a |
— |
Člen 18 |
Člen 109(1)(a) in (c) |
Člen 19 |
— |
Člen 20 |
— |
2. Direktiva 77/391/EGS
Direktiva 77/391/EGS |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2(1) |
Člen 31(1) |
Člen 2(2) |
Členi 32, 33, 36(1) |
Člen 2(3) |
Člen 34 |
Člen 2(4) |
Člena 36 in 41 |
Člen 3(1) |
Člen 31(1) |
Člen 3(2) |
Členi 32, 33, 36(1) |
Člen 3(3) |
Člen 34 |
Člen 3(4) |
Člena 36 in 41 |
Člen 4 |
Členi 31(1), 32, 33, 34, 36 in 41 |
Člen 5 |
— |
Člen 6 |
— |
Člen 7 |
— |
Člen 8 |
— |
Člen 9 |
— |
Člen 10 |
— |
Člen 11 |
— |
Člen 12 |
— |
Člen 13 |
— |
Člen 14 |
— |
Člen 15 |
— |
3. Direktiva 78/52/EGS
Direktiva 78/52/EGS |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3(1) |
Členi 31(1) in 32 |
Člen 3(2) |
— |
Člen 3(3) |
— |
Člen 3(4) |
Člena 31(1) in 32 |
Člen 4 |
Členi 32, 35, 102(2) in (4) in 112 |
Člen 5 |
Členi 18, 46 in 47 |
Člen 6(1) |
Členi 72 do 76 |
Člen 6(2) |
Člena 77 in 78 |
Člen 6(3) |
Člena 79 in 80 |
Člen 7 |
Člena 79 in 80 |
Člen 8 |
Člena 79 in 80 |
Člen 9 |
Člena 79 in 80 |
Člen 10 |
Člena 79 in 80 |
Člen 11 |
Člena 79 in 80 |
Člen 12 |
Člena 79 in 80 |
Člen 13 |
Členi 18, 46 in 47 |
Člen 14(1) |
Členi 72 do 76 |
Člen 14(2) |
Člena 77 in 78 |
Člen 14(3) |
Člena 79 in 80 |
Člen 15 |
Člena 79 in 80 |
Člen 16 |
Člena 79 in 80 |
Člen 17 |
Člena 79 in 80 |
Člen 18 |
Člena 79 in 80 |
Člen 19 |
Člena 79 in 80 |
Člen 20 |
Člena 79 in 80 |
Člen 21 |
— |
Člen 22 |
Členi 18, 19, 20, 46 in 47 |
Člen 23 |
Členi 79 in 80 |
Člen 24 |
Člena 79 in 80 |
Člen 25 |
Člena 79 in 80 |
Člen 26 |
Člena 79 in 80 |
Člen 27 |
Člena 124(1) in 126(1)(c) |
Člen 28 |
— |
Člen 29 |
— |
Člen 30 |
— |
4. Direktiva 80/1095/EGS
Direktiva 80/1095/EGS |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člena 31(1) in 36 |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3 |
Člena 31(1) in 35 |
Člen 3a |
Člena 31(1) in 35 |
Člen 4 |
Členi 32, 33 in 35 |
Člen 4a |
Členi 32, 33 in 35 |
Člen 5 |
— |
Člen 6 |
Člen 31(1)(b), 31(3) in člen 32 |
Člen 7 |
Členi 36, 39 in 40 |
Člen 8 |
Člena 41 in 42 |
Člen 9 |
— |
Člen 11 |
— |
Člen 12 |
— |
Člen 12a |
— |
Člen 13 |
— |
5. Direktiva 82/894/EGS
Direktiva 82/894/EGS |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3 |
Členi 19, 21, 22 in 23 |
Člen 4 |
Členi 19, 20, 21, 22 in 23 |
Člen 5 |
Člen 23 |
Člen 6 |
— |
Člen 7 |
— |
Člen 8 |
— |
6. Direktiva 88/407/EGS
Direktiva 88/407/EGS |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3 |
Člena 159 in 160 |
Člen 4 |
Člen 160 |
Člen 5 |
Člen 94, 97, 100 in 101 |
Člen 6(1) |
Člena 161 in 162 |
Člen 6(2), (3) in (4) |
Člen 258 |
Člen 8 |
Člena 229(1)(a) in 230 |
Člen 9 |
Členi 229(1)(b) in 233 |
Člen 10 |
Členi 229(1)(c), 234 in 236 |
Člen 11 |
Členi 229(1)(d), 237 in 238 |
Člen 12 |
Členi 260 do 262 |
Člen 15 |
Členi 257 do 259 |
Člen 16 |
— |
Člen 17 |
— |
Člen 18 |
— |
Člen 20 |
— |
Člen 21 |
— |
Člen 22 |
— |
7. Direktiva 89/556/EGS
Direktiva 89/556/EGS |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3 |
Člen 159, 160, 161 |
Člen 5(1) |
Člena 94 in 97 |
Člen 5(2) |
Člen 101 |
Člen 5(2a) in (3) |
Členi 97, 98 in 100 |
Člen 6 |
Člena 161 in 162 |
Člen 7 |
Člena 229(1)(a) in 230 |
Člen 8 |
Člena 229(1)(b) in 233 |
Člen 9 |
Členi 229(1)(c), 234 in 236 |
Člen 10 |
Členi 229(1)(d), 237, 238 |
Člen 11 |
Členi 260 do 262 |
Člen 14 |
Člena 257 do 259 |
Člen 15 |
— |
Člen 16 |
— |
Člen 17 |
— |
Člen 18 |
— |
Člen 19 |
— |
Člen 20 |
— |
Člen 21 |
— |
8. Direktiva 90/429/EGS
Direktiva 90/429/EGS |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3 |
Člena 159 in 160 |
Člen 4 |
— |
Člen 5(1) |
Členi 94, 97, 98 in 100 |
Člen 5(2) |
Člen 101 |
Člen 6(1) |
Člena 161 in 162 |
Člen 6(2) |
Člen 258 |
Člen 7 |
Člena 229(1)(a) in 230 |
Člen 8 |
Člena 229(1)(b) in 233 |
Člen 9 |
Členi 229(1)(c), 234 in 236 |
Člen 10 |
Členi 229(1)(d), 237, 238 |
Člen 11(1) |
Člen 229 |
Člen 11(2) in (3) |
Člen 260 |
Člen 12 |
Člen 237 |
Člen 13 |
— |
Člen 14 |
— |
Člen 15 |
Členi 257 do 262 |
Člen 16 |
— |
Člen 17 |
— |
Člen 18 |
— |
Člen 19 |
— |
Člen 20 |
— |
Člen 21 |
— |
Člen 22 |
— |
9. Direktiva 91/68/EGS
Direktiva 91/68/EGS |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Členi 4 (delno), 21, 153(3) in 220(3) |
Člen 3(1),(2),(3) in (5) |
Členi 126(1)(b), 130 in 131 |
Člen 3(4) |
Člen 139 |
Člen 4(1) |
Členi 124(2)(b),126(1), 130, 131 in 149(3) in (4)(a) in (b) |
Člen 4(2) |
Člen 128 |
Člen 4(3) |
Člen 131 |
Člen 4a |
Člena 130 in 131 |
Člen 4b(1) in (2) |
Člena 130 in 131 |
Člen 4b(3) |
Člen 126(2) |
Člen 4b(4) |
Člen 133 |
Člen 4b(5) |
Člen 132 |
Člen 4b(6) |
Členi 124(1), 125 in 126(1)(b) |
Člen 4c(1) in (2) |
Člena 130 in 131 |
Člen 4c(3) |
Člena 133 in 135 |
Člen 5 |
Člen 131 |
Člen 6 |
Člena 131 in 145(1)(e) |
Člen 7(1) do (3) |
Členi 31, 32, 33 in 35 |
Člen 7(4) |
— |
Člen 8(1) do (3) |
Členi 36, 39 in 40 |
Člen 8(4) |
— |
Člen 8a(1) |
Členi 94(1)(a), 97, 98 in 134 |
Člen 8a(2) |
Člena 102, 106 |
Člen 8a(3) |
Členi 98, 99 in 101 |
Člen 8a(4) |
Člen 100 |
Člen 8a(5) |
Člen 97(1)(d) in (2)(d) |
Člen 8b(1) |
Členi 84, 90, 92, 93(c), 94(1)(a), 97, 98, 102, 105 in 134 |
Člen 8b(2) |
Členi 94(1)(a), 97, 98 |
Člen 8b(3) |
Člen 100 |
Člen 8b(4) |
— |
Člen 8c(1) |
Člena 87 in 125 |
Člen 8c(2) |
Člen 104 |
Člen 8c(3) |
Člena 125(1)(a) in 126(1)(b) |
Člen 8c(4) in (5) |
— |
Člen 9(1) do (4) |
Členi, 143, 145, 146, 147, 148, 149 in 153 |
Člen 9(7) |
Člen 153 |
Člen 10 |
— |
Člen 11 |
— |
Člen 12 |
Člen 144(b) |
Člen 14 |
— |
Člen 15 |
— |
Člen 17 |
— |
Člen 18 |
— |
10. Odločba 91/666/EGS
Odločba 91/666/EGS |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 48(1) in (3) |
Člen 2 |
— |
Člen 3 |
Člen 48 |
Člen 4 |
Členi 48, 49 in 50 |
Člen 5 |
Člena 48(3) in 50 |
Člen 6 |
Členi 16, 48(2)(c) in (3)(b) |
Člen 7 |
Člena 48(3) in 50 |
Člen 8 |
— |
Člen 9 |
— |
Člen 10 |
— |
Člen 11 |
— |
Člen 12 |
— |
11. Direktiva 92/35/EGS
Direktiva 92/35/EGS |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3 |
Člen 18 |
Člen 4 |
Členi 53 do 57 in 59 |
Člen 5 |
Člena 46 in 47 |
Člen 6 |
Členi 60 do 68 |
Člen 7(1) |
Člen 57 |
Člen 7(2) |
Člen 43(2)(d) |
Člen 8 |
Člen 64 |
Člen 9 |
Členi 65, 66 in 67 |
Člen 10 |
Členi 65, 66 in 67 |
Člen 11 |
Člena 67 in 68 |
Člen 12 |
Člen 71(1) |
Člen 13 |
Člen 65(2) |
Člen 14 |
— |
Člen 15 |
— |
Člen 16 |
— |
Člen 17 |
Členi 43 in 44 |
Člen 18 |
— |
Člen 19 |
— |
Člen 20 |
— |
Člen 21 |
— |
Člen 22 |
— |
12. Direktiva 92/65/EGS
Direktiva 92/65/EGS |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3 |
Členi 170, 171 in 269 |
Člen 4 |
Členi 124, 126, 18, 31, do 84, 93(a) in 151 |
Člen 5 |
Členi 95, 97,136, 137, 143, 144 in 149 |
Člen 6(A) |
Členi 124, 126, 130, 131, 137, 140, 143 do 146 |
Člen 6(B) |
— |
Člen 7(A) |
Členi 124, 126, 130, 131, 137, 140 in 143 do 146 |
Člen 7(B) |
— |
Člen 8 |
Členi 124, 126, 136 in 143 do 146 |
Člen 9 |
Členi 124, 126, 136 in 143 do 146 |
Člen 10(1) do (4) |
Členi 124, 126, 136 in 143 do 146 |
Člen 10(5) do (7) |
— |
Člen 10a |
— |
Člen 11(1) |
Člen 157 |
Člen 11(2) in (3) |
Členi 157, 159 in 160 in 143 do 146 |
Člen 11(4) |
Člena 97 in 101 |
Člen 11(5) |
Člen 164 |
Člen 12(1) |
— |
Člen 12(2) |
Členi 257 do 259 |
Člen 12(3) |
Členi 84, 90, 92, 93(c), 102 in 106 |
Člen 12(4) |
Členi 143 do 149 in 152 do 154 |
Člen 12(5) |
— |
Člen 12(6) |
Člen 268 |
Člen 13(1) |
Členi 136, 143 do 149 in 151 |
Člen 13(2) |
Členi 95, 97 in 98 do 101 |
Člen 14 |
Členi 31, 32 in 33 |
Člen 15 |
Členi 36, 39, 40 in 41 |
Člen 16 |
Člena 229(1) in 234(1) |
Člen 17(1) |
Člen 229(1) |
Člen 17(2) |
Členi 229(1)(a), 230 in 233 |
Člen 17(3) |
Členi 230, 233 in 234 |
Člen 17(4) |
Člen 230 |
Člen 17(5) in (6) |
— |
Člen 18(1) prva vrstica |
Člen 237 |
Člen 18(1) 2. do 4. vrstica |
— |
Člen 18(2) |
Člen 234(3) |
Člen 19 |
Člena 234 in 239 |
Člen 20 |
Členi 229(2), 260 do 262 |
Člen 21 |
Členi 144, 146, 162(4) in (5), 209, 211 in 213 |
Člen 22 |
— |
Člen 23 |
Člena 140 in 205 |
Člen 24 |
Členi 229(1)(d), 237 in 239(2) |
Člen 25 |
— |
Člen 26 |
— |
Člen 27 |
— |
Člen 28 |
— |
Člen 29 |
— |
Člen 30 |
— |
13. Direktiva 92/66/EGS
Direktiva 92/66/EGS |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3 |
Člen 18 |
Člen 4 |
Členi 53 do 56 in 59 |
Člen 5 |
Členi 60 do 63 |
Člen 6 |
Člen 63 |
Člen 7 |
Členi 57, 43(2)(d) |
Člen 8 |
Člena 55 in 56 |
Člen 9(1) |
Člen 64 |
Člen 9(2) do (7) |
Členi 65 do 68 |
Člen 10 |
Členi 65, 66 in 67 |
Člen 11 |
Členi 67(b), 68(1)(b) in (2)(a) |
Člen 12 |
Členi 54, 61(1)(h) in 63(c) |
Člen 13 |
Člen 65(2) |
Člen 14 |
— |
Člen 15 |
— |
Člen 16 |
Členi 46, 47 in 69 |
Člen 17 |
Člen 47 |
Člen 18 |
Členi 65(1)(e), 67(a) in 69 |
Člen 19(1) do (3) |
Členi 53 do 56 in 59 |
Člen 19(4) |
Členi 57 in 60 do 63 |
Člen 19(5) |
Člen 71(2) |
Člen 20 |
— |
Člen 21 |
Člena 43 in 44 |
Člen 22 |
— |
Člen 23 |
— |
Člen 24 |
— |
Člen 25 |
— |
Člen 26 |
— |
Člen 27 |
— |
14. Direktiva 92/118/EGS
Direktiva 92/118/EGS |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3 |
Členi 166, 222, 227(c)(iv) in 228 |
Člen 4(1) |
Členi 166, 222, 227(c)(iv) in 228 |
Člen 4(2) |
— |
Člen 5 |
Člena 166 in 222 |
Člen 6 |
Člen 16(1)(b) in (2)(b) |
Člen 7(1) |
— |
Člen 7(2) |
Členi 257 do 259 |
Člen 7(3) in (4) |
— |
Člen 7(5) |
Člen 268 |
Člen 8 |
— |
Člen 9 |
Člena 229 in 234 |
Člen 10(1) do (4) in (6) |
Členi 229, 234, 237 in 239 |
Člen 10(5) |
— |
Člen 11 |
Člen 239(2)(c)(ii) |
Člen 12 |
— |
Člen 13 |
Člen 239(2)(c)(i) |
Člen 14 |
— |
Člen 15 |
— |
Člen 16 |
Člen 239(2)(c)(v) |
Člen 17 |
— |
Člen 18 |
— |
Člen 19 |
— |
Člen 20 |
— |
15. Direktiva 92/119/EGS
Direktiva 92/119/EGS |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3 |
Člen 18 |
Člen 4 |
Členi 53 do 57 in 59 |
Člen 5 |
Členi 60 do 63 |
Člen 6 |
Člena 70 in 71(2) |
Člen 7 |
Člen 63 |
Člen 8 |
Člena 57 in 43(2)(d) |
Člen 9 |
Člena 55 in 57 |
Člen 10 |
Člena 64 in 71(3) |
Člen 11 |
Členi 65 do 68 in 71(2) |
Člen 12 |
Členi 65 do 68 in 71(2) |
Člen 13 |
Člen 67(a) |
Člen 14 |
Členi 65(2) in 71(1) in (3) |
Člen 15 |
— |
Člen 16 |
Členi 63(b), 67(b), 68(1)(b) in (2)(a) |
Člen 17 |
— |
Člen 18 |
— |
Člen 19 |
Členi 46, 47 in 69 |
Člen 20 |
Člena 43 in 44 |
Člen 21 |
— |
Člen 22 |
— |
Člen 23 |
— |
Člen 24 |
— |
Člen 25 |
— |
Člen 26 |
— |
Člen 27 |
— |
Člen 28 |
— |
16. Odločba 95/410/ES
Odločba 95/410/ES |
Ta uredba |
Člen 1 |
Členi 130 do 132 in 273 |
Člen 2 |
Člen 131(1)(c) |
Člen 3 |
Členi 143, 145 in 146 |
Člen 4 |
— |
Člen 5 |
— |
Člen 6 |
— |
17. Direktiva 2000/75/ES
Direktiva 2000/75/ES |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3 |
Člen 18 |
Člen 4(1) in (2) |
Člena 54 in 55 |
Člen 4(3) |
Člen 53 |
Člen 4(4) |
Člen 56 |
Člen 4(5) |
Člen 70 |
Člen 4(6) |
Člen 59 |
Člen 5 |
Člena 46 in 47 |
Člen 6 |
Členi 60 do 64, 71(2) in 69 |
Člen 7 |
Člen 57 |
Člen 8 |
Členi 64, 68 in 71(3) |
Člen 9 |
Členi 65, 67, 69 in 71(3) |
Člen 10(1) |
Člena 65 in 67 |
Člen 10(2) |
Člena 46 in 47 |
Člen 11 |
— |
Člen 12 |
Člen 71(3) |
Člen 13 |
Člen 71(1) |
Člen 14 |
Člen 65(2) |
Člen 15 |
— |
Člen 16 |
— |
Člen 17 |
— |
Člen 18 |
Člena 43 in 44 |
Člen 19 |
— |
Člen 20 |
— |
Člen 21 |
— |
Člen 22 |
— |
Člen 23 |
— |
18. Uredba (ES) št. 1760/2000
Uredba (ES) št. 1760/2000 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 108 |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3 |
Člena 108(3) in 111 |
Člen 4 |
Členi 112(a), 118, 119 in 120 |
Člen 4a |
Člena 118(1)(a) in (2)(a) |
Člen 4b |
Člen 118(2)(e) |
Člen 4c |
Člena 118(1)(a) in (2)(a) |
Člen 4d |
Člen 118(1)(a) |
Člen 5 |
Člena 109(1)(a) in 118(1)(b) |
Člen 6 |
Členi 110(1)(b), 112(b) in 118(1)(c) in |
Člen 6a |
Člen 110(2) |
Člen 7(1) |
Členi 102, 106, 107 in 112(d) |
Člen 7(2) |
Člen 118(2)(a) |
Člen 7(3) in (4) |
Člen 102(3) |
Člen 7(5) |
Člen 102(4) |
Člen 7(6) |
Člen 106 |
Člen 9a |
Člena 11 in 13(2) |
Člen 10(a) do (c) |
Členi 118, 119 in 120 |
Člen 10(d) in (e) |
— |
Člen 10(f) |
Člen 270 |
Člen 11 |
— |
Člen 12 |
— |
Člen 13 |
— |
Člen 14 |
— |
Člen 15 |
— |
Člen 15a |
— |
Člen 22 |
— |
Člen 22a |
— |
Člen 22b |
— |
Člen 23 |
— |
Člen 23a |
— |
Člen 23b |
— |
Člen 24 |
— |
Člen 25 |
— |
19. Direktiva 2001/89/ES
Direktiva 2001/89/ES |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3 |
Členi 18, 19, 20 in 23 |
Člen 4 |
Členi 54 do 56 in 59 |
Člen 5 |
Členi 60 do 63 in 71(2) in (3) |
Člen 6 |
Člena 63 in 71 |
Člen 7 |
Členi 62, 63, 65(1)(b) in 67 |
Člen 8 |
Člen 57 |
Člen 9 |
Člen 64 |
Člen 10 |
Členi 65 do 68 |
Člen 11 |
Členi 65 do 68 |
Člen 12 |
Členi 61(1)(f), 63(b), 65(1)(f), 67(b) in 68(1)(b) in (2)(a) |
Člen 13 |
Členi 61(3), 63(d) in 68(2)(a) in (c) |
Člen 14 |
Člena 62 in 63 |
Člen 15 |
Člen 70 |
Člen 16 |
Člen 70 in členi 31 do 35 |
Člen 17 |
Členi 16, 17(2), 54(2) in (3), 58(2), 61(1)(g) in (h), 63(c), 65(1)(b) in 67(c) |
Člen 18 |
Členi 16, 46, 47, 48 in 52 |
Člen 19 |
Členi 65(1)(e), 67 in 69 |
Člen 20 |
Člen 70 |
Člen 21 |
— |
Člen 22 |
Člena 43 in 44 |
Člen 23 |
Člena 43(2)(d) in 44 |
Člen 24 |
— |
Člen 25 |
— |
Člen 26 |
— |
Člen 27 |
— |
Člen 28 |
— |
Člen 29 |
— |
Člen 30 |
— |
Člen 31 |
— |
Člen 32 |
— |
20. Direktiva 2002/60/ES
Direktiva 2002/60/ES |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3 |
Členi 18, 19, 20 in 23 |
Člen 4 |
Členi 54 do 56 in 59 |
Člen 5 |
Členi 60 do 63 in 71(2) in (3) |
Člen 6 |
Člena 63 in 71 |
Člen 7 |
Člena 62 in 63 |
Člen 8 |
Člen 57 |
Člen 9 |
Člen 64 |
Člen 10 |
Členi 65 do 68 |
Člen 11 |
Členi 65 do 68 |
Člen 12 |
Člen 61(1)(f), 63(b), 65(1)(f), 67(b) in 68(1)(b) |
Člen 13 |
Členi 61(3), 63(d) in 68(2)(a) in (c) |
Člen 14 |
Člena 62 in 63 |
Člen 15 |
Člen 70 |
Člen 16 |
Člen 70 in členi 31 do 35 |
Člen 17(1) |
Členi 61(1)(f), 63, 65(1)(f) in (i), in 67(a) in (d) |
Člen 17(2) in (3) |
Člen 71(2) in (3) |
Člen 18 |
Členi 16, 17(2), 54(2) in (3), 58(2), 61(1)(g) in (h), 63(c), 65(1)(b) in 67(c) |
Člen 19 |
Členi 16, 46 in 47 |
Člen 20 |
— |
Člen 21 |
Člena 43 in 44 |
Člen 22 |
Člena 43(2)(d) in 44 |
Člen 23 |
— |
Člen 24 |
— |
Člen 25 |
— |
Člen 26 |
— |
Člen 27 |
— |
Člen 28 |
— |
Člen 29 |
— |
Člen 30 |
— |
21. Direktiva 2002/99/ES
Direktiva 2002/99/ES |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3 |
Členi 166, 222 in 227(c)(iv) |
Člen 4 |
Členi 65(1)(c), (d), (g), (h), (i), 67, 166, 222 in 227(c)(iv) in 228(1) |
Člen 5 |
Členi 167, 168, 223, in 224 in 227(d)(iii) |
Člen 6 |
— |
Člen 7 |
Členi 234(1) in (2) |
Člen 8 |
Členi 230, 231 in 232 |
Člen 9 |
Člena 237 in 238 |
Člen 10 |
— |
Člen 11 |
— |
Člen 12 |
— |
Člen 13 |
— |
Člen 14 |
— |
Člen 15 |
— |
Člen 16 |
— |
22. Direktiva 2003/85/ES
Direktiva 2003/85/ES |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3 |
Členi 18, 19, 20 in 23 |
Člen 4 |
Členi 54 do 56 |
Člen 5 |
Člen 55(1)(d), (e) in (2) |
Člen 6 |
Člena 55(1)(f)(i) in (2) in 56(b) |
Člen 7 |
Člen 55(1)(f)(ii) |
Člen 8 |
Člen 55(1)(f) in (2) |
Člen 9 |
Člen 59 |
Člen 10 |
Členi 60, 61, 63 |
Člen 11 |
Členi 61(1)(f), 63(b), 65(1)(f) in 67(b) in 68(1)(b) |
Člen 12 |
Člen 65(1)(d), (h),(i) in člen 67 |
Člen 13 |
Člen 57 |
Člen 14 |
Členi 61 do 63 |
Člen 15 |
Členi 61 do 63, 70 in 71(2) |
Člen 16 |
Členi 61, 62 in 63 |
Člen 17 |
Člen 71 |
Člen 18 |
Člena 61 in 63 |
Člen 19 |
Člena 62 in 63 |
Člen 20 |
Člen 71 |
Člen 21 |
Členi 43(2)(d), 64, 65(1)(d), (h), (i), 65(2) in 67 |
Člen 22 |
Členi 65 do 67 |
Člen 23 |
Členi 65 do 67 |
Člen 24 |
Člena 67 in 71(1) |
Člen 25 |
Člen 65(1)(c),(d)(i),(g), (h), (i) in člen 67 |
Člen 26 |
Členi 65(1)(c),(d)(i),(g),(h),(i), 67 in 166 |
Člen 27 |
Členi 65(1)(c),(d)(i),(g), (h), (i), 67 in 166 |
Člen 28 |
Člena 65(1)(c),(d)(iii) in člen 67 |
Člen 29 |
Člena 65(1)(c),(d)(ii) in 67 |
Člen 30 |
Člena 65(1)(c),(d)(ii),(iii) in 67 |
Člen 31 |
Člena 65(1)(c),(d)(ii) in 67 |
Člen 32 |
Člena 65(1)(c),(d) in 67 |
Člen 33 |
Člena 65(1)(c)(d)(ii) in 67 |
Člen 34 |
Členi 67, 143(2), 161(2), 167(1)(b) |
Člen 35 |
Člen 71(1) in (2) |
Člen 36 |
Člen 68 |
Člen 37 |
Členi 65 do 67 |
Člen 38 |
Členi 65 do 67 |
Člen 39 |
Členi 65(1)(c), (d)(i), (g), (h), (i), 67 in 166 |
Člen 40 |
Členi 65(1)(c), (d)(i), (g), (h), (i), 67 in 166 |
Člen 41 |
Člen 65(1)(c), (d)(ii) in 67 |
Člen 42 |
Členi 65(1)(c), (d) in 67 |
Člen 43 |
Člen 71(1) |
Člen 44 |
Člen 68 |
Člen 45 |
Členi 64, 67 in 71 |
Člen 46 |
Člena 65 in 67 |
Člen 47 |
Člena 65(1)(h) in 67 |
Člen 48 |
Člen 66 |
Člen 49 |
Členi 16, 46 in 47 |
Člen 50 |
Členi 46, 47 in 69 |
Člen 51 |
Člena 47 in 69 |
Člen 52 |
Člena 46 in 47 |
Člen 53 |
Člena 46 in 47 |
Člen 54 |
Členi47, 65, 67 in 69(2) in (3) |
Člen 55 |
Členi 47, 65, 67, in 69(2) in (3) |
Člen 56 |
Členi 47, 67(c), 68(1)(c) in 69(2) in (3) |
Člen 57 |
Členi 47, 67(c), 68(1)(c) in 69(2) in (3) |
Člen 58 |
Člen 68 |
Člen 59 |
Členi 36, 38, 39, 40 in 68 |
Člen 60 |
Členi 36, 38, 39, 40 in 68 |
Člen 61 |
Členi 36, 38, 39, 40 in 68 |
Člen 62 |
Člen 68 |
Člen 63 |
Členi 143(2), 161(2) in 167(1)(b) |
Člen 64 |
Členi 65(1)(c), 67, 69(3) in 131 |
Člen 65 |
Člen 16 |
Člen 66 |
— |
Člen 67 |
— |
Člen 68 |
— |
Člen 69 |
— |
Člen 70 |
Člen 16 |
Člen 71 |
Členi 54(2) in (3), 58(2), 61(1)(g),(h), 63(c) in 65(1)(b), 67(c), 68(1)(c) in 2(b) |
Člen 72 |
Člen 43 |
Člen 73 |
Člen 45 |
Člen 74 |
Člen 43(2)(d) |
Člen 75 |
Člen 44 |
Člen 76 |
Člena 43(2)(d) in 44 |
Člen 77 |
Člen 44 |
Člen 78 |
Člen 43(2)(d) |
Člen 79 |
Člen 52 |
Člen 80 |
Člena 48 in 51 |
Člen 81 |
Člena 48(3) in 50 |
Člen 82 |
Člena 48(3) in 50 |
Člen 83 |
Člen 49 |
Člen 84 |
Člena 48(3) in 50 |
Člen 85 |
Člena 70 in 71 |
Člen 86 |
Člen 268 |
Člen 87 |
— |
Člen 88 |
Člen 71(3) |
Člen 89 |
— |
Člen 90 |
— |
Člen 91 |
— |
Člen 92 |
— |
Člen 93 |
— |
Člen 94 |
— |
Člen 95 |
— |
23. Uredba (ES) št. 21/2004
Uredba (ES) št. 21/2004 |
Ta uredba |
Člen 1 |
Člen 108 |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3(1) |
Člen 108(3) |
Člen 3(2) |
Člen 111 |
Člen 4(1) in (2) |
Členi 113(a), 118, 119 in 120 |
Člen 4(3) |
Člen 118(2)(a) |
Člen 4(4) |
Člen 118(2)(e) |
Člen 4(5) do (7) |
Člen 118(1) (a) in 2(a) |
Člen 4(8) |
Člen 111 |
Člen 4(9) |
Člen 118(1)(a) in 2(a) |
Člen 5 |
Členi 102, 106, 107 in 111 |
Člen 6 |
Členi 111(b), 113(1)(b), 113(2), 118(1)(b)(ii), 119 in 120(2)(d) |
Člen 7 |
Člen 101 |
Člen 8(1) |
Člena 109(1)(b) in 118(1)(b) |
Člen 8(2) |
Člen 113(1)(c), |
Člen 8(3) do (5) |
Člen 109 in 118(1)(b) |
Člen 9 |
Člen 118(1)(a) in 2(a) |
Člen 10(1) |
— |
Člen 10(2) |
Člen 120(2)(c) |
Člen 11 |
Člena 11 in 13(2) |
Člen 12(1) |
— |
Člen 12(2) |
Člen 268 |
Člen 12(4) do (7) |
— |
Člen 13 |
— |
Člen 14 |
— |
Člen 15 |
— |
Člen 16 |
— |
Člen 17 |
— |
24. Direktiva 2004/68/ES
Direktiva 2004/68/ES |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3(1) |
Člena 229(1)(a) in 231 |
Člen 3(2) |
Člen 232(1) |
Člen 4 |
Člen 230(1) |
Člen 5 |
Člena 230(1),(3) in 231 |
Člen 6 |
Člena 234 in 235 |
Člen 7 |
Členi 229(2), 234(2)(a), 235 in 238(1)(e) |
Člen 8 |
Členi 234, 237(4)(a) in 239(2)(a) |
Člen 9 |
Členi 234(2), 235 in 237 (4)(a) |
Člen 10 |
Člen 234(2), 235 in 237(4)(a) |
Člen 11 |
Členi 229(1)(d), 237 in 238 |
Člen 12 |
— |
Člen 13 |
— |
Člen 14 |
— |
Člen 16 |
— |
Člen 17 |
— |
Člen 18 |
— |
Člen 19 |
— |
Člen 20 |
— |
Člen 21 |
— |
25. Direktiva 2005/94/ES
Direktiva 2005/94/ES |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3 |
Člen 10 |
Člen 4 |
Členi 26, 28 in 29 |
Člen 5 |
Člen 18, 19, 20 in 23 |
Člen 6 |
Člen 57 |
Člen 7 |
Členi 54 do 56 |
Člen 8 |
Člen 55(2) |
Člen 9 |
Člen 59 |
Člen 10 |
Členi 55(1)(e),(f) in 56 |
Člen 11 |
Člena 61 in 63 |
Člen 12 |
Člena 63 in 71 |
Člen 13 |
Člena 61 in 63 |
Člen 14 |
Člen 63(a) |
Člen 15 |
Člena 62 in 63(e) |
Člen 16 |
Člen 64 |
Člen 17 |
Členi 65 do 67 |
Člen 18 |
Člena 65(1)(a) in (b) in 67 |
Člen 19 |
Členi 65 do 67 |
Člen 20 |
Člena 65(1)(d)(ii) in 67 |
Člen 21 |
Člena 65(1)(c) in (i) in 67 |
Člen 22 |
Člena 65(1)(c) in (i) in 67 |
Člen 23 |
Člena 65(1)(c) in 67 |
Člen 24 |
Člena 65(1)(c) in 67 |
Člen 25 |
Člena 65(1)(c) in 67 |
Člen 26 |
Člena 65(1)(c) in 67 |
Člen 27 |
Člena 65(1)(d)(ii) in 67 |
Člen 28 |
Člena 65(1)(f) in 67(b) |
Člen 29 |
Člen 68 |
Člen 30 |
Členi 65 do 67 |
Člen 31 |
Člen 68 |
Člen 32 |
Členi 65, 67 in 71(2) in (3) |
Člen 33 |
Člena 67 in 71(3) |
Člen 34 |
Členi 71 |
Člen 35 |
Člena 54 in 61 |
Člen 36 |
Členi 61 do 63 |
Člen 37 |
Členi 61 do 63 |
Člen 38 |
Členi 61, 63, 65 in 67 |
Člen 39 |
Členi 61, 63 in 71(2) |
Člen 40 |
Členi 61,63 in 71 |
Člen 41 |
Členi 61,63 in 71(2) in (3) |
Člen 42 |
Člena 62 in 63(e) |
Člen 43 |
Člen 64 |
Člen 44 |
Člena 65 in 67 |
Člen 45 |
Člen 68 |
Člen 46 |
Člen 64(4), 67 in 71(2) in (3) |
Člen 47 |
Člen 54, 55, 61, 63 in 71 |
Člen 48 |
Člen 68(1)(b) in 2(a) |
Člen 49 |
Člena 61(3) in 68 |
Člen 50 |
Členi 16, 54(2)(b), (c) in (3), 58(2), 61(1)(g), (h), 63(c), 65(1)(b), 67(c), 68(1)(c) in 2(b) |
Člen 51 |
— |
Člen 52 |
Člena 46 in 47 |
Člen 53 |
Člen 69 |
Člen 54 |
Členi 47, 65(1)(e), 67, 69 in 71(3) |
Člen 55 |
Členi 47, 65(1)(e), 67, 69 in 71(3) |
Člen 56 |
Člena 46 in 47 |
Člen 57 |
Člen 47 |
Člen 58 |
Členi 48 do 50 |
Člen 59 |
Člen 52 |
Člen 60 |
— |
Člen 61 |
Člen 268 |
Člen 62 |
Člena 43 in 44 |
Člen 63 |
— |
Člen 64 |
— |
Člen 65 |
— |
Člen 66 |
— |
Člen 67 |
— |
Člen 68 |
— |
Člen 69 |
— |
26. Direktiva 2006/88/ES
Direktiva 2006/88/ES |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Člena 2 in 3(2) |
Člen 3 |
Člen 4 (delno) |
Člen 4(1) |
Členi 172, 173, 176 in 177 |
Člen 4(2) |
Člen 179 |
Člen 4(3) |
Člen 185(2) |
Člen 4(4) |
Členi 172, 173, 174 in 175 |
Člen 4(5) |
— |
Člen 5 |
Člen 181 |
Člen 6 |
Člen 185 |
Člen 7 |
— |
Člen 8 |
Členi 186, 187, 188 in 189 |
Člen 9 |
Člen 181(1)(a)(i), (2) in (3) |
Člen 10 |
Členi 181 (1)(a)(ii), (2) in (3) |
Člen 11 |
Člena 191 in 204 |
Člen 12 |
Člen 191 |
Člen 13 |
Členi 192 |
Člen 14(1) in (2) |
Člena 208 in 211 |
Člen 14(3) in (4) |
Člena 219 in 220 |
Člen 15(1) in (2) |
Člena 196 in 197 |
Člen 15(3) |
Člen 193 |
Člen 15(4) |
Členi 196, 197 in 199 |
Člen 16 |
Člen 197 |
Člen 17 |
Člen 197 |
Člen 18 |
Člena 201 in 202 |
Člen 19 |
Člena 201 in 202 |
Člen 20 |
Člen 200 |
Člen 21 |
Členi 200, 203, 205 in 226 |
Člen 22 |
Člen 229(1)(a) |
Člen 23 |
Člena 230 in 231 |
Člen 24 |
Členi 229(1)(d) in 237 |
Člen 25 |
Členi 234, 237 in 238 |
Člen 26 |
Člen 18 |
Člen 27 |
Člena 19 in 20 |
Člen 28 |
Členi 53 do 55 in 72 do 74 |
Člen 29 |
Člena 57 in 77(1)(b) |
Člen 30 |
Člena 59 in 78 |
Člen 31 |
— |
Člen 32 |
Členi 60, 61, 62 in 64 |
Člen 33 |
Členi 65 do 67 |
Člen 34 |
Člen 61(1)(b) in (c) in člen 63 |
Člen 35 |
Člena 61(3) in 63 |
Člen 36 |
— |
Člen 37 |
Člen 68 |
Člen 38 |
Členi 77, 79 in 80(3) |
Člen 39 |
Člena 79 in 80 |
Člen 40 |
Člen 81 |
Člen 41 |
Člen 257(1)(b) in (c) |
Člen 42 |
Člen 71(3) |
Člen 43 |
Člen 226 |
Člen 44 |
Členi 27, 28, 31 in 32 |
Člen 45 |
Člen 33 |
Člen 46 |
Člen 31(2) |
Člen 47 |
Člena 43 in 44 |
Člen 48 |
Člena 46 in 47 |
Člen 49 |
Člen 36 |
Člen 50 |
Člena 36 in 37 |
Člen 51 |
Člen 38 |
Člen 52 |
Člen 41 |
Člen 53 |
Člen 42 |
Člen 54 |
— |
Člen 55 |
— |
Člen 56 |
— |
Člen 57(a) |
— |
Člen 57(b) |
Členi 54(2)(c) in (3), 58, 61(1)(g) in (h), 63(c), 65(1)(b) in 67(c) |
Člen 57(c) |
— |
Člen 58 |
— |
Člen 59 |
Člen 38, 185 (delno) |
Člen 60 |
Člen 268 |
Člen 61 |
— |
Člen 62 |
— |
Člen 63 |
— |
Člen 64 |
— |
Člen 65 |
— |
Člen 66 |
— |
Člen 67 |
— |
27. Direktiva 2008/71/ES
Direktiva 2008/71/ES |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3(1) |
Člena 101 in 111 |
Člen 3(2) |
Člena 118(2) in 119 |
Člen 4(1) |
Členi 102, 107 in 119 |
Člen 4(2) |
Člen 102(3) |
Člen 5(1) |
Člen 115(a), 118(1)(a) in (2)(a) in 120 |
Člen 5(2) |
Člen 118(1)(a) in (2)(a) |
Člen 6(1) |
Člen 115(a), 118(1)(a) in (2)(a) in 120 |
Člen 6(2) |
— |
Člen 7 |
Člen 109(1)(c) in (2) |
Člen 8 |
Člen 118(2)(e) |
Člen 9 |
Člen 268 |
Člen 10 |
— |
Člen 11 |
— |
Člen 12 |
— |
Člen 13 |
— |
28. Direktiva 2009/156/ES
Direktiva 2009/156/ES |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3 |
Člena 126 in 139 |
Člen 4(1) |
Člena 130 in 149(3) |
Člen 4(2) |
Člena 130 in 131 |
Člen 4(3) |
Člen 128 |
Člen 4(4) |
Členi 114, 118 in 120 |
Člen 4(5) |
Členi 126(1)(b), 130 in 131 |
Člen 4(6) |
Členi 31 do 35 |
Člen 5 |
Člena 130 in 131 |
Člen 6 |
Členi 130, 131 in 144(1)(b) |
Člen 7(1) |
Člena 126(2) in 133 |
Člen 7(2) |
Člena 131 in 132 |
Člen 7(3) |
Člen 130, 131 in 132 |
Člen 8 |
Členi 114(1)(c), 118, 120 in členi 143 do 146 |
Člen 9 |
Členi 257 do 259 (delno) |
Člen 10 |
— |
Člen 11 |
— |
Člen 12(1), (2) in (3) |
Členi 229(1)(a), 230 in 231 |
Člen 12(4) |
Člen 234 |
Člen 12(5) |
— |
Člen 13 |
Člena 234 in 235 |
Člen 14 |
Člen 234 |
Člen 15 |
Člen 234 |
Člen 16 |
Členi 234, 235 in 237 |
Člen 17 |
Člen 234 |
Člen 18 |
— |
Člen 19(a) do (c) |
Člena 234 in 239 |
Člen 19(d) |
— |
Člen 20 |
— |
Člen 21 |
— |
Člen 22 |
— |
Člen 23 |
— |
Člen 24 |
— |
29. Direktiva 2009/158/ES
Direktiva 2009/158/ES |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Člen 4 (delno) |
Člen 3 |
— |
Člen 4 |
— |
Člen 5 |
Členi 126, 130, 131, 159 in 160 |
Člen 6 |
Členi 124, 126 in 159 |
Člen 7 |
Člen 101 |
Člen 8 |
Člena 159 in 160 |
Člen 9 |
Člena 130 in 131 |
Člen 10 |
Členi 130, 131 in 149(3) in (4) |
Člen 11 |
Členi 130, 131 in 149(3) in (4) |
Člen 12 |
Člena 130 in 131 |
Člen 13 |
Člena 131 in 273 |
Člen 14 |
Člen 131 |
Člen 15(1)(a) |
Člena 159 in 160 |
Člen 15(1)(b) do (d) |
Člena 130 in 131 |
Člen 15(2) |
Členi 31 do 35 in 36(3) |
Člen 15(3) |
Člen 42 |
Člen 16 |
Členi 31 do 35 |
Člen 17 |
Členi 36, 39 in 40 |
Člen 18 |
Členi 117, 118(2)(e), 122(2), 124, 125, 126(1)(a) in (2), 132 in 157(3) |
Člen 19 |
Člena 130 in 131 |
Člen 20 |
Členi 143(1)(a), 144, 145, 149 in členi 161 in 162 |
Člen 21 |
Členi 139, 144(1)(a) in (b) |
Člen 22 |
— |
Člen 23 |
Členi 229(1)(a), 230 in 231 |
Člen 24 |
Člen 234 |
Člen 25 |
Člen 234 |
Člen 26 |
Člen 237 |
Člen 27 |
— |
Člen 28 |
Členi 234, 235 in 236 |
Člen 29 |
Členi 234, 235 in 239 |
Člen 30 |
Člen 234 |
Člen 31 |
Členi 257 do 259 |
Člen 32 |
— |
Člen 33 |
— |
Člen 34 |
— |
Člen 35 |
— |
Člen 36 |
— |
Člen 37 |
— |
Člen 38 |
— |
30. Uredba (ES) št. 576/2013
Uredba (ES) št. 576/2013 |
Ta uredba |
Člen 1 |
— |
Člen 2 |
Členi 3(5) in (6) in 244 |
Člen 3 |
Člen 4 (delno) |
Člen 4 |
Členi 245(1) |
Člen 5(1) in (2) |
Člen 246(1) in (2) |
Člen 5(3) |
— |
Člen 5(4) |
Člen 3(4) do (6) |
Člen 5(5) |
Člen 246(3) |
Člen 5(6) |
— |
Člen 6 |
Členi 247 in 252(1) (a) in (b) |
Člen 7 |
Člen 252(1)(b) in (4)(d) |
Člen 8(1) in (3) |
Člen 252(1)(b) in (d) |
Člen 8(2) |
Člen 253(1)(b) |
Člen 9 |
Člena 248 in 252(1)(a) in (b) |
Člen 10 |
Člena 249 in 252(1)(a) in (b) |
Člen 11 |
Člen 252(1)(b) in (4)(d) |
Člen 12 |
Člen 252(1)(b) in (4)(d) |
Člen 13 |
Člena 252(4)(d) in 253(1)(d) |
Člen 14 |
Člena 250 in 252(1)(a) in (b) |
Člen 15 |
Člena 252(4) in 253(1)(d) |
Člen 16 |
Člen 251 |
Člen 17 |
Člena 247(a) in 252(1)(a) |
Člen 18 |
Členi 252(1)(a)(ii) in 14(1)(c)(iv) in (2) |
Člen 19 |
Člen 252(1)(a), (2), (3) in (4)(a),(b) in(c) |
Člen 20 |
Člen 253(1)(c) |
Člen 21 |
Členi 254(a) in 255(1) in (2)(b) |
Člen 22 |
Člen 254(d) |
Člen 23 |
Člen 254(b) |
Člen 24 |
Člen 254(c) |
Člen 25 |
Člena 254(a) in 255(1) |
Člen 26 |
Člen 254(d) |
Člen 27 |
Člen 254(c) |
Člen 28 |
Člena 254(a) in 255(2)(a) |
Člen 29 |
Člen 254(d) |
Člen 30 |
Člena 254(a) in 255(2)(a) |
Člen 31 |
Člen 254(d) |
Člen 32 |
Člen 252(4)(e) |
Člen 33 |
— |
Člen 34 |
— |
Člen 35 |
— |
Člen 36 |
Členi 257 do 262 |
Člen 37 |
Člen 256 |
Člen 38 |
— |
Člen 39 |
— |
Člen 40 |
— |
Člen 41 |
— |
Člen 42 |
Člen 268 |
Člen 43 |
— |
Člen 44 |
— |
Člen 45 |
— |
( 1 ) Uredba ►C2 (EU) 2017/625 ◄ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) ( ►C2 UL L 95, 7.4.2017, str. 1 ◄ ).
( 2 ) Uredba (EC) No 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higienskih pravilih za živila živalskega izvora (UL L 139, 30.4.2004, str. 55).
( 3 ) Uredba Sveta (ES) št. 338/97 z dne 9. decembra 1996 o varstvu prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst z zakonsko ureditvijo trgovine z njimi (UL L 61, 3.3.1997, str. 1).
( 4 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).
( 5 ) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
( *1 ) Odločba Komisije 2003/644/ES z dne 8. septembra 2003 o dodatnih jamstvih v zvezi s salmonelo za pošiljke matične perutnine in enodnevnih piščancev, za vnos v jate matične perutnine ali jate perutnine za proizvodnjo, na Finsko in Švedsko (UL L 228, 12.9.2003, str. 29).
( *2 ) Odločba Komisije 2004/235/ES z dne 1. marca 2004 o dodatnih jamstvih glede salmonele za pošiljke nesnic na Finsko in Švedsko (UL L 72, 11.3.2004, str. 86).“
( *3 ) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L 31, 1.2.2002, str. 1).
( *4 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).“