5.7.2005

SL

Uradni list Evropske unije

L 172/24

---

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1043/2005

z dne 30. junija 2005

o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in meril za določanje višine teh nadomestil

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 3448/93 z dne 6. decembra 1993 o trgovinskih režimih za nekatero blago, pridobljeno s predelavo kmetijskih proizvodov (1), in zlasti prvega pododstavka člena 8(3) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredbe Komisije (EGS) št. 3615/92 z dne 15. decembra 1992 o določitvi količin kmetijskih proizvodov, ki se upoštevajo pri izračunu nadomestil, ki zapadejo v plačilo v primeru izvoza blaga iz Uredbe Sveta (EGS) št. 3035/80 (2), Uredbe Komisije (ES) št. 3223/93 z dne 25. novembra 1993 o statističnih podatkih v zvezi z izplačili izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene v obliki blaga iz Uredbe Sveta (EGS) št 3035/80 (3), in Uredbe Komisije (ES) št. 1520/2000 z dne 13. julija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil za nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, in o merilih za določanje višine takih nadomestil (4), se vse nanašajo na nekatere kmetijske proizvode, izvožene kot blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi. Večina navedenih uredb je bila večkrat bistveno spremenjena. Vse navedene uredbe je treba spremeniti, zaradi jasnosti, poenostavitve in upravne učinkovitosti pa je primerno vse navedene uredbe nadomestiti z eno samo.

(2)

Uredbe Sveta (EGS) št. 2771/75 (5) in (ES) št. 1255/1999 (6), 1260/2001 (7), 1784/2003 (8) in 1785/2003 (9) o skupni ureditvi trga za jajca, mleko in mlečne proizvode, sladkor, žita in riž določajo, da se lahko do obsega, ki je potreben, da se omogoči izvoz zadevnih kmetijskih proizvodov v nekaterih oblikah predelanega blaga, ki ni navedeno v Prilogi I k Pogodbi, na podlagi kotacij ali cen teh proizvodov na svetovnem trgu, razlika med temi kotacijami ali cenami in cenami v Skupnosti lahko pokrije z izvoznim nadomestilom. Dodeljevanje nadomestil za vse kmetijske proizvode, izvožene v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, bi moralo biti predmet skupnih pravil.

(3)

Izvozna nadomestila naj bi bila izplačana za blago, pridobljeno neposredno iz osnovnih proizvodov, iz proizvodov, pridobljenih pri predelavi osnovnih proizvodov, ali iz proizvodov, ki so izenačeni s katerokoli od navedenih kategorij. Treba je določiti način, kako za vsakega izmed zgoraj navedenih primerov določiti višino izvoznih nadomestil.

(4)	Zaradi zagotavljanja pravilne uporabe določb uredb o skupni ureditvi trga glede dodeljevanja izvoznih nadomestil se takšna nadomestila ne sme dodeljevati za blago iz tretjih držav, ki se uporablja za proizvodnjo blaga, ki se izvozi po tem, ko je bilo v prostem prometu v Skupnosti.

(5)	Uredba Komisije (ES) št. 800/1999 (10) je določila skupna pravila za uporabo sistema izvoznih nadomestil za kmetijske proizvode. Treba pa je razjasniti, na kakšen način se bodo ta pravila uporabljala za blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi.

(6)

Nadomestila, dodeljena za izvoz kmetijskih proizvodov, vsebovanih v blagu, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, zaradi spoštovanja mednarodnih obveznosti Skupnosti ne smejo biti višja od nadomestil, ki bi se plačala za te proizvode, če bi se izvozili v nespremenjeni obliki. To je treba upoštevati pri določanju stopenj nadomestil in pri sprejemanju pravil o enakovrednosti.

(7)

Uredba Komisije (EGS) št. 2825/93 z dne 15. oktobra 1993 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1766/92 v zvezi z določanjem in odobritvijo prilagojenih nadomestil za žita, ki se izvažajo v obliki nekaterih žganih pijač (11) določa, da se kot stopnja izvoznega nadomestila uporabi stopnja, ki se uporablja na dan ko se žita dajo pod nadzor za proizvodnjo žganih pijač. Zato se dajanje žita pod carinski nadzor za proizvodnjo žganih pijač iz člena 2 Uredbe (EGS) št. 2825/93 šteje za enakovredno izvozu za namen dodelitve izvoznega nadomestila.

(8)

Cene kmetijskih proizvodov, ki se uporabljajo za proizvodnjo, na žgane pijače vplivajo v manjši meri, kot na ostalo blago. Vendar Protokol 19 Akta o pristopu Združenega kraljestva, Irske in Danske določa, da je treba sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi pospešili uporabo žit Skupnosti pri proizvodnji žganih pijač iz žit.

(9)	Krompirjev škrob je enakovreden koruznemu škrobu za namene določitve izvoznih nadomestil. Treba je omogočiti, da se v tržnih razmerah, ko je cena krompirjevega škroba znatno nižja od cene koruznega škroba, za krompirjev škrob določi posebna stopnja nadomestila.

(10)

Uporabljeni kmetijski proizvodi in zlasti iz teh proizvodov proizvedeno blago morajo biti izvoženi, da so upravičeni do nadomestila. Izjeme od tega pravila so dovoljene le v omejenem smislu. Vendar lahko proizvajalci med proizvodnjo blaga utrpijo izgubo surovin, ki so bile navsezadnje plačane po cenah Skupnosti, medtem ko so izgube proizvajalcev s sedežem zunaj Skupnosti omejene na cene na svetovnem trgu. Poleg tega nastanejo pri proizvodnji nekaterega blaga stranski proizvodi, katerih vrednost se izrazito razlikuje od vrednosti primarnih proizvodov; v nekaterih primerih se lahko ti stranski proizvodi uporabijo le kot krma za živali. Zato je treba določiti skupna pravila za določanje pojma količine proizvodov, dejansko uporabljenih v proizvodnji izvoženega blaga.

(11)

Mnogo blaga, ki ga podjetja proizvajajo pod jasno določenimi tehničnimi pogoji in ki ima stalne značilnosti in kakovost, se izvaža po rednih postopkih. Zaradi olajšanja izvoznih formalnosti je treba za takšno blago sprejeti poenostavljen postopek, s katerim proizvajalec pristojnim organom sporoči podatke o pogojih, v katerih se blago proizvaja, ki jih le-ti štejejo kot potrebne. Za primere, ko so količine dejansko uporabljenih kmetijskih proizvodov v proizvodnji izvoženega blaga registrirane pri pristojnih organih, je treba določiti letno potrditev teh registracij, da se zmanjšajo tveganja, ki nastanejo, če se spremembe teh količin ne sporočijo.

(12)

Mnogi kmetijski proizvodi se naravno in sezonsko spreminjajo. Vsebnost kmetijskega proizvoda v izvoženem blagu zato lahko niha. Znesek nadomestila je torej treba določiti na podlagi količine kmetijskih proizvodov, ki so bili dejansko uporabljeni pri proizvodnji izvoženega blaga. Za nekatero blago, katerega sestava je preprosta in relativno stalna, pa je treba zaradi lažjega upravljanja znesek nadomestila določiti na podlagi natančno določenih količin kmetijskih proizvodov.

(13)	Pri določanju stopnje nadomestil za osnovne ali enakovredne proizvode je bi bilo treba upoštevati proizvodna nadomestila, pomoči ali druge ukrepe s podobnim učinkom, ki se uporabljajo v skladu z ustrezno uredbo o skupni ureditvi trga za proizvod.

(14)

Možno je, da je nekatero blago s podobnimi značilnostmi pridobljeno z različnimi postopki iz različnih osnovnih materialov. Od izvoznikov se zahteva, da prepoznajo naravo osnovnih materialov in navedejo določene podatke v zvezi s proizvodnim postopkom, če so ti podatki potrebni za določitev upravičenosti do nadomestila ali ustrezne stopnje nadomestila, ki se uporabi.

(15)	Pri izračunu količine dejansko uporabljenih kmetijskih proizvodov je v primeru škroba ter nekaterih glukoznih in maltodekstrinskih sirupov smiselno upoštevati vsebnost suhe snovi.

(16)	Kadar tako narekujejo razmere na svetovnem trgu, posebne zahteve nekaterih trgov ali mednarodni trgovinski sporazumi, bi bilo treba predvideti možnost razlikovanja med nadomestili za nekatero blago glede na namembni kraj.

(17)

Zaradi upravljanja zneskov nadomestil, ki jih je mogoče dodeliti med proračunskim letom za nekatere kmetijske proizvode, izvožene v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, lahko pride do potrebe, da se določijo različne stopnje za izvoz z vnaprej določeno stopnjo nadomestila ali brez, na podlagi dogajanj na svetovnih trgih in na trgih Skupnosti.

(18)

Znesek nadomestil, ki se lahko dodeli v posameznem proračunskem letu, je omejen v skladu z mednarodnimi obveznostmi, ki jih je sprejela Skupnost. Treba je omogočiti, da se blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, izvaža pod vnaprej znanimi pogoji. Zlasti mora biti mogoče pridobiti zagotovilo, da je ta izvoz upravičen do nadomestila, ki je združljivo z obveznostmi Skupnosti. Kjer to ni več tako, bi morali biti izvozniki dovolj zgodaj obveščeni. Vprašanje izvoznih nadomestil omogoča spremljanje izvoznih nadomestil in zagotavljanje njihovim imetnikom, da bodo lahko izkoristili nadomestilo do zneska, za katerega je potrdilo izdano, če bodo izpolnili druge pogoje, določene s pravili Skupnosti. Določiti je treba pravila o upravljanju za sistem izvoznih nadomestil. Zlasti pa je treba predvideti določbo za uporabo koeficienta znižanja, če vloge za izvozna nadomestila presegajo razpoložljive zneske. V določenih okoliščinah pa je treba predvideti možnost začasne ustavitve izdaje izvoznih nadomestil.

(19)

S potrdili o nadomestilu se zagotavlja izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, ki jih je sprejela Skupnost. Hkrati omogočajo vnaprejšnjo določitev nadomestila, ki ga je mogoče dodeliti za kmetijske proizvode, uporabljene pri proizvodnji blaga, izvoženega v tretje države. Ta namen se v nekaterih pogledih razlikuje od ciljev izvoznih dovoljenj, izdanih za osnovne proizvode, ki se izvažajo v nespremenjenem stanju in so predmet mednarodnih obveznosti, ki vključujejo količinske omejitve. Zato je treba določiti, katere splošne določbe, ki se uporabljajo za kmetijska dovoljenja in potrdila in so zdaj določene v Uredbi Komisije (ES) št. 1291/2000 z dne 9. junija 2000 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode (12), se ne uporabljajo za potrdila o nadomestilu.

(20)

Nadalje je treba določiti, kako se nekatere določbe Uredbe (ES) št. 1291/2000 v zvezi s potrdili z vnaprejšnjo določitvijo izvoznega nadomestila, zaprošenimi v povezavi z javnim razpisom, ki je objavljen v tretji državi uvoznici, uporabljajo za potrdila o nadomestilu. Večinoma se stopnje nadomestila določajo ali spreminjajo ob četrtkih. Da bi znižali tveganje vlaganja vlog za vnaprejšnjo določitev za proizvode iz špekulativnih razlogov, se pri vložitvi vloge za vnaprejšnjo določitev v četrtek, vloga šteje kot vložena naslednji delovni dan.

(21)

Treba je določiti pogoje za sprostitev varščine za potrdila, ki so predmet Uredbe Komisije (EGS) št. 2220/85 z dne 22. julija 1985 o skupnih podrobnih pravilih za uporabo sistema varščin za kmetijske proizvode (13). Obveznosti, ki se štejejo za temeljne zahteve in za katere se položi varščina, je treba določiti skupaj z dokazili, ki jih je treba predložiti za potrditev izpolnjevanja obveznosti in na podlagi katerih se zadevna varščina sprosti.

(22)

Obstaja velika verjetnost, da bodo v prispelih zahtevkih za potrdila navedeni višji zneski, kakor jih je mogoče dodeliti. Zato je treba proračunsko leto razdeliti na obdobja, tako da so potrdila na voljo izvajalcem, ki izvažajo ob koncu proračunskega leta, in tistim, ki izvažajo na začetku proračunskega leta. Kadar je to ustrezno, se za vse zahtevane zneske v določenem obdobju uporabi koeficient znižanja.

(23)	Za nekatere vrste izvoza ne veljajo omejitve za plačilo nadomestil kot posledica mednarodnih obveznosti, ki jih je sprejela Evropska unija. Za ta izvoz ne velja obveznost predložitve potrdila o nadomestilu.

(24)

Večina izvoznikov prejme manj kot 75 000 EUR na leto v obliki nadomestil. Skupaj je ta izvoz le majhen del celotnega zneska nadomestil, odobrenih za kmetijske proizvode, izvožene v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi. Treba je omogočiti, da se ta izvoz izvzame iz zahteve po predložitvi potrdila. Da bi preprečili izkoriščanje, pa je treba omejiti uporabo te izjeme na države članice, kjer ima izvoznik svoj sedež.

(25)	Treba je sprejeti dogovore o spremljanju na podlagi načela, da izvoznik pristojnim organom pri vsakem izvozu blaga prijavi količino proizvodov, uporabljenih za proizvodnjo izvoženega blaga. Pristojni organi sprejmejo katerikoli ukrep, ki se jim zdi potreben za preverjanje točnosti teh deklaracij.

(26)

Organi, odgovorni za preverjanje izvoznikove deklaracije, morda nimajo zadostnih dokazov, ki bi jim omogočil sprejetje deklaracije o uporabljenih količinah, četudi deklaracija temelji na kemični analizi. Do takšnega položaja lahko pride zlasti, če je bilo blago, namenjeno za izvoz, proizvedeno v drugi državi članici, ki ni država izvoznica. Zato je treba pristojnim organom države članice, iz katere se blago izvaža, če je to potrebno, omogočiti, da neposredno od pristojnih organov drugih držav članic pridobijo vse podatke, ki jih lahko le-ti pridobijo v zvezi s pogoji, v katerih je bilo blago proizvedeno.

(27)

Po posvetovanju s pristojnimi organi države članice, v kateri se blago proizvaja, se izvajalcem dovoli predložitev poenostavljene deklaracije o uporabljenih proizvodih v obliki skupnih količin teh proizvodov, pod pogojem, da vodijo natančno evidenco o uporabljenih proizvodih in da je le-ta na voljo navedenim organom.

(28)

Izvoznik, zlasti če ni proizvajalec, ne more vedno poznati natančne količine uporabljenih kmetijskih proizvodov, za katere lahko zahteva nadomestilo. Zato izvoznik ne more zmeraj prijaviti teh količin. Zato je treba določiti alternativno metodo za izračunavanje nadomestila, za katerega uporabo lahko zadevna oseba zaprosi, ki je omejeno na nekatero blago, temelji na kemični analizi tega blaga ter uporablja tabelo, izdelano v ta namen.

(29)

Uredba Komisije (ES) št. 2571/97 z dne 15. decembra 1997 o prodaji masla po znižanih cenah in dodeljevanju pomoči za smetano, maslo in koncentrirano maslo za uporabo pri izdelavi peciva, sladoleda in drugih živil (14) določa, da se lahko industrijskim panogam, ki proizvajajo nekatero blago, omogoči nakup masla in smetane po znižanih cenah. To je treba upoštevati pri izračunu nadomestil na podlagi kemične analize.

(30)

Člen 21 Uredbe (ES) št. 800/1999 določa, da se nadomestilo ne odobri za proizvode, ki na dan sprejetja izvozne deklaracije niso primerne tržne kakovosti. Da bi zagotovili enotno uporabo tega pravila, je treba pojasniti, da morajo biti proizvodi, navedeni v členu 1 Direktive Sveta 92/46/EGS z dne 16. junija 1992 o zdravstvenih predpisih za proizvodnjo in dajanje na trg surovega mleka, toplotno obdelanega mleka in izdelkov na osnovi mleka (15) ali v členu 1 Direktive Sveta 89/437/EGS z dne 20. junija 1989 o higienskih in zdravstvenih problemih, ki vplivajo na proizvodnjo in dajanje na trg jajčnih proizvodov (16) in so navedeni v Prilogi II k tej uredbi, za dodelitev nadomestila pripravljeni v skladu z zahtevami navedenih direktiv in nositi zahtevano oznako o zdravstveni ustreznosti.

(31)

Člen 31(10) Uredbe št. 1255/1999 v povezavi z členom 31(12) uredbe omejuje zahtevo, da morajo biti mlečni proizvodi, za katere je plačano izvozno nadomestilo, po poreklu iz skupnosti za nekatero blago z visoko vsebnostjo mleka. Zato je primerno določiti ukrepe za izvajanje in spremljanje te zahteve.

(32)

Člen 28 Uredbe Komisije (ES) št. 800/1999 omejuje rok, v katerem lahko osnovni kmetijski proizvodi ali blago ostanejo pod postopkom predfinanciranja nadomestila, na preostali čas veljavnosti izvoznega dovoljenja. Kljub temu imajo izvozna nadomestila, izdana proti koncu proračunskega obdobja, krajše trajanje veljavnosti, ki se zaradi mednarodnih obveznosti Skupnosti ne more podaljšati dlje kot do 30. septembra. Da bi zagotovili dovolj fleksibilnosti in omogočili izvoznikom polni izkoristek kratkega trajanja potrdil o nadomestilu, je glede teh potrdil primerno sprejeti posebne določbe, v kolikor omejujejo rok, v katerem lahko osnovni kmetijski proizvodi ali blago ostanejo pod postopkom predfinanciranja nadomestila, na preostali čas veljavnosti izvoznega dovoljenja.

(33)

Primerno je zagotoviti enotno uporabo določb o dodeljevanju nadomestil za blago, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, na celotnem območju Skupnosti. V ta namen vsaka država članica preko Komisije obvešča druge države članice o načinih spremljanja, ki jih uporablja na svojem ozemlju za različne vrste izvoženega blaga.

(34)	Bistveno je, da se Komisiji omogoči ustrezno spremljanje sprejetih ukrepov v zvezi z dodeljenimi izvoznimi nadomestili. Zato mora imeti Komisija na voljo določene statistične podatke, ki jih sporočijo pristojni organi držav članic. Določiti je treba obliko in obseg teh podatkov.

(35)	Na voljo mora biti dovolj časa za prehod z upravne ureditve za potrdila o nadomestilu iz Uredbe (ES) št. 1520/2000 na upravno ureditev, ki je predvidena s to uredbo. Zato se ta uredba uporablja za vse zahtevke, vložene od 8. julija 2005 za potrdila za uporabo od 1. oktobra 2005.

(36)	Ukrepi, predvideni s to Uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za horizontalna vprašanja glede trgovine s proizvodi, pridobljenimi s predelavo kmetijskih pridelkov, ki niso navedeni v Prilogi I k Pogodbi –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

VSEBINA IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

1.   Ta uredba določa pravila za izvajanje Uredbe (ES) št. 3448/93 glede sistema dodeljevanja izvoznih nadomestil, ustanovljenih na podlagi Uredbe (EGS) št. 2771/75, Uredbe (ES) št. 1255/1999, Uredbe (ES) št. 1260/2001, Uredbe (ES) št. 1784/2003 in Uredbe (ES) 1785/2003.

Ta uredba se uporablja za izvoz osnovnih proizvodov, navedenih v Prilogi I k tej uredbi, v nadaljnjem besedilu „osnovni proizvodi“, proizvodov, nastalih med njihovo predelavo, ali proizvodov, enakovrednih eni od teh dveh kategorij v skladu s členom 3 te uredbe, če se ti proizvodi izvozijo v obliki blaga, ki ni zajeto v Prilogi I k Pogodbi, ampak je navedeno v katerem od naslednjih delov dokumentov:

(a)	v Prilogi I k Uredbi (EGS) št. 2771/75;

(b)	v Prilogi II k Uredbi (ES) št. 1255/1999;

(c)	v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 1260/2001;

(d)	v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1784/2003;

(e)	v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1785/2003.

To blago, v nadaljnjem besedilu „blago“, je navedeno v Prilogi II k tej uredbi.

2.   Izvoznega nadomestila iz odstavka 1 se ne dodeli za blago, ki je dano v prost promet v skladu s členom 24 Pogodbe in nato ponovno izvoženo.

Za to blago se ne dodeli nadomestila, če je izvoženo po predelavi ali je sestavni del drugega blaga.

3.   Z izjemo žit, se za proizvode, uporabljene za proizvodnjo alkohola, ki ga vsebujejo žgane pijače iz Priloge II, ki sodijo v oznako KN 2208, nadomestila ne dodelijo.

Člen 2

1.   Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„proračunsko obdobje“ pomeni obdobje od 1. oktobra enega leta do 30. septembra naslednjega leta;

(2)	„proračunsko leto“ pomeni obdobje od 16. oktobra enega leta do 15. oktobra naslednjega leta;

(3)	„pomoč v hrani“ pomeni ukrepe pomoči v hrani, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 10(4) Sporazuma o kmetijstvu, sklenjenega med urugvajskim krogom večstranskih trgovinskih pogajanj, v nadaljnjem besedilu „Sporazum“;

(4)	„ostanki“ pomenijo proizvode zadevnega postopka proizvodnje, katerih sestava se bistveno razlikuje od dejansko izvoženega blaga in jih ni mogoče tržiti;

(5)	„stranski proizvodi“ pomenijo proizvode ali blago, pridobljene med zadevnim proizvodnim procesom, katerih sestava ali značilnosti se razlikujejo od dejansko izvoženega blaga, in se lahko tržijo;

(6)	„izgube“ pomenijo količine proizvodov ali blaga iz zadevnega postopka proizvodnje od stopnje, v kateri se kmetijski proizvodi nepredelani uporabijo v proizvodnji, razen količin blaga, ki se dejansko izvozijo, ostankov in stranskih proizvodov, in jih ni mogoče tržiti;

2.   Za namene točk (4), (5) in (6) odstavka 1 se proizvodi, pridobljeni med zadevnim postopkom proizvodnje, s sestavo, ki se razlikuje od dejansko izvoženega blaga, prodani proti plačilu, ki predstavlja zgolj stroške njihove odstranitve, ne štejejo kot trženi.

Za namene točke (6) odstavka 1 se proizvodi ali blago iz zadevnega proizvodnega postopka, ki se lahko proti plačilu ali brez njega odstrani le kot krma za živali, vključijo pod izgube.

Člen 3

1.   Krompirjev škrob, ki sodi v oznako KN 1108 13 00, neposredno proizveden iz krompirja, brez podproizvodov, je enakovreden proizvodu, pridobljenemu pri predelavi koruze.

2.   Sirotka, ki sodi v oznake KN od 0404 10 48 do 0404 10 62, nekoncentrirana, tudi zamrznjena, je enakovredna sirotki v prahu, kot je navedena v Prilogi I, v nadaljnjem besedilu „skupina proizvodov 1“.

3.   Naslednji proizvodi so enakovredni mleku v prahu z vsebnostjo maščob do vključno 1,5 %, kot je navedena v Prilogi I, v nadaljnjem besedilu „skupina proizvodov 2“:

(a)	mleko in mlečni proizvodi, ki sodijo v oznake KN 0403 10 11, 0403 90 51 in 0404 90 21, nekoncentrirani niti ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil, tudi zamrznjeni, z vsebnostjo mlečnih maščob do vključno 0,1 mas %;

(b)	mleko in mlečni proizvodi, ki sodijo v oznake KN 0403 10 11, 0403 90 11 in 0404 90 21, v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo mlečnih maščob do vključno 1,5 mas %;

4.   Naslednji proizvodi so enakovredni mleku v prahu z vsebnostjo maščob do vključno 26 %, navedenemu v Prilogi I, v nadaljnjem besedilu „skupina proizvodov 3“:

(a)	mleko, smetana in mlečni proizvodi, ki sodijo v oznake KN 0403 10 11, 0403 10 13, 0403 90 51, 0403 90 53, 0404 90 21 in 0404 90 23, nekoncentrirani niti ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil, tudi zamrznjeni, z vsebnostjo mlečnih maščob več kot 0,1 mas % do vključno 6 mas %;

(b)

mleko, smetana in mlečni proizvodi, ki sodijo v oznake KN 0403 10 11, 0403 10 13, 0403 10 19, 0403 90 13, 0403 90 19, 0404 90 23 in 0404 90 29, v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo mlečnih maščob več kot 1,5 mas %, vendar manj kot 45 mas %.

Vendar so lahko proizvodi iz točk (a) in (b) prvega pododstavka na zahtevo stranke in s soglasjem pristojnega organa enakovredni:

(a)	skupini proizvodov 2, glede nemaščobnega dela vsebnosti suhe snovi v proizvodu;

(b)	maslu iz Priloge I, v nadaljnjem besedilu „skupina proizvodov 6“, glede vsebnosti mlečnih maščob v proizvodu.

5.   Naslednji proizvodi so enakovredni skupini proizvodov 6:

(a)	mleko, smetana in mlečni proizvodi, ki sodijo v oznake KN 0403 10 19, 0403 90 59, 0403 90 23 in 0404 90 29, nekoncentrirani niti ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo mlečnih maščob več kot 6 mas %;

(b)	mleko, smetana in mlečni proizvodi, ki sodijo v oznake KN 0403 10 19, 0403 90 19 in 0404 90 29, v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo mlečnih maščob več kot 45 mas %;

(c)	maslo in druge mlečne maščobe z vsebnostjo maščob ne 82 mas %, vendar več kot 62 mas %, ki sodijo v oznake KN 0405 10, 0405 20 90, 0405 90 10, 0405 90 90.

6.   Mleko, smetana in mlečni proizvodi, ki sodijo v oznake KN od 0403 10 11 do 0403 10 19, od 0403 90 51 do 0403 90 59 in od 0404 90 21 do 0404 90 29, koncentrirani, razen v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, so glede na nemaščobni del vsebnosti suhe snovi v proizvodu enakovredni skupini proizvodov 2. Glede na delež mlečnih maščob pa so ti proizvodi enakovredni skupini proizvodov 6.

Prvi pododstavek se uporablja tudi za sir in skuto.

7.   Oluščen riž, ki sodi v oznako KN 1006 20, in manj brušen riž, ki sodi v oznake KN od 1006 30 21 do 1006 30 48, sta enakovredna dobro brušenemu rižu, ki sodi v oznake KN od 1006 30 61 do 1006 30 98.

8.   Naslednji proizvodi, če izpolnjujejo pogoje za upravičenost do nadomestila, določene v Uredbi (ES) št. 1260/2001 in v Uredbi Komisije (ES) št. 2135/95 (17) in če se izvažajo nepredelani, so enakovredni belemu sladkorju, ki sodi v oznako KN 1701 99 10:

(a)	surovi sladkor iz sladkornega trsa ali sladkorne pese, ki sodi v oznako KN 1701 11 90 ali v oznako KN 1701 12 90 in v suhem stanju vsebuje 92 mas % ali več saharoze, določene s polarimetrično metodo;

(b)	sladkor, ki sodi v oznako KN 1701 91 00 ali 1701 99 90;

(c)	proizvodi iz člena 1(1)(d) Uredbe (ES) št. 1260/2001, razen mešanic, pridobljenih z delno uporabo proizvodov, zajetih v Uredbi (ES) št. 1784/2003;

(d)	proizvodi iz člena 1(1)(f) in (g) Uredbe (ES) št. 1260/2001, razen mešanic, pridobljenih z delno uporabo proizvodov, zajetih v Uredbi (ES) št. 1784/2003.

Člen 4

Poleg določb te uredbe se uporablja tudi Uredba (ES) št. 800/1999.

POGLAVJE II

IZVOZNA NADOMESTILA

ODDELEK 1

Metoda izračuna

Člen 5

1.   Znesek dodeljenega nadomestila za količino, določeno v skladu z oddelkom 2, za vsakega od osnovnih proizvodov, ki se izvažajo v obliki iste vrste blaga, se izračuna tako, da se ta količina pomnoži s stopnjo nadomestila za osnovni proizvod, preračunano na enoto teže v skladu z oddelkom 3.

2.   Kadar se na podlagi člena 15(2) določijo različne stopnje nadomestila za posamezni osnovni proizvod, se znesek nadomestila izračuna ločeno za vsako količino osnovnih proizvodov, za katere obstajajo različne stopnje nadomestila.

3.   Kadar se blago uporablja za proizvodnjo izvoženega blaga, se pri izračunu zneska, ki se uporabi za vsakega od osnovnih proizvodov, za proizvode, pridobljene pri njihovi predelavi, ali za proizvode, enakovredne eni od teh dveh kategorij v skladu s členom 3, ki so bili uporabljeni pri proizvodnji izvoženega blaga, kot stopnja nadomestila vzame stopnja, ki se uporabi, če se prvo blago izvozi nepredelano.

ODDELEK 2

Referenčna količina

Člen 6

Za blago se količina vsakega od osnovnih proizvodov, ki je podlaga za izračun zneska nadomestila, (v nadaljnjem besedilu: „referenčna količina“), določi v skladu s členi 7, 8 in 9, razen pri sklicevanju na Prilogo III ali kadar se uporabi drugi odstavek člena 51.

Člen 7

Pri uporabi nepredelanega osnovnega proizvoda ali enakovrednega proizvoda je referenčna količina tista, ki se dejansko uporabi za proizvodnjo izvoženega blaga, pri čemer se upoštevajo pretvorbeni količniki iz Priloge VII.

Člen 8

Pri uporabi proizvoda iz člena 1 Uredbe (ES) št. 1784/2003 ali Uredbe (ES) št. 1785/2003, je referenčna količina tista, ki se dejansko uporabi pri proizvodnji izvoženega blaga in ki je z uporabo koeficientov, določenih v Prilogi V k tej uredbi, prilagojena tako, da ustreza količini osnovnega proizvoda, če za zadeven proizvod velja ena od naslednjih navedb:

(a)	proizvod je nastal pri predelavi osnovnega proizvoda ali proizvoda, enakovrednega temu osnovnemu proizvodu;

(b)	proizvod je enakovreden proizvodu, ki je nastal pri predelavi osnovnega proizvoda;

(c)	proizvod je nastal pri predelavi proizvoda, enakovrednega proizvodu, ki je nastal pri predelavi osnovnega proizvoda.

Vendar je za žitno žganje, ki ga vsebujejo žgane pijače, ki sodijo v oznako KN 2208, referenčna količina 3,4 kg ječmena na volumenski odstotek alkohola, pridobljenega iz žit, na hektoliter izvožene žgane pijače.

Člen 9

Pri uporabi katerega koli izmed naslednjih proizvodov je za vsak zadevni osnovni proizvod, ki je v skladu z določbami člena 11, referenčna količina enaka količini, ki jo določijo pristojni organi v skladu s členom 49:

(a)	proizvoda, ki ni zajet v Prilogi I k Pogodbi in ki nastane pri predelavi proizvoda iz členov 7 ali 8 te uredbe;

(b)	proizvoda, pridobljenega iz mešanice ali pri predelavi več proizvodov iz členov 7 ali 8 ali proizvodov, navedenih v točki (a) tega odstavka.

Referenčna količina se določi na podlagi količine proizvoda, ki se dejansko uporabi pri proizvodnji izvoženega blaga. Za izračun te količine se uporabijo pretvorbeni količniki iz Priloge VII oziroma posebna pravila za izračun, ekvivalenčna razmerja in koeficienti iz člena 8.

Vendar pa je za žgane pijače na osnovi žit, ki jih vsebujejo žgane pijače, ki sodijo v oznako KN 2208, referenčna količina 3,4 kg ječmena na volumenski odstotek alkohola, pridobljenega iz žit, na hektoliter izvožene žgane pijače.

Člen 10

Za namene členov 6 do 9 se proizvodi, ki se nepredelani uporabljajo pri proizvodnji izvoženega blaga, štejejo kot dejansko uporabljeni. Če se pri eni od proizvodnih stopenj tega blaga osnovni proizvod predela v drug, bolj izpopolnjen osnovni proizvod, ki se uporabi na poznejši stopnji, se kot dejansko uporabljen proizvod šteje samo zadnji osnovni proizvod.

Dejansko uporabljene količine proizvodov v smislu prvega odstavka se določijo za vsako izvoženo blago.

Vendar se lahko količine pri rednem izvozu blaga, ki ga proizvaja določeno podjetje pod jasno opredeljenimi tehničnimi pogoji in ima stalne značilnosti in kakovost, z dovoljenjem pristojnih organov ugotovijo bodisi iz proizvodne formule za zadevno blago ali iz povprečnih količin proizvoda, ki so bile uporabljene v nekem obdobju pri proizvodnji dane količine tega blaga. Tako določene količine proizvodov ostanejo podlaga za izračun vse dokler se ne spremenijo pogoji, pod katerimi se proizvaja zadevno blago.

Razen v primeru uradnega dovoljenja, ki ga izda pristojni organ, se tako določene količine proizvodov potrdijo najmanj enkrat na leto.

Člen 11

Za blago iz Priloge III je referenčna količina v kilogramih osnovnega proizvoda na 100 kg blaga tista, ki je v omenjeni prilogi pripisana k vsaki vrsti tega blaga.

Vendar se pri svežih testeninah količine osnovnih proizvodov, navedene v Prilogi III, zmanjša na enakovredno količino suhih testenin, tako da se te količine pomnožijo z odstotkom suhega ekstrakta testenin in delijo z 88.

Če je bilo zadevno blago delno proizvedeno iz proizvodov, za katera je izplačilo izvoznih nadomestil določeno v uredbah iz člena 1(1), in delno iz drugih proizvodov, se referenčna količina drugih proizvodov določi v skladu s členi 6 do 10.

Člen 12

1.   Za določanje količin dejansko uporabljenih kmetijskih proizvodov se uporabita odstavka 2 in 3.

2.   Vsi kmetijski proizvodi, uporabljeni v smislu člena 10, ki imajo pravico do nadomestila, vendar izginejo med običajnim potekom proizvodnega postopka, na primer v obliki pare ali dima ali s preoblikovanjem v prah ali pepel, ki ga ni mogoče predelati, so upravičeni do navedenega nadomestila za vse uporabljene količine.

3.   Količine blaga, ki dejansko niso izvožene, niso upravičene do nadomestil za količino dejansko uporabljenih kmetijskih proizvodov, ne glede na določbe člena 13(1).

Če ima to blago enako sestavo kakor dejansko izvoženo blago, se lahko količine kmetijskih proizvodov, ki so bile dejansko uporabljene pri proizvodnji slednjega, sorazmerno zmanjšajo.

Člen 13

1.   Z odstopanjem od člena 12(3) se izgub 2 % ali manj, do katerih pride med proizvodnjo blaga, lahko ne upošteva.

Meja 2 % se izračuna kot razmerje med težo suhe snovi vseh uporabljenih surovin po odbitku količin iz člena 12(2) in težo suhe snovi v dejansko izvoženem blagu ali s katerim koli drugo metodo izračuna, primerno pogojem proizvodnje blaga.

2.   Kjer so izgube med proizvodnjo večje od 2 %, presežna izguba ni upravičena do nadomestil za količine dejansko uporabljenih kmetijskih proizvodov. Pristojni organi držav članic lahko kljub temu odobrijo upravičene večje izgube. Države članice morajo obvestiti Komisijo o primerih, v katerih so pristojni organi odobrili večje izgube, in predložiti razloge za to odobritev.

3.   Dejansko uporabljene količine kmetijskih proizvodov, ki so sestavni del ostankov, se pri odobritvi nadomestil upoštevajo.

4.   Če nastanejo stranski proizvodi, se količine dejansko uporabljenih kmetijskih proizvodov pripišejo tako izvoženemu blagu kot tudi stranskim proizvodom.

ODDELEK 3

Stopnje nadomestila

Člen 14

Stopnja nadomestila se v skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1784/2003 in ustreznimi določbami drugih uredb iz člena 1(1) te uredbe določi vsak mesec za 100 kg osnovnih proizvodov.

Vendar se stopnja nadomestila za perutninska jajca v lupini, sveža ali konzervirana, in jajca brez lupine ter jajčne rumenjake, primerna za prehrano ljudi, sveža, sušena ali kako drugače konzervirana, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, določi za isto obdobje kot velja za nadomestila za te proizvode, izvožene v nepredelanem stanju.

Člen 15

1.   Stopnja nadomestila se določi zlasti glede na:

(a)	povprečne stroške, ki jih imajo predelovalne industrije pri nabavi zalog osnovnih proizvodov na trgu Skupnosti, in cene, ki prevladujejo na svetovnem trgu;

(b)	raven nadomestila za izvoz predelanih kmetijskih proizvodov, zajetih v Prilogi I k Pogodbi, ki se proizvajajo pod podobnimi pogoji;

(c)	potrebo, da se zagotovijo enakopravni pogoji konkurenčnosti za industrijske panoge, ki uporabljajo proizvode Skupnosti, in tiste, ki uporabljajo proizvode iz tretjih držav v skladu s postopki aktivnega oplemenitenja;

(d)	gibanje stroškov na eni strani in gibanje cen v Skupnosti in na svetovnem trgu na drugi strani;

(e)	upoštevanje omejitev, ki jih določajo sporazumi, sklenjeni v skladu s členom 300 Pogodbe.

2.   Pri določanju stopnje nadomestila se, kadar je to ustrezno, upoštevajo proizvodna nadomestila, pomoči ali drugi ukrepi z enakim učinkom, ki se uporabljajo v vseh državah članicah v skladu z uredbo o skupni ureditvi trga za zadevni proizvod, za osnovne proizvode ali enakovredne proizvode.

3.   Za izvoz blaga, ki sodi v oznako KN 3505 10 50, se uporabi znižana stopnja, če se proizvodno nadomestilo uporablja za osnovni proizvod, uporabljen v predvidenem obdobju proizvodnje blaga v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 1722/93 (18). Znižana stopnja se določi v skladu s členom 14 te uredbe.

Člen 16

Za krompirjev škrob, ki sodi v oznako KN 1108 13 00, se stopnja nadomestila določi ločeno, v protivrednosti koruze, v skladu s postopkom omenjenim v členu 25(2) Uredbe (ES) št. 1784/2003 z uporabo meril iz člena 15(1) te uredbe. Količine uporabljenega krompirjevega škroba se pretvorijo v enakovredne količine koruze v skladu s členom 8 te uredbe.

Za mešanice D-glucitola (sorbitola), ki sodijo v oznaki KN 2905 44 in 3824 60, če zadevna stranka ne sestavi deklaracije iz člena 49 s podatki, zahtevanimi v členu 52(1)(d), ali ne predloži zadostne dokumentacije v podporo svoji deklaraciji, je stopnja nadomestila stopnja za osnovni proizvod, za katerega velja najnižja stopnja nadomestila.

Člen 17

Nadomestilo za škrobe, ki sodijo v oznako KN od 1108 11 00 do 1108 19 90 ali proizvode, naštete v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1784/2003, ki nastanejo pri predelavi teh škrobov, se dodeli samo, če dobavitelj predloži deklaracijo o teh proizvodih, s katero potrjuje, da so bili pridobljeni neposredno iz žit, krompirja ali riža, brez uporabe kakršnih koli podproizvodov, pridobljenih pri proizvodnji drugih kmetijskih proizvodov ali blaga.

Deklaracija se do preklica uporablja za vse proizvode, ki jih dobavi isti proizvajalec. Preverja se v skladu s členom 49.

Člen 18

1.   Če je vsebnost suhega ekstrakta krompirjevega škroba, enakovrednega koruznemu škrobu v skladu s členom 3(1), 80 % ali več, se uporablja stopnja izvoznega nadomestila, kakor je določena v skladu s členom 14. Če je vsebnost suhega ekstrakta manj kot 80 %, se uporablja stopnja nadomestila, kakor je določena v skladu s členom 14, pomnožena z 1/80 dejanskega odstotka suhega ekstrakta.

Za vse druge škrobe z vsebnostjo suhega ekstrakta 87 % ali več, se uporablja stopnja izvoznega nadomestila, kakor je določena v skladu s členom 14. Če je vsebnost suhega ekstrakta manj kot 87 %, se uporablja stopnja nadomestila, kakor je določena v skladu členom 14, pomnožena z 1/87 dejanskega odstotka suhega ekstrakta.

Če je vsebnost suhega ekstrakta glukoznih sirupov ali maltodekstrinskih sirupov, ki sodijo v oznake KN 1702 30 59, 1702 30 99, 1702 40 90, 1702 90 50 ali 2106 90 55, 78 % ali več, se uporablja stopnja izvoznega nadomestila, kakor je določena v skladu s členom 14. Če je vsebnost suhega ekstrakta teh sirupov manj kot 78 %, se uporablja stopnja nadomestila, kakor je določena v skladu s členom 14, pomnožena z 1/78 dejanskega odstotka suhega ekstrakta.

2.   Za namene odstavka 1 se vsebnost suhega ekstrakta škrobov ugotovi z uporabo metode iz Priloge IV k Uredbi Komisije (ES) št. 824/2000 (19), vsebnost suhega ekstrakta glukoznih ali maltodekstrinskih sirupov pa se ugotovi z uporabo metode 2 iz Priloge II k Direktivi Komisije 79/796/EGS (20) ali katere koli druge ustrezne analitične metode, ki zagotavlja vsaj enaka jamstva.

3.   Ko prosilec odda deklaracijo iz člena 49, navede vsebnost suhega ekstrakta uporabljenih škrobov ali glukoznih ali maltodekstrinskih sirupov.

Člen 19

1.   Če to zahteva položaj v svetovni trgovini s kazeinom, ki sodi v oznako KN 3501 10, s kazeinati, ki sodijo v oznako KN 3501 90 90, ali z jajčnim albuminom, ki sodi v oznaki KN 3502 11 90 in 3502 19 90, ali specifične zahteve nekaterih trgov, se lahko nadomestila za to blago razlikujejo glede na namembni kraj.

2.   Stopnja nadomestila za blago, ki sodi v oznake KN 1902 11 00, 1902 19 in 1902 40 10, se lahko razlikuje glede na namembni kraj.

3.   Višina nadomestila se lahko spreminja glede na to, če je ali ni določena vnaprej v skladu s členom 29.

Člen 20

1.   Stopnja nadomestila je tista, ki se uporablja na dan, ko je bilo blago izvoženo, razen v naslednjih primerih.

(a)	zahtevek je bil podan v skladu s členom 29 za vnaprejšnjo določitev stopnje nadomestila;

(b)	zahtevek je bil podan v skladu s členom 41(2), stopnja nadomestila pa je bila vnaprej določena na dan podaje zahtevka za potrdilo o nadomestilu.

2.   Če se uporablja sistem vnaprejšnje določitve stopnje nadomestila, se za blago, izvoženo na poznejši datum, v obdobju veljavnosti potrdila o nadomestilu upošteva stopnja, ki velja na dan vložitve zahtevka za vnaprejšnjo določitev, v skladu z drugim pododstavkom člena 39(2). Vendar pa se za zahtevke za vnaprejšnjo določitev, vložene v četrtek, šteje, da so bili vloženi naslednji delovni dan.

Stopnja nadomestila se prilagodi v skladu z istimi pravili, kot se uporabljajo za vnaprejšnje določanje nadomestil za osnovne proizvode, ki se izvažajo nepredelani, vendar se pri tem uporabijo pretvorbeni količniki, določeni v Prilogi V za predelane proizvode iz žit in riža.

3.   Izpiski iz potrdil o nadomestilu v smislu Uredbe (ES) št. 1291/2000 niso predmet vnaprejšnje določitve stopenj nadomestila, neodvisno od potrdil, iz katerih izhajajo.

Člen 21

Če je izvoženo blago iz člena 4(1) Uredbe (ES) št. 2571/97, se kot stopnja nadomestila za mlečne proizvode uporablja stopnja, ki se uporablja za uporabo mlečnih proizvodov po znižani ceni, razen če izvoznik dokaže, da blago ne vsebuje mlečnih proizvodov po znižani ceni.

POGLAVJE III

POTRDILA O NADOMESTILU

ODDELEK 1

Splošne določbe

Člen 22

1.   Države članice izdajo vsakemu vlagatelju, ne glede na njegov sedež v Skupnosti, potrdila o nadomestilu, veljavna v vsej Skupnosti.

Potrdila o nadomestilu zagotavljajo izplačilo nadomestila, če so izpolnjeni pogoji iz Poglavja V. Lahko vključujejo vnaprejšnjo določitev stopenj nadomestila. Potrdila veljajo samo v enem proračunskem obdobju.

2.   Dodeljevanje nadomestil za izvoz osnovnih proizvodov v obliki blaga, navedenega v Prilogi II ali za žita, ki so pod carinskim nadzorom za proizvodnjo žganih pijač iz člena 2 Uredbe (EGS) št. 2825/93, je odvisna od predložitve potrdila o nadomestilu, izdanega v skladu s členom 24 te uredbe.

Prvi pododstavek se ne uporablja za dobave iz tretje alinee člena 4(1) ali členov 36(1), 40(1), 44(1) in 46(1) Uredbe (ES) št. 800/1999 ali za izvoz iz poglavja IV te uredbe.

3.   Dodelitev nadomestila po sistemu vnaprejšnje določitve, določenega v členu 20(2), je odvisna od predložitve potrdila o nadomestilu, iz katerega je razvidna vnaprejšnja določitev stopenj nadomestila.

Člen 23

1.   Uredba (ES) št. 1291/2000 se uporablja za potrdila o nadomestilu, navedena v tej uredbi.

2.   Določbe iz Uredbe (ES) št. 1291/2001 o pravicah in obveznostih, ki izhajajo iz potrdil o nadomestilu, denominiranih v količinah, se smiselno uporabljajo za pravice in obveznosti, ki izhajajo iz potrdil o nadomestilih, navedenih v tej uredbi za zneske, denominirane v evrih, pri čemer se upoštevajo določbe iz Priloge VI k tej uredbi.

3.   Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 tega člena se za potrdila o nadomestilu, navedena v tej uredbi, ne uporabljata člena 8(2) in (4), členi 9, 12 in 14, člen 18(1), členi 21, 24, 32, 33 in 35, člen 36(5) in členi 42, 46, 47 in 50 Uredbe (ES) št. 1291/2000.

4.   Za namene členov 40 in 41 Uredbe (ES) št. 1291/2000 se potrdil, veljavnih do 30. septembra, ne podaljša. V teh primerih se potrdilo razveljavi za vse zneske, ki niso bili uveljavljeni zaradi višje sile, in zadevno sproščeno varščino.

Člen 24

1.   Zahtevek za izdajo potrdila o nadomestilu in sámo potrdilo o nadomestilu se oblikujeta na podlagi obrazca iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1291/2000 in navajata znesek v evrih.

Navedeni dokumenti se izpolnijo v skladu z navodili iz Priloge VI k tej uredbi.

2.   Če vlagatelj zahtevka ne namerava izvažati iz nobene druge države članice, razen iz tiste, v kateri je vložil zahtevek za izdajo potrdila o nadomestilu, lahko pristojni organ zadrži naslednje potrdilo o nadomestilu, in to v obliki računalniške datoteke. V tem primeru pristojni organ obvesti vlagatelja, da je bilo njegovo potrdilo o nadomestilu registrirano in navede podatke, zapisane v izvodu imetnika potrdila o nadomestilu, v nadaljnjem besedilu „izvod št. 1“. Izvod potrdila o nadomestilu izdajatelja potrdila (v nadaljnjem besedilu: „izvod 2“) se ne izda.

Pristojni organ zabeleži vse podatke iz potrdila o nadomestilu iz oddelkov III in IV Priloge VI in zneske, zahtevane v okviru potrdila.

Člen 25

Dodeljevanje nadomestil za žita, ki so pod carinskim nadzorom za proizvodnjo žganih pijač iz člena 2 Uredbe (EGS) št. 2825/93, je odvisna od predložitve potrdila o nadomestilu, izdanega v skladu s členom 24 te uredbe.

Za uporabo člena 22 se ta žita štejejo kot izvožena.

Člen 26

Brez poseganja v člen 27, potrdilo o nadomestilu ni prenosljivo.

Člen 27

1.   Obveznosti, ki izhajajo iz potrdil o nadomestilu, niso prenosljive.

Pravice, ki izhajajo iz vsakega od potrdil, lahko imetnik potrdila v času trajanja roka veljavnosti prenese, pod pogojem, da se prenos opravi samo na enega prevzemnika za vsako potrdilo ali izpisek potrdila in da se najkasneje ob vložitvi zahtevka za izdajo potrdila o nadomestilu, kot je določeno v členu 24, v polje 20 na obrazcu zahtevka vpiše ime in naslov prevzemnika, ki pravice sprejema. Takšen prenos se nanaša na zneske, ki še niso bili dodeljeni na potrdilo ali izpisek.

Pred izdajo potrdila je treba v polje 22 vpisati spodnje besedilo in ga dopolniti v skladu z podrobnostmi zahtevka: „Pravice se lahko prenesejo na… (ime in naslov prevzemnika)“.

Če v zahtevku za izdajo potrdila nista navedena ime in naslov morebitnega prevzemnika, se polje 6 črta.

2.   Z odstopanjem od odstavka 1 v polje 20 na obrazcu zahtevka ni treba vpisati imena in naslova prevzemnika za tista potrdila o nadomestilu, ki veljajo od 1. junija in so predvidena za blago, ki bo izvoženo pred 1. oktobrom. Polje 6 se na teh potrdilih o nadomestilu ne črta.

3.   Prevzemniki ne smejo prenašati pravic naprej, lahko pa jih prenesejo nazaj na imetnika potrdila.

V teh primerih organ, ki potrdilo izdaja, v oddelek 6 potrdila vnese enega izmed besedil iz Priloge VIII.

Člen 28

1.   Če imetnik potrdila zahteva prenos pravic na prevzemnika ali če prevzemnik zahteva prenos pravic nazaj na imetnika, organ ali služba, ki je potrdilo izdal-(a), ali služba(-e), ki jo(-ih) določi vsaka država članica, na potrdilo ali, če je ustrezno, na izpisek potrdila vpišejo naslednje:

(a)	ime in naslov prevzemnika, kot je določeno v skladu s členom 27(1), ali besedilo, navedeno v členu 27(3);

(b)	datum prenosa ali prenosa nazaj na imetnika potrdila, potrjen z žigom organa ali službe.

2.   Prenos ali prenos nazaj na imetnika potrdila začne veljati na dan vpisa besedila iz odstavka 1(b).

Člen 29

Zahtevki za vnaprejšnje določanje stopenj nadomestil zadevajo vse stopnje nadomestil, ki se uporabljajo.

Zahtevek za vnaprejšnjo določitev se lahko vloži hkrati z zahtevkom za izdajo potrdila o nadomestilu ali kadar koli od dneva, ko je bilo izdano potrdilo o nadomestilu.

Zahtevki za vnaprejšnjo določitev se vložijo v skladu z oddelkom II Priloge VI na obrazcu določenem v Prilogi I k Uredbi (ES) št. 1291/2000. Vnaprejšnja določitev ne velja za izvoz, opravljen pred datumom vložitve zahtevka.

Zahtevki za vnaprejšnjo določitev, vloženi v četrtek, štejejo, da so bili vloženi naslednji delovni dan.

Člen 30

Imetnik potrdila o nadomestilu lahko zahteva izpisek iz potrdila, ki je oblikovan na obrazcu iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1291/2000. Zahtevek vsebuje podatke iz točke 3 oddelka II Priloge VI k tej uredbi.

Znesek, za katerega se zahteva izpisek, se zabeleži na originalno potrdilo.

Člen 31

1.   Izdaja potrdila o nadomestilu imetnika zavezuje, da zaprosi za nadomestila v višini zneska, za katerega je bilo izdano potrdilo za blago, izvoženo v času veljavnosti potrdila o nadomestilu. Da se zagotovi izpolnjevanje te obveznosti, se položi varščina iz člena 43.

2.   Obveznosti iz odstavka 1 so temeljne zahteve v smislu člena 20(2) Uredbe (EGS) št. 2220/85.

Temeljna zahteva se šteje za izpolnjeno, če je izvoznik vložil posebni zahtevek v zvezi z blagom, izvoženim v času veljavnosti potrdila o nadomestilu, v skladu s pogoji, določenimi v členu 32 te uredbe in oddelku V Priloge VI.

Če posebni zahtevek ni izvozna deklaracija, mora biti vložen v roku treh mesecev po izteku veljavnosti potrdila o nadomestilu, katerega številka je bila vpisana na posebni zahtevek, razen v primeru višje sile.

Če se rok treh mesecev iz tretjega pododstavka prekorači, se šteje, da obveznost iz prvega stavka odstavka 1 ni izpolnjena, zaradi česar se zadrži varščina za zadevni znesek, predvidena v členu 43.

3.   Kot dokazilo, da je bila temeljna zahteva izpolnjena, izvoznik pristojnemu organu v skladu s členom 32 predloži ustrezno zabeleženo potrdil o nadomestilu. To dokazilo je treba predložiti do konca devetega meseca po izteku veljavnosti potrdila o nadomestilu. Varščina iz člena 43 se zadrži v višini, sorazmerni z zneskom, za katerega v predpisanem roku ni bilo predloženo zahtevano dokazilo.

Člen 32

1.   Vsak izvoznik mora izpolniti poseben zahtevek za plačilo v smislu člena 49(1) Uredbe (ES) št. 800/1999. Vložiti ga mora organu, odgovornemu za izplačilo, skupaj z ustreznimi potrdili, razen pri registraciji potrdil v smislu člena 24(2) te uredbe.

Pristojni organ lahko presodi, da se posebni zahtevek ne more obravnavati kot dokument za plačilo iz člena 49(2) Uredbe (ES) št. 800/1999.

Pristojni organ lahko presodi, da je posebni zahtevek izvozna deklaracija v smislu člena 5(1) Uredbe (ES) št. 800/1999. V takšnem primeru se kot dan, ko je organ, odgovoren za plačilo iz odstavka 2 tega člena, prejel posebni zahtevek, pojmuje dan, ko je ta organ prejel izvozno deklaracijo. V vseh drugih primerih mora posebni zahtevek vsebovati podatke iz izvozne deklaracije.

2.   Organ, odgovoren za plačilo, določi zahtevani znesek na podlagi podatkov iz posebnega zahtevka, pri čemer kot edino osnovo upošteva količino in vrsto izvoženega(-ih) osnovnega(-ih) proizvoda(-ov) in veljavno(-e) stopnjo(-e) nadomestila. Navedeni podatki morajo biti jasno prikazani v izvozni deklaraciji ali pa mora le-ta vsebovati jasno napotilo na te podatke.

Organ, odgovoren za plačilo, mora ta znesek zabeležiti na potrdilu o nadomestilu v treh mesecih od prejema posebnega zahtevka.

Potrdila se odobrijo na zadnjo stran izvoda št. 1. Polja 28, 29 in 30 morajo namesto količine vsebovati znesek v evrih.

Tretji pododstavek se smiselno uporablja za potrdila v elektronski obliki.

3.   Po odobritvi se, če potrdilo o nadomestilu ni registrirano, izvod 1 potrdila vrne imetniku ali pa ga na zahtevo izvoznika obdrži organ, odgovoren za plačilo.

4.   Varščina, zadržana za znesek, za katerega je bil izdano potrdilo za izvoženo blago, se lahko sprosti ali prenese kot zagotovilo za vnaprejšnje plačilo nadomestila v skladu s Poglavjem 2 Uredbe (ES) št. 800/1999.

Člen 33

Za potrdila o nadomestilu, ki se izdajo za eno proračunsko obdobje, se lahko zaprosi v šestih ločenih obdobjih. Zahtevki za izdajo potrdil o nadomestilu se lahko vložijo najkasneje:

(a)	7. septembra za potrdila, ki se začnejo uporabljati 1. oktobra;

(b)	7. novembra za potrdila, ki se začnejo uporabljati 1. decembra;

(c)	7. januarja za potrdila, ki se začnejo uporabljati 1. februarja;

(d)	7. marca za potrdila, ki se začnejo uporabljati 1. aprila;

(e)	7. maja za potrdila, ki se začnejo uporabljati 1. junija;

(f)	7. julija za potrdila, ki se začnejo uporabljati 1. avgusta.

Izvajalci lahko vložijo zahtevek za izdajo potrdila o nadomestilu le za obdobje, ki po datumu vložitve zahtevka pride prvo na vrsto v skladu s točkami (a) do (f) prvega odstavka.

Člen 34

Države članice uradno obvestijo Komisijo o zahtevkih za izdajo potrdil najkasneje do:

(a)	14. septembra za potrdila iz točke (a) prvega odstavka člena 33;

(b)	14. novembra za potrdila iz točke (b) prvega odstavka člena 33;

(c)	14. januarja za potrdila iz točke (c) prvega odstavka člena 33;

(d)	14. marca za potrdila iz točke (d) prvega odstavka člena 33;

(e)	14. maja za potrdila iz točke (e) prvega odstavka člena 33;

(f)	14. julija za potrdila iz točke (f) prvega odstavka člena 33.

Člen 35

1.   Skupni znesek, za katerega se lahko izdajo potrdila o nadomestilu za vsako proračunsko obdobje, se določi v skladu z odstavkom 2.

2.   Od najvišjega zneska za nadomestila, določenega v skladu s členom 9(2) Sporazuma, se odštejejo:

(a)	znesek, ki presega najvišji znesek in je bil neupravičeno dodeljen v prejšnjem proračunskem letu;

(b)	znesek, rezerviran za kritje izvoza iz poglavja IV te uredbe;

(c)	zneske, za katere so bila izdana potrdila o nadomestilu, veljavna v zadevnem proračunskem obdobju.

Znesek, za katerega so bila vrnjena izdana potrdila iz člena 45, se prišteje dobljenemu znesku v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka.

Kjer so sredstva, rezervirana za kritje izvoza iz poglavja IV, neizkoriščena, se dobljeni znesek ustrezno poviša.

Če obstaja kakršna koli negotovost v zvezi z katerim od zneskov iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka, se to upošteva pri določanju končnega zneska.

Člen 36

Skupni znesek, za katerega se lahko izdajo potrdila za vsako od obdobij iz člena 33, znaša:

(a)	30 % zneska, izračunanega na podlagi člena 35, kot se določi 14. septembra za obdobje iz točke (a) prvega odstavka člena 33;

(b)	27 % zneska, izračunanega na podlagi člena 35, kot se določi 14. novembra za obdobje iz točke (b) prvega odstavka člena 33;

(c)	32 % zneska, izračunanega na podlagi člena 35, kot se določi 14. januarja za obdobje iz točke (c) prvega odstavka člena 33;

(d)	44 % zneska, izračunanega na podlagi člena 35, kot se določi 14. marca za obdobje iz točke (d) prvega odstavka člena 33;

(e)	67 % zneska, izračunanega na podlagi člena 35, kot se določi 14. maja za obdobje iz točke (e) prvega odstavka člena 33;

(f)	100 % zneska, izračunanega na podlagi člena 35, kot se določi 14. julija za obdobje iz točke (f) prvega odstavka člena 33.

Člen 37

1.   Če je skupni znesek vseh prejetih zahtevkov za vsako zadevno obdobje višji od najvišjega zneska iz člena 35, Komisija določi koeficient znižanja, ki se uporablja pri vseh zahtevkih, vloženih pred ustreznim datumom iz člena 33, tako da se upošteva najvišji znesek iz člena 35.

Komisija koeficient objavi v Uradnem listu Evropske unije v petih delovnih dneh od datuma iz člena 34.

2.   Če Komisija določi koeficient znižanja, se potrdila izdajo za zahtevani znesek pomnožen z 1 minus določeni koeficient znižanja, kot določa odstavek 1 tega člena ali člen 38(3)(a).

Vendar pa lahko za obdobje iz točke (f) člena 33 prosilci umaknejo svoje zahtevke v petih delovnih dneh od objave koeficienta v Uradnem listu Evropske unije.

3.   Države članice Komisijo do 1. avgusta obvestijo o zneskih, za katere so bili umaknjeni zahtevki za izdajo potrdil o nadomestilu v skladu z drugim pododstavkom odstavka 2.

Člen 38

1.   Če so zneski, določeni v skladu s členom 35, še vedno na voljo, lahko Komisija z objavo v Uradnem listu Evropske unije najkasneje do 10. avgusta, dovoli vlaganje zahtevkov za izdajo potrdil o nadomestilu od naslednjega ponedeljka za blago, ki bo izvoženo pred 1. oktobrom.

V primeru takšne objave se uporabljajo določbe iz odstavkov 2 in 3.

2.   O zahtevkih, vloženih vsak teden, države članice obvestijo Komisijo naslednji torek. Ustrezna potrdila se lahko izdajajo od ponedeljka, ki sledi takšnemu uradnemu obvestilu, razen če Komisija izda nasprotna navodila.

3.   Če skupni znesek vlog, prejetih v določenem tednu za vložitev, presega preostali razpoložljivi znesek v skladu z odstavkom 1, se Komisija lahko odloči za eno ali več od naslednjih možnosti:

(a)	določi koeficient znižanja, ki se uporabi za zahtevke, vložene v navedenem tednu za vložitev, o katerih je Komisija že obveščena in za katere potrdila o nadomestilu še niso izdana;

(b)	odredi državam članicam, da zavrnejo zahtevke, vložene v navedenem tednu za vložitev, o katerih Komisija še ni obveščena;

(c)	začasno ustavi vlaganje zahtevkov za izdajo potrdila o nadomestilu.

4.   Vsaka uredba, sprejeta na podlagi odstavka 3, se objavi v Uradnem listu Evropske unije v štirih dneh po datumu uradnega obvestila o zahtevkih, vloženih v skladu z odstavkom 2.

Člen 39

1.   Potrdila o nadomestilu so veljavna od dneva izdaje, kot je določeno v členu 23(1) Uredbe (ES) št. 1291/2000.

2.   Potrdilo o nadomestilu je veljavno do zadnjega dne petega meseca po mesecu, v katerem je bil vložen zahtevek za izdajo potrdila, ali do zadnjega dne proračunskega obdobja, če to nastopi prej. Vendar so potrdila o nadomestilu iz člena 40 veljavna do konca petega meseca po mesecu, v katerem je bil vložen zahtevek za izdajo potrdila.

Če so stopnje nadomestil določene vnaprej na podlagi člena 29, navedene stopnje veljajo do zadnjega dne petega meseca po mesecu, v katerem je bil vložen zahtevek za vnaprejšnjo določitev, ali do zadnjega dne časa veljavnosti potrdila, če to nastopi prej.

Člen 40

Uredba Komisije (ES) št. 2298/2001 (21) se uporablja za zahtevke za izdajo potrdil o nadomestilu in potrdila o nadomestilu, izdana za izvoz blaga, ki je del mednarodnih operacij pomoči v hrani v smislu člena 10(4) Sporazuma.

Člen 41

1.   Za namene člena 49 Uredbe (ES) št. 1291/2000 se uporabljajo določbe iz odstavkov 2 do 11 tega člena.

2.   Od 1. oktobra posameznega proračunskega obdobja se lahko zahtevki za potrdila v povezavi z javnim razpisom, ki je bil objavljen v tretji državi uvoznici in vnaprej določa izvozno nadomestilo na dan, ko je vložena vloga, na podlagi te določbe vložijo zunaj obdobij, določenih v členih 33 in 38, če vsota zneskov za posamezen javni razpis, za katerega izvajalec ali izvajalci vložijo enega ali več zahtevkov za izdajo potrdila o nadomestilu in za katerega ni bilo izdano še nobeno potrdilo, ne presega 2 milijona EUR.

Vendar se lahko ta meja zviša na 4 milijone EUR, če nobeden od koeficientov znižanja, objavljenih od začetka proračunskega obdobja in navedenih v členu 37(1), ne presega 50 %.

3.   Znesek, na katerega se nanaša zahtevek za potrdilo, ne sme presegati količine, ki je navedena v javnem razpisu, pomnožene z ustrezno stopnjo nadomestila, določeno vnaprej na dan vložitve zahtevka. Dovoljena odstopanja ali možnosti, določene v javnem razpisu, se ne upoštevajo.

4.   Države članice morajo Komisiji poleg podatkov iz člena 49(10) Uredbe (ES) št. 1291/2000 nemudoma sporočiti tudi zneske za katere je bil vložen vsak od zahtevkov ter datum in uro vložitve vsakega zahtevka.

5.   Če zneski določeni v odstavku 4, prišteti k zneskom, za katere je že bila vložena ena ali več vlog za potrdila kot del istega javnega razpisa, presegajo uporabljeno mejo iz odstavka 2, Komisija obvesti države članice v dveh delovnih dneh po prejetju dodatnih informacij, določenih v odstavku 4, da potrdilo o nadomestilu ne bo izdano izvajalcu.

6.   Komisija lahko začasno ustavi uporabo odstavka 2, če skupna vsota zneskov potrdil o nadomestilu, ki se lahko izdajo v skladu s členom 49 Uredbe (ES) št. 1291/2000 v proračunskem obdobju presega 4 milijone EUR. Odločitve o začasni ustavitvi uporabe se objavijo v Uradnem listu Evropske Unije.

7.   Z odstopanjem od členov 39(1) in (2) te uredbe, veljajo potrdila o nadomestilu, izdana v skladu s členom 49 Uredbe (ES) št. 1291/2000 od dneva izdaje v smislu člena 23(2) Uredbe (ES) št. 1291/2000. Potrdilo o nadomestilu je veljavno do konca osmega meseca po mesecu izdaje ali do 30. septembra, če ta nastopi prej. Vnaprej določene stopnje so veljavne do zadnjega dneva veljavnosti potrdila.

8.   Če je bilo pristojnemu organu zadoščeno v skladu s členom 49(9)(a) Uredbe (ES) št. 1291/2000, da je služba, ki je objavila javni razpis, razdrla pogodbo iz razlogov, za katere izbrani ponudnik ni odgovoren in ne predstavljajo višje sile, potem sprosti varščino v primerih, ko je vnaprej določena stopnja nadomestila za osnovni proizvod, kateremu je dodeljeno najvišje nadomestilo v primerjavi z ostalimi uporabljenimi osnovnimi proizvodi višja ali enaka stopnji nadomestila, ki velja zadnji dan veljavnosti potrdila.

9.   Če je bilo pristojnemu organu zadoščeno v skladu s členom 49(9)(b) Uredbe (ES) št. 1291/2000, ki je objavila javni razpis od izbranega ponudnika zahtevala, da pristane na spremembe pogodbe iz razlogov, za katere ni sam odgovoren in ki ne predstavljajo višje sile, lahko veljavnost potrdila in obdobje trajanje vnaprejšnjega določanja nadomestil podaljša do 30. septembra.

10.   Če izbrani ponudnik predloži dokazila v skladu s členom 49(9)(c) Uredbe (ES) št. 1291/2000, sta javni razpis ali oddano naročilo določala, da je dovoljeno negativna toleranca ali možnost večje od 5 % in da se služba, ki je objavila javni razpis, sklicuje na ustrezno določbo, se šteje, da je obveznost izvoza izpolnjena, če je izvožena količina največ 10 % manjša od količine, ki ustreza znesku, za katerega je bilo izdano potrdilo.

Prvi odstavek se uporabi pod pogojem, da je vnaprej določena stopnja nadomestila za osnovni proizvod, kateremu je dodeljeno najvišje nadomestilo v primerjavi z ostalimi uporabljenimi osnovnimi proizvodi, višja ali enaka stopnji nadomestila, ki velja zadnji dan veljavnosti potrdila. V teh primerih se stopnja 95 % iz člena 44(4) nadomesti z 90 %.

11.   Za namene tega člena se rok 21 dni, določen v členu 49(5) Uredbe (ES) št. 1291/2000, spremeni v 44 dni.

Člen 42

Brez poseganja v člen 10 Uredbe (ES) št. 1291/2000 se lahko iz registriranih potrdil, ki veljajo v eni sami državi članici, naredijo izpiski, ki so veljavni na celotnem območju Skupnosti.

ODDELEK 2

Varščine

Člen 43

Zahtevki za izdajo potrdil o nadomestilu, razen za operacije pomoči v hrani iz člena 40, so veljavni samo, če je bila položena varščina v višini 25 % zneska, za katerega je vložen zahtevek, v skladu s pogoji iz člena 15 Uredbe (ES) št. 1291/2000.

Varščina se sprosti pod pogoji iz člena 44 te uredbe.

Člen 44

1.   Če se uporablja koeficient znižanja v skladu s členom 37(2) ali členom 38(3)(a), se del varščine, enak vplačanemu znesku pomnoženem s koeficientom znižanja, nemudoma sprosti.

2.   Če prosilec umakne svoj zahtevek za izdajo potrdila v skladu s členom 37(2), se sprosti 80 % prvotne varščine.

3.   Varščina se sprosti v celoti, potem ko je imetnik potrdila zaprosil za nadomestila v skupni višini 95 % zneska, za katerega je bilo izdano potrdilo. Na zahtevo imetnika potrdila lahko države članice sprostijo varščino v obrokih, sorazmernih z zneski, za katere so bili izpolnjeni pogoji iz členov 31(2) in (3), pod pogojem, da se predloži dokazilo, da je imetnik vložil zahtevek za znesek, ki je znašal vsaj 5 % zneska, ki je naveden na potrdilu.

4.   Če so bili zahtevki za potrdilo o nadomestilu v vrednosti manj kot 95 % zneska, za katerega je bilo potrdilo izdano, se zadrži del varščine, ki je enak 25 % razlike med 95 % zneska, za katerega je bilo izdano potrdilo, in zneskom dejansko izkoriščenih nadomestil.

Vendar če znesek, za katerega so bili izpolnjeni pogoji iz člena 31(2) in (3), znaša manj kot 5 % zneska, navedenega na potrdilu, se zadrži celotna varščina.

Če znaša skupni znesek varščine, ki bi bila zadržana, 100 evrov ali manj za določeno potrdilo, zadevna država članica sprosti celoten znesek varščine.

Člen 45

1.   Če se potrdilo ali izpisek iz potrdila vrne organu, ki ga je izdal, v roku prvih dveh tretjin roka veljavnosti, se ustrezen znesek varščine, ki se zaseže, zmanjša za 40 %, pri čemer se katerikoli del dneva šteje kot cel dan.

Če se potrdilo ali izpisek iz potrdila vrne organu, ki ga je izdal, v času, ki ustreza zadnji tretjini roka njegove veljavnosti, ali v mesecu, ki sledi datumu izteka roka veljavnosti, se ustrezni znesek varščine, ki se zaseže, zmanjša za 25 %.

2.   Odstavek 1 se uporablja le za potrdila in izpiske iz potrdil, vrnjena organu, ki jih je izdal, med proračunskim obdobjem, za katerega so bila potrdila izdana, pod pogojem, da so vrnjena najkasneje 30. junija v tem obdobju.

POGLAVJE IV

IZVOZ BREZ POTRDIL

Člen 46

Za vsako proračunsko obdobje od 1. oktobra 2004 je izvoz brez potrdil upravičen do izplačila nadomestila znotraj zgornje meje skupne rezerve 40 milijonov EUR za vsako proračunsko leto.

Člen 47

1.   Člen 46 se ne uporablja za izvoz, ki je del mednarodnih operacij pomoči v hrani v smislu člena 10(4) Sporazuma, niti za dobave iz tretje alinee drugega pododstavka člena 4(1) in členov 36(1), 40(1), 44(1), in 46(1) Uredbe (ES) št. 800/1999.

2.   Člen 46 se uporablja za izvoz s strani izvajalca, ki ni imel potrdila o nadomestilu od začetka zadevnega proračunskega obdobja in ki nima tega potrdila na dan izvoza. Zahtevki, ki jih je izvajalec vložil v skladu s pogoji iz člena 32(1) med proračunskim letom, vključno z zahtevki za zadevni izvoz, ne smejo presegati 75 000 evrov.

Če pristojni organ posebni zahtevek pojmuje kot carinsko deklaracijo v smislu člena 5(1) Uredbe (ES) št. 800/1999, se kot datum vložitve zahtevka, če se s tem strinja pristojni organ, šteje datum, ko carinski organ sprejme zadevno izvozno deklaracijo.

3.   Člen 46 se uporablja le v državi članici, v kateri ima izvajalec svoj sedež.

Člen 48

Države članice Komisiji najpozneje do petega dne vsakega meseca poročajo o zneskih nadomestil, dodeljenih v skladu s členom 46 od šestnajstega dne do konca prejšnjega meseca, in najkasneje dvajsetega dne vsakega meseca o zneskih nadomestil, dodeljenih v skladu s členom 46 od prvega do petnajstega dne tega meseca. Kjer je to ustrezno, države članice Komisiji sporočijo, da v zadevnih dneh zneski niso bili dodeljeni.

Če vsota zneskov, ki jih sporočijo države članice, doseže 30 milijonov EUR, lahko Komisija ob upoštevanju mednarodnih obveznosti Skupnosti, začasno ustavi uporabo člena 46 za izvoz brez potrdil o nadomestilu za največ 20 delovnih dni.

Pod istimi pogoji lahko Komisija v skladu s členom 8(3) Uredbe (ES) št. 3448/93 začasno ustavi uporabo člena 46 te uredbe za izvoz brez potrdil o nadomestilu za obdobje, ki presega 20 delovnih dni.

POGLAVJE V

OBVEZNOSTI IZVOZNIKA

Člen 49

1.   Pri izvozu blaga zadevna stranka deklarira količine osnovnih proizvodov, ki nastanejo pri njihovi predelavi, ali proizvodov, enakovrednih eni od teh dveh kategorij v skladu s členom 3, ki so bili dejansko uporabljeni v smislu člena 10 pri proizvodnji blaga, za katero se bo zahtevalo nadomestilo, ali kako drugače navesti sestavo, če je bila ugotovljena v skladu s tretjim odstavkom člena 10.

2.   Če je bilo blago uporabljeno pri proizvodnji blaga za izvoz, deklaracija, ki jo predloži zadevna stran, vsebuje količino dejansko uporabljenega blaga ter vrsto in količino vsakega od osnovnih proizvodov ali proizvodov, nastalih med njihovo predelavo, in/ali proizvodov, enakovrednih eni od teh dveh kategorij v skladu s členom 3, iz katerih je pridobljeno zadevno blago.

Zadevna stran v podporo svoji deklaraciji pristojnim organom predloži vse dokumente in podatke, ki jih ti štejejo kot potrebne.

Pristojni organi z vsemi primernimi sredstvi preverijo točnost deklaracije, ki jim je bila predložena.

3.   Na zahtevo pristojnih organov države članice, na katere ozemlju se opravijo carinske izvozne formalnosti, pristojni organi drugih držav članic tem organom neposredno sporočijo vse podatke, ki jih lahko pridobijo, da omogočijo preverjanje deklaracije, ki jo je predložila zadevna stran.

Člen 50

Z odstopanjem od člena 49 in po posvetovanju s pristojnimi organi se lahko deklaracija o uporabljenih proizvodih ali blagu nadomesti s skupno deklaracijo o količinah uporabljenih proizvodov ali s sklicevanjem na deklaracijo o navedenih količinah, če so te že bile ugotovljene v skladu s tretjim odstavkom člena 10 in pod pogojem, da dá proizvajalec vse potrebne podatke za preverjanje deklaracije na voljo pristojnim organom.

Člen 51

Če izvoznik ne sestavi deklaracije iz člena 49 ali ne zagotovi zadostnih podatkov v podporo svoji deklaraciji, ni upravičen do nadomestila.

Če pa je zadevno blago navedeno v stolpcih 1 in 2 Priloge IV, se lahko zadevni strani na njeno izrecno zahtevo dodeli nadomestilo. Vrsta in količina osnovnih proizvodov, ki se upoštevajo pri izračunu takšnega nadomestila, se določita z analizo blaga, ki bo izvoženo, in v skladu s pretvorbeno tabelo v Prilogi IV. Pristojni organ določi pogoje za izvedbo analize in podatke, ki jih je treba podati k vlogi kot dokazilo.

Stroški takšne analize bremenijo izvoznika.

Člen 52

1.   Člen 49 se ne uporablja za količine kmetijskih proizvodov, določene v skladu s Prilogo III, razen za:

(a)	količine proizvodov iz člena 49(1), izvožene v obliki blaga, delno pridobljenega iz proizvodov, za katere plačilo izvoznega nadomestila ni zajeto v uredbah iz člena 1(1) in delno iz drugih proizvodov, v skladu s pogoji iz tretjega odstavka člena 11;

(b)	količine jajc ali proizvodov iz jajc, izvožene v obliki testenin, ki sodijo v oznako KN 1902 11 00;

(c)	količine suhe snovi v svežih testeninah iz drugega odstavka člena 11;

(d)	vrsto osnovnih proizvodov, ki so bili dejansko uporabljeni pri proizvodnji D-glucitola (sorbitola), ki sodi v oznaki KN 2905 44 in 3824 60, in kjer je to potrebno, deleže D-glucitola (sorbitola), pridobljenega iz škrobnih proizvodov in saharoze;

(e)	količine kazeina, izvoženega v obliki blaga, ki sodi v oznako KN 3501 90 90;

(f)	stopnjo Plato v pivu, izdelanem iz slada, ki sodi v oznako KN 2202 90 10;

(g)	količine ječmena, pred pridobivanjem slada, ki jih sprejmejo pristojni organi.

Pri poimenovanju blaga v izvozni deklaraciji in v zahtevku za dodelitev nadomestila za blago iz Priloge III se upošteva nomenklatura iz navedene priloge.

2.   Pri analizi blaga za namene členov 49, 50, 51 ali odstavkov 1 ali 3 tega člena se uporabljajo analizne metode iz Uredbe Komisije (EGS) št. 4056/87 (22), če teh ni, pa tiste, ki se uporabljajo za uvrščanje podobnega blaga, uvoženega v Skupnost, v skupno carinsko tarifo.

3.   Količine izvoženega blaga in količine proizvodov iz člena 49(1) ali sklicevanje na sestavo, določeno v skladu s tretjim odstavkom člena 10, se vpišejo na dokument, ki potrjuje izvoz. Ko pa se uporablja drugi odstavek člena 51, se te količine nadomestijo s količinami osnovnih proizvodov iz stolpca 4 Priloge IV, ki ustrezajo rezultatom analize izvoženega blaga.

4.   Za odobritev nadomestila za blago, ki sodi v oznake KN 0403 10 51 do 0403 10 99, od 0403 90 71 do 0403 90 99, 0405 20 10, 0405 20 30 in 2105 00 99, mora blago izpolnjevati zahteve iz Direktive Sveta 92/46/EGS, zlasti zahtevo, da je blago pripravljeno v odobrenem obratu, ter zahteve v zvezi z označevanjem zdravstvene ustreznosti iz točke A poglavja IV Priloge C k navedeni direktivi.

Za dodelitev nadomestila za blago, ki sodi v oznaki KN 3502 11 90 in 3502 19 90, mora blago izpolnjevati določbe iz poglavja XI Priloge k Direktivi 89/437/EGS.

5.   Za namene členov 49 in 50 vsaka država članica obvesti Komisijo o preverjanjih, ki jih je izvedla na svojem ozemlju za posamezne vrste izvoženega blaga. Komisija v skladu s tem obvesti druge države članice.

Člen 53

1.   V skladu s členoma 49 in 50 zadevna stran za blago, ki sodi v oznake KN 0405 20 10, 0405 20 30, od 1806 90 60 do 1806 90 90, 1901 ali 2106 90 98, ki vsebuje visok odstotek mlečnih proizvodov, ki sodijo v oznake KN 0402 10 19, 0402 21 19, 0405 ali 0406, predloži deklaracijo, ki potrjuje, da nobeden od teh mlečnih proizvodov ni bil uvožen iz tretjih držav ali podroben opis količin mlečnih proizvodov, uvoženih iz tretjih držav.

2.   Za namene odstavka 1 pomeni „ki vsebujejo visok odstotek“ pomeni 51 kg ali več uporabljenih mlečnih proizvodov iz prvega odstavka, na 100 kilogramov izvoženega blaga.

3.   Če se zahteva, da se količine ugotovijo v skladu s tretjim odstavkom člena 10, lahko pristojni organ sprejme izjavo zadevne strani, da mlečni proizvodi iz prvega odstavka, ki so bili uvoženi iz tretjih držav, ne bodo uporabljeni.

4.   Deklaracijo, pripravljeno v skladu z odstavkom 1, ali izjavo, predloženo v skladu z odstavkom 3, lahko pristojni organ sprejme, če je izpolnjen pogoj, da je cena, plačana za mlečni proizvod iz prvega odstavka, ki je uporabljen v izvoženem blagu, enaka ali podobna ceni, ki na trgu Skupnosti prevladuje za enakovreden proizvod. Pri primerjanju cen se upošteva datum nakupa mlečnega proizvoda.

POGLAVJE VI

PLAČILO NADOMESTILA

Člen 54

1.   Za izvoz, opravljen med 1. in 15. oktobrom vsakega leta, se nadomestila ne izplačajo pred 16. oktobrom.

Za izvoz, opravljen s predloženim potrdilom o nadomestilu, izdanim za neko proračunsko obdobje, in če je Komisija mnenja, da obstaja nevarnost, da Skupnost ne bo izpolnila mednarodnih obveznosti, se nadomestila, predvidena za izplačilo po izteku zadevnega obdobja, ne izplačajo pred 16. oktobrom. V tem primeru se rok iz člena 49(8) Uredbe (ES) št. 800/1999 lahko začasno podaljša na tri mesece in 15 dni z uredbo, ki mora biti objavljena pred 20. septembrom v Uradnem listu Evropske Unije.

2.   Z odstopanjem od člena 28(6) Uredbe (ES) št. 800/1999 lahko v primeru potrdil o nadomestilu, izdanih za uporabo od 1. junija za blago, ki bo izvoženo pred 1. oktobrom, osnovni proizvodi iz Priloge I k tej uredbi ostanejo pod carinskim nadzorom z ozirom na predelavo tri mesece od datuma sprejetja plačilne deklaracije.

Z odstopanjem od člena 29(5) Uredbe (ES) št. 800/1999 lahko v primeru potrdil o nadomestilu, izdanih za uporabo od 1. junija, za blago, ki bo izvoženo pred 1. oktobrom, blago ostane v postopku carinskega skladiščenja ali v prosti coni tri mesece od datuma sprejetja plačilne deklaracije.

POGLAVJE VII

OBVEZNOST OBVEŠČANJA

Člen 55

1.   Države članice pred 10. dnem vsakega meseca uradno obvestijo Komisijo o:

(a)	zneskih, za katera so bila v prejšnjem mesecu vrnjena potrdila o nadomestilu v skladu s členom 45(1);

(b)	zneskih na potrdilih o nadomestilu, ki so prejšnjem mesecu zapadla, za katerega niso bile izpolnjene obveznosti iz člena 31(1) v skladu s členom 31(2) ali (3);

(c)	potrdilih o nadomestilu, izdanih v prejšnjem mesecu, kot je navedeno v členu 40;

(d)	potrdilih o nadomestilu, izdanih v prejšnjem mesecu v skladu s členom 49 Uredbe (ES) št. 1291/2000.

Zneski iz točke (b) prvega pododstavka se razlikujejo glede na navedbo proračunskega obdobja potrdila o nadomestilu, na katerega se nanašajo.

2.   Pred 1. novembrom vsako leto države članice uradno obvestijo Komisijo o skupnih zneskih, ki so jih dodelile pred 1. oktobrom za potrdila o nadomestilu, izdana v proračunskem obdobju, ki se konča 30. septembra prejšnjega koledarskega leta.

Člen 56

1.   Države članice najkasneje do konca meseca, ki sledi vsakemu mesecu koledarskega leta, Komisiji preko zaščitenega spletnega sistema za izmenjavo podatkov (DEX) sporočijo statistične podatke o blagu, zajetem s to uredbo, za katerega so bila dodeljena izvozna nadomestila v prejšnjem mesecu, ki so razčlenjene na osemmestne oznake KN in vsebujejo naslednje:

(a)	količino tega blaga, izraženo v tonah ali drugi navedeni merski enoti;

(b)	zneske izvoznih nadomestil, izražene v evrih ali nacionalni valuti, ki so bila dodeljena v prejšnjem mesecu, za vsak zadevni osnovni kmetijski proizvod;

(c)	količine vsakega osnovnega kmetijskega proizvoda, izražene v tonah, za katere so se dodelila nadomestila.

2.   Pred 1. januarjem vsakega leta države članice uradno obvestijo Komisijo o skupnih zneskih nadomestil, ki so jih dejansko dodelile do 30. septembra prejšnjega leta za blago, izvoženo v prejšnjih proračunskih obdobjih, o katerem Komisije še niso obvestile in pri tem navedejo zadevna obdobja.

3.   Za namene odstavkov 1 in 2 dodeljena nadomestila vključujejo akontacije. O vračilih neupravičeno izplačanih nadomestil se obvešča posebej.

POGLAVJE VIII

KONČNE DOLOČBE

Člen 57

Uredbe (EGS) št. 3615/92, (ES) št. 3223/93 in (ES) št. 1520/2000 se razveljavijo.

Sklicevanja na razveljavljene uredbe pomenijo sklicevanje na to uredbo in se jih bere skladno s tabelo ujemanja v Prilogi IX.

Člen 58

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se za zahtevke, vložene od 8. julija 2005, za potrdila, namenjena za uporabo od 1. oktobra 2005.

---

(1)  UL L 318, 20.12.1993, str. 18. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2580/2000 (UL L 298, 25.11.2000, str. 5).

(2)  UL L 367, 16.12.1992, str. 10.

(3)  UL L 292, 26.11.1993, str. 10. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1762/2002 (UL L 265, 3.10.2002, str. 13).

(4)  UL L 177, 15.7.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 886/2004 (UL L 168, 1.5.2004, str. 14).

(5)  UL L 282, 1.11.1975, str. 49. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003 (UL L 122, 16.5.2003, str. 1).

(6)  UL L 160, 26.06.1999, str. 48. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 186/2004 (UL L 29, 3.2.2004, str. 6).

(7)  UL L 178, 30.6.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 39/2004 (UL L 6, 10.1.2004, str. 16).

(8)  UL L 270, 21.10.2003, str. 78.

(9)  UL L 270, 21.10.2003, str. 96.

(10)  UL L 102, 17.4.1999, str. 11. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 671/2004 (UL L 105, 14.4.2004, str. 5).

(11)  UL L 258, 16.10.1993, str. 6. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1633/2000 (UL L 187, 26.7.2000, str. 29).

(12)  UL L 152, 24.6.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1741/2004 (UL L 311, 8.10.2004, str. 17).

(13)  UL L 205, 3.8.1985, str. 5. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 673/2004 (UL L 105, 14.4.2004, str. 17).

(14)  UL L 350, 20.12.1997, str. 3. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2250/2004 (UL L 381, 28.12.2004, str. 25).

(15)  UL L 268, 14.9.1992, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 806/2003.

(16)  UL L 212, 22.7.1989, str. 87. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) 806/2003.

(17)  UL L 214, 8.9.1995, str. 16.

(18)  UL L 159, 1.7.1993, str. 112. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1548/2004 (UL L 280, 31.8.2004, str. 11).

(19)  UL L 100, 20.4.2000, str. 31. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 777/2004 (UL L 123, 27.4.2004, str. 50).

(20)  UL L 239, 22.9.1979, str. 24.

(21)  UL L 308, 27.11.2001, str. 16. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2080/2004 (UL L 360, 7.12.2004, str. 4).

(22)  UL L 379, 31.12.1987, str. 29. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 202/98 (UL L 21, 28.1.1998, str. 5).

---

PRILOGA I

Osnovni proizvodi

Oznaka KN	Poimenovanje
ex04021019	Mleko v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščobe 26 mas % (skupina proizvodov 2)
ex04022119	Mleko v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščobe 26 mas % (skupina proizvodov 3)
ex04041002 do ex04041016	Sirotka v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil (skupina proizvodov 1)
ex04 05 10	Maslo, z vsebnostjo maščobe 82 mas % (skupina proizvodov 6)
ex04070030	Perutninska jajca, v lupini, sveža ali konzervirana, razen valilnih jajc
ex04 08	Jajca brez lupine in jajčni rumenjaki, primerni za človeško prehrano, sveža, sušena, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil
1001 10 00	Trda pšenica
1001 90 99	Navadna pšenica in soržica, razen semenske soržice
1002 00 00	Rž
1003 00 90	Ječmen, razen semenskega ječmena
1004 00 00	Oves
1005 90 00	Koruza, razen semenske koruze
ex10 06 30	Dobro brušen riž
1006 40 00	Lomljeni riž
1007 00 90	Sirek v zrnu, razen hibridov, za setev
1701 99 10	Beli sladkor
ex17021900	Laktoza, ki v suhem stanju vsebuje 98,5 mas % čistega produkta
1703	Melase, dobljene pri ekstrakciji ali rafiniranju sladkorja

---

PRILOGA II

Blago, upravičeno do izplačila izvoznih nadomestil

Oznaka KN	Poimenovanje	Kmetijski proizvodi, za katere se lahko dodeli izvozno nadomestilo
		III: glej Prilogo III
		Žita (1)	Riž (2)	Jajca (3)	Sladkor, melase ali izoglukoza (4)	Mlečni proizvod (5)
1	2	3	4	5	6	7
ex04 03	Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav:
0403 10	– Jogurt:
0403 10 51 do 0403 10 99	– – aromatiziran ali, ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:
	– – – aromatiziran	X	X	X	X
	– – – Drugo:
	– – – – ki vsebuje dodano sadje in/ali oreške	X	X		X
	– – – – ki vsebuje kakav	X	X	X	X
0403 90	– drugo:
0403 90 71 do 0403 90 99	– – aromatiziran ali ki vsebuje dodano sadje in/ali oreške ali kakav:
	– – – aromatiziran	X	X	X	X
	– – – drugo:
	– – – – ki vsebuje dodano sadje ali oreške	X	X		X
	– – – – ki vsebuje kakav	X	X	X	X
ex04 05	Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi:
0405 20	– Mlečni namazi:
0405 20 10	– – z vsebnostjo maščob 39 mas % ali več, vendar z manj kot 60 mas % maščobe					X
0405 20 30	– – z vsebnostjo maščob 60 mas % ali več, do vključno 75 mas % maščobe					X
ex07 10	Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:
0710 40 00	– Sladka koruza
	– – v storžih	X			X
	– – v zrnju	III			X
ex07 11	Vrtnine, začasno konzervirane (npr. z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo:
0711 90 30	– – – Sladka koruza
	– – – – v storžih	X			X
	– – – – v zrnju	III			X
ex15 17	Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti in olj živalskega ali rastlinskega izvora ali iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj ali njihovih frakcij iz tar. št. 1516:
1517 10	– Margarina, razen tekoče margarine
1517 10 10	– – ki vsebuje več kot 10 mas % do vključno 15 mas % mlečnih maščob					X
1517 90	– Drugo:
1517 90 10	– – ki vsebuje več kot 10 mas % do vključno 15 mas % mlečnih maščob					X
1702 50 00	– Kemično čista fruktoza				X
ex17 04	Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava:
1704 10	– Žvečilni gumi, prevlečen s sladkorjem ali ne:	X			X
1704 90	– Drugo:
1704 90 30	– – bela čokolada	X			X	X
1704 90 51 do 1704 90 99	– – drugo	X	X		X	X
1806	Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav
1806 10	– Kakav v prahu, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila
	– – sladkan samo z dodajanjem saharoze	X		X	X
	– – drugo	X		X	X	X
1806 20	– Drugi proizvodi v blokih, palicah ali tablicah, mase nad 2 kg, ali v tekočem ali pastoznem stanju, prahu, granulah ali v drugih oblikah v razsutem stanju, v embalaži ali izvirnih pakiranjih nad 2 kg:
	– – čokoladno mleko v prahu (oznaka KN 1806 20 70)	X		X	X	X
	– – drugi preparati iz tarifne št. 1806 20	X	X	X	X	X
1806 31 00 in 1806 32	– Drugo, v blokih, palicah ali tablicah	X	X	X	X	X
1806 90	– Drugo:
	– – ex18 06 90 (11, 19, 31, 39, 50)	X	X	X	X	X
	– – ex18 06 90 (60, 70, 90)	X		X	X	X
ex19 01	Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba in sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz proizvodov iz tar. št. 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:
1901 10 00	– Proizvodi za otroško prehrano, v pakiranjih za prodajo na drobno
	– – pripravki hrane iz proizvodov iz tarifnih št. 0401 do 0404, ki vsebujejo manj kot 5 mas % kakava, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo	X	X	X	X	X
	– – drugo	X	X		X	X
1901 20 00	– Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih proizvodov iz tar. št. 1905
	– – pripravki hrane iz proizvodov iz tarifnih št. 0401 do 0404, ki vsebujejo manj kot 5 mas % kakava, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo	X	X	X	X	X
	– – drugo	X	X		X	X
1901 90	– Drugo:
1901 90 11 in 1901 90 19	– – ekstrakt slada	X	X
	– – drugo
1901 90 99	– – – drugo:
	– – – – pripravki hrane iz blaga iz tarifnih št. 0401 do 0404, ki vsebujejo manj kot 5 mas % kakava, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo	X	X	X	X	X
	– – – – drugo	X	X		X	X
ex19 02	Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni, kuskus, pripravljen ali nepripravljen:
	– Nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene:
1902 11 00	– – ki vsebujejo jajca:
	– – – iz trde pšenice in testenine, izdelane iz drugih žit	III		X
	– – – drugo	X		X
1902 19	– – drugo:
	– – – iz trde pšenice in testenine, izdelane iz drugih žit	III				X
	– – – drugo:	X				X
1902 20	– Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene:
1902 20 91 in 1902 20 99	– – drugo:	X	X		X	X
1902 30	– druge testenine	X	X		X	X
1902 40	– Kuskus:
1902 40 10	– – nepripravljen
	– – – iz trde pšenice	III
	– – – drugo	X
1902 40 90	– – drugo	X	X		X	X
1903 00 00	Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, zrnc, perl in podobno	X
1904	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih proizvodov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
	– Nesladkan, ekspandiran ali predkuhan riž
	– – ki vsebuje kakav (6)	X	III	X	X	X
	– – ki ne vsebuje kakava	X	III		X	X
	– Drugo, ki vsebuje kakav (6)	X	X	X	X	X
	– Drugo:	X	X		X	X
1905	Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski proizvodi z dodatkom kakava ali kakava njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtske uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobniproizvodi:
1905 10 00	– Hrustljavi kruh	X			X	X
1905 20	– Medenjaki in podobni proizvodi	X		X	X	X
	– Sladki keksi, vaflji in oblati:
1905 31	– – sladki keksi (piškoti)	X		X	X	X
1905 32	– – vaflji in oblati	X		X	X	X
1905 40	– Prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni proizvodi	X		X	X	X
1905 90	– Drugo:
1905 90 10	– – matzos	X
1905 90 20	– – hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi:	X	X
1905 90 30	– – – kruh (navadni), ki ne vsebuje dodanega medu, jajc, sira ali sadja in, ki v suhem stanju vsebuje ne več kot 5 mas % sladkorjev in ne več kot 5 mas % maščob	X
1905 90 45 do 1905 90 90	– – – drugi proizvodi	X		X	X	X
ex20 01	Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:
2001 90	– Drugo:
2001 90 30	– – Sladka koruza (Zea mays var. saccharata):
	– – – v storžih	X			X
	– – – v zrnju	III			X
2001 90 40	– – jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas % ali več škroba	X			X
ex20 04	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne št. 2006:
2004 10	– Krompir:
	– – drugo:
2004 10 91	– – – v obliki moke, zdroba ali kosmičev	X	X		X	X
2004 90	– Druge vrtnine in mešanice vrtnin:
2004 90 10	– – Sladka koruza (Zea mays var. saccharata):
	– – – v storžih	X			X
	– – – v zrnju	III			X
ex20 05	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006:
2005 20	– Krompir:
2005 20 10	– – v obliki moke, zdroba ali kosmičev	X	X		X	X
2005 80 00	– Sladka koruza (Zea mays var. saccharata):
	– – v storžih	X			X
	– – v zrnju	III			X
ex20 08	Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohola ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
2008 99	– – drugo:
	– – – ki ne vsebuje dodanega kakava
	– – – – ki ne vsebuje dodanega sladkorja
2008 99 85	– – – – – koruza, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata):
	– – – – – – v storžih	X
	– – – – – – v zrnju	III
2008 99 91	– – – – – jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas % ali več škroba	X
ex21 01	Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja, mate čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali mate čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
	– Ekstrakti, esence in koncentrati kave ter pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave:
2101 12 98	– – – drugo	X	X		X
2101 20	– Ekstrakti, esence in koncentrati pravega čaja, mate čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi pravega čaja ali mate čaja:
2101 20 98	– – – drugo	X	X		X
2101 30	– Pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
	– – pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki:
2101 30 19	– – – drugo	X			X
	– – Ekstrakti, esence in koncentrati pražene cikorije ter drugi praženi kavni nadomestki:
2101 30 99	– – – drugo	X			X
ex21 02	Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (razen cepiv iz tar. št. 3002); pripravljeni pecilni praški:
2102 10	– Aktivni kvas
2102 10 31 in 2102 10 39	– – pekovski kvas:	X
2105	Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne:
	– ki vsebuje kakav	X	X	X	X	X
	– Drugo	X	X		X	X
ex21 06	Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
2106 90	– Drugo:
2106 90 10	– – sirovi fondueji	X	X		X	X
2106 90 92 in 2106 90 98	– – drugo	X	X		X	X
2202	Vode, vključno mineralne vodami in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih ali zelenjavnih sokov, iz tar. št. 2009:
2202 10 00	– Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo sladkor ali druga sladila ali arome	X			X
2202 90	– Drugo:
2202 90 10	– – ki ne vsebujejo proizvodov iz tar. št. 0401 do 0404 ali maščob, pridobljenih iz proizvodov iz tar. št. 0401 do 0404:
	– – – pivo, izdelano iz slada, z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 0,5 vol. %:	III
	– – – drugo	X			X
2202 90 91 do 2202 90 99	– – drugo	X			X	X
2205	Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje	X			X
ex22 08	Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače:
2208 20	– Žganja, pridobljena z destilacijo vina in iz grozdja ali grozdnih tropin				X
2208 30	– Whisky:
	– – razen whiskey bourbon
ex22083032 do 2208 30 88	– – – whiskey, razen tistih, ki so našteti v Uredbi (EGS) št. 2825/93	X
2208 50 11 do 2208 50 19	– Gin	X
2208 50 91 do 2208 50 99	– Brinjevec	X			X
2208 60	– Vodka	X
2208 70	– Likerji in krepilne pijače	X		X	X	X
2208 90	– Drugo:
2208 90 41	– – – – ouzo, v embalaži s prostornino 2 litra ali manj	X			X
2208 90 45	– – – – – – – kalvados, v embalaži s prostornino 2 litra ali manj				X
2208 90 48	– – – – – – – druge žgane pijače, destilirane iz sadja, v embalaži s prostornino 2 litra ali manj				X
2208 90 52	– – – – – – – žganje iz žita – korn, v embalaži s prostornino 2 litra ali manj	X			X
2208 90 56	– – – – – – – drugo, v embalaži s prostornino 2 litra ali manj	X			X
2208 90 69	– – – – – drugo, v embalaži s prostornino 2 litra ali manj	X			X	X
2208 90 71	– – – – – žganja, destilirana iz sadja, v embalaži s prostornino več kot 2 litra				X
2208 90 77	– – – – – drugo, v embalaži s prostornino več kot 2 litra	X			X
2208 90 78	– – – – druge žgane pijače, v embalaži s prostornino več kot 2 litra	X			X	X
ex29 05	Aciklični alkoholi in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati:
2905 43 00	– – manitol:	III			III
2905 44	– – D-glucitol (sorbitol)	III			III
ex33 02	Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač:
3302 10	– Za uporabo v industriji hrane in pijač:
3302 10 29	– – – – – drugo	X			X	X
3501	Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila:
3501 10	– Kazein					III
3501 90	– Drugo:
3501 90 10	– – kazeinska lepila					X
3501 90 90	– – drugo					III
ex35 02	Albumini (vključno koncentrati dveh ali več proteinov iz sirotke z vsebnostjo 80 mas % ali več proteinov iz sirotke, računano na suho snov), albuminati in drugi albuminski derivati:
	– Jajčni albumin:
3502 11	– – posušen:
3502 11 90	– – – drugo			III
3502 19	– – drugo
3502 19 90	– – – drugo			III
3502 20	– Mlečni albumini: (laktoalbumini)
3502 20 91 in 3502 20 99	– – drugo					III
ex35 05	Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani ali esterificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov, razen škrobov iz tar. št. 3505 10 50:	X	X
3505 10 50	– – – škrobi, esterificirani ali eterificirani	X
ex38 09	Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
3809 10	– Na osnovi škrobnih snovi	X	X
ex38 24	Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele in livarska jedra, kemični proizvodi in preparati kemijske industrije in sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: ostanki iz proizvodnje kemijske industrije ali sorodnih industrij, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
3824 60	– Sorbitol, razen sorbitola iz tarifne podšt. 2905 44	III			III

---

(1)  Uredba (ES) št. 1784/2003 (UL L 270, 21.10.2003, str. 78).

(2)  Uredba (ES) št. 1785/2003 (UL L 270, 21.10.2003, str. 96).

(3)  Uredba (EGS) št. 2771/75 (UL L 282, 1.11.1975, str. 45).

(4)  Uredba (ES) št. 1260/2001 (UL L 178, 30.6.2001, str. 1).

(5)  Uredba (ES) št. 1255/1999 (UL L 160, 26.6.1999, str. 48).

(6)  Ne vsebuje več kakor 6 % kakava.

---

PRILOGA III

Referenčna količina iz člena 11

Oznaka KN	Poimenovanje	Navadna pšenica	Trda pšenica	Koruza	Dobro brušen dolgo zrnat riž	Dobro brušen okroglo zrnat riž	Ječmen	Beli sladkor	Sirotka (SP1)	Posneto mleko v prahu (SP2)	Jajca v lupini
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
0710	Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:
0710 40 00	– Sladka koruza
	– – v zrnju			100 (1)
0711	Vrtnine, začasno konzervirane (npr. z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo uporabo:
0711 90 30	– – – Sladka koruza
	– – – – v zrnju			100 (1)
1902	Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen:
	– Nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene:
1902 11 00	– – ki vsebujejo jajca:
	– – – iz trde pšenice, ki ne vsebujejo ali vsebujejo več kot 3 mas % drugih žit, z vsebnostjo pepela v suhi snovi (2)
	– – – – ne več kot 0.95 %		160 (3)								(4)
	– – – – več kot 0,95 %, vendar ne več kot 1,10 %		150 (3)								(4)
	– – – – več kot 1,10 %, vendar ne več kot 1,30 %		140 (3)								(4)
	– – – – več kot 1,30 %		0
	– – – drugo, iz žit:
	– – – – ki vsebujejo 80 mas % ali več trde pšenice, z vsebnostjo pepela v suhi snovi (2):
	– – – – – ne več kot 0,87 %	32	128 (3)								(4)
	– – – – – več kot 0,87 %, vendar ne več kot 0,99 %	30	120 (3)								(4)
	– – – – – več kot 0,99 %, vendar ne več kot 1,15 %	28	112 (3)								(4)
	– – – – – več kot 1,15 %	0	0
	– – – – ki vsebujejo manj kot 80 mas % trde pšenice, z vsebnostjo pepela v suhi snovi (2):
	– – – – – manj kot 0,75 %	80	80 (3)								(4)
	– – – – – več kot 0,75 %, vendar ne več kot 0,83 %	75	75 (3)								(4)
	– – – – – več kot 0,83 %, vendar ne več kot 0,93 %	70	70 (3)								(4)
	– – – – – več kot 0,93 %	0	0
	– – – druge (razen tistih iz žit): glej Prilogo II
1902 19	– – druge (t.j. razen tistih, ki vsebujejo jajca):
	– – – iz trde pšenice, ki ne vsebujejo ali vsebujejo več kot 3 mas % drugih žit, z vsebnostjo pepela v suhi snovi:
	– – – – manj kot 0,95 %		160
	– – – – več kot 0,95 %, vendar ne več kot 1,10 %		150
	– – – – več kot 1,10  %, vendar ne več kot 1,30 %		140
	– – – – več kot 1,30 %		0
	– – – drugo, iz žit:
	– – – – ki vsebujejo 80 mas % ali več trde pšenice, z vsebnostjo pepela v suhi snovi:
	– – – – – ne več kot 0,87 %	32	128
	– – – – – več kot 0,87 %, vendar ne več kot 0,99 %	30	120
	– – – – – več kot 0,99 %, vendar ne več kot 1,15 %	28	112
	– – – – – več kot 1,15 %	0	0
	– – – – ki vsebujejo manj kot 80 mas % trde pšenice, z vsebnostjo pepela v suhi snovi:
	– – – – – ne več kot 0,75 %	80	80
	– – – – – več kot 0,75 %, vendar ne več kot 0,83 %	75	75
	– – – – – več kot 0,83 %, vendar ne več kot 0,93 %	70	70
	– – – – – več kot 0,93 %	0	0
	– – – druge (razen tistih iz žit): glej Prilogo II
1902 40	– Kuskus:
1902 40 10	– – nepripravljen
	– – – iz trde pšenice, ki ne vsebujejo ali vsebujejo več kot 3 mas % drugih žit, z vsebnostjo pepela v suhi snovi (2):
	– – – – ne več kot 0,95 %		160
	– – – – več kot 0,95 %, vendar ne več kot 1,10 %		150
	– – – – več kot 1,10 %, vendar ne več kot 1,30 %		140
	– – – – več kot 1,30 %		0
	– – – druge (razen tistih iz žit): glej Prilogo II
1902 40 90	– – drugo (pripravljeno): glej Prilogo II
1904	Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih proizvodov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
1904 10	– Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih proizvodov:
ex19041030	– – pridobljena iz riža:
	– – – nesladkan ekspandiran riž					165
1904 20	– Pripravljena živila, dobljena iz nepraženih žitnih kosmičev ali iz mešanic nepraženih žitnih kosmičev in praženih žitnih kosmičev ali nabreklih žit
ex19042095	– – – pridobljena iz riža:
	– – – – nesladkan ekspandiran riž					165
1904 90	– Drugo:
ex19049010	– – riž:
	– – – predkuhan riž (5)				120
2001	Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:
ex20019030	– – Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
	– – – v zrnju			100 (1)
2004	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne št. 2006:
ex20049010	– – Sladka koruza (Zea mays var. saccharata):
	– – – v zrnju			100 (1)
2005	Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tar. št. 2006:
ex20058000	– Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
	– – v zrnju			100 (1)
2008	Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
ex20089985	– – – – –  koruza, v zrnu, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata):
	– – – – – – v zrnju			60 (1)
ex22029010	– – – pivo, izdelano iz slada, z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 0,5 vol. %:
	– – – – Izdelano iz ječmenovega slada ali pšeničnega slada, ki ne vsebuje žit, pred pridobivanjem slada, riža (ali proizvodov, predelanih iz riža) ali sladkorja (saharoza ali invertni sladkor)						23 (6)  (9)
	– – – – – drugo						22 (6)  (9)
2905	Aciklični alkoholi in njihovi halogenski, sulfo–, nitro– ali nitrozo– derivati:
	– Drugi večhidroksilni alkoholi:
2905 43 00	– – manitol:
	– – – pridobljen iz saharoze iz Uredbe (ES) št. 1260/2001							102
	– – – pridobljen iz saharoze iz Uredbe (ES) št. 1784/2003			242
2905 44	– – D–glucitol (sorbitol)
	– – – v vodni raztopini:
2905 44 11	– – – – ki vsebuje 2 mas % ali manj D–manitola, računano glede na vsebnost D–glucitola
	– – – – – pridobljen iz škrobnih proizvodov			169 (7)
	– – – – – pridobljen iz saharoze							71 (7)
2905 44 19	– – – – drugo:
	– – – – – pridobljen iz škrobnih proizvodov			148 (7)
	– – – – – pridobljen iz saharoze							71 (7)
2905 44 91	– – – – ki vsebuje 2 mas % ali manj D–manitola, računano glede na vsebnost D–glucitola
	– – – – – pridobljen iz škrobnih proizvodov			242
	– – – – – pridobljen iz saharoze							102
2905 44 99	– – – – drugo:
	– – – – – pridobljen iz škrobnih proizvodov			242
	– – – – – pridobljen iz saharoze							102
3501	Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila:
3501 10	– Kazein									291 (8)
3501 90 90	– – drugo
3502	Albumini, albuminati in drugi albuminski derivati:
	– Jajčni albumin:
3502 11	– – posušen:
3502 11 90	– – – drugo										406
3502 19	– – drugo:
3502 19 90	– – – drugo										55
3502 20	– Mlečni albumin: (laktoalbumin)
3502 20 91	– – – posušen (na primer v lističih, kosmičih, prahu)								900
3502 20 99	– – – drugo								127
3824	Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele in livarska jedra, kemični proizvodi in preparati kemijske industrije in sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu: ostanki iz proizvodnje kemijske industrije ali sorodnih industrij, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
3824 60	– Sorbitol, razen sorbitola iz tar. pošt. 2905 44:
	– – v vodni raztopini:
3824 60 11	– – – ki vsebuje 2 mas % ali manj D–manitola, računano glede na vsebnost D–glucitola
	– – – – pridobljen iz škrobnih proizvodov			169 (7)
	– – – – pridobljen iz saharoze							71 (7)
3824 60 19	– – – drugo:
	– – – – pridobljen iz škrobnih proizvodov			148 (7)
	– – – – pridobljen iz saharoze							71 (7)
3824 60 91	– – – ki vsebuje 2 mas % ali manj D–manitola, računano glede na vsebnost D–glucitola
	– – – – pridobljen iz škrobnih proizvodov			242
	– – – – pridobljen iz saharoze							102
3824 60 99	– – – drugo:
	– – – – pridobljen iz škrobnih proizvodov			242
	– – – – pridobljen iz saharoze							102

---

(1)  Ta količina zadeva koruzo v zrnju, prilagojeno tako, da ustreza vsebnosti vlage 72 mas %.

(2)  Ta vsebnost se določi tako, da se od skupne vsebnosti pepela v proizvodu odšteje tisti del pepela, ki izhaja iz jajc v proizvodu, na podlagi 0,04 mas % pepela na 50 g, zaokroženo navzdol na najbližjih 50 g.

(3)  Ta količina se zniža za 1,6 kg/100 kg na 50 g jajc v lupini (ali temu ustrezna količina v drugih jajčnih proizvodih) na kilogram testenin.

(4)  5 kg/100 kg na 50 g jajc v lupini (ali temu ustrezna količina v drugih jajčnih proizvodih) na kilogram testenin, vsaka vmesna količina se zaokroži navzdol na najbližjih 50 g.

(5)  Predkuhan riž pomeni dobro brušen riž v zrnju, ki je bil predkuhan in delno posušen, da se olajša končno kuhanje.

(6)  Ta količina se uporablja za pivo, ki ima od vključno 11° Plato do vključno 12° Plato. Za pivo z manj kot 11° Plato se ta količina zniža za 9 % na ° Plato, pri čemer se dejanska vsebnost zaokroži navzdol na najbližjo ° Plato. Za pivo z več kot 12 ° Plato se ta količina zviša za 9 % na ° Plato, pri čemer se dejanska vsebnost zaokroži navzgor na najbližjo ° Plato.

(7)  Količine, navedene v stolpcih 5 in 9 za vodno raztopino D-glucitola (sorbitola), se uporabljajo za vsebnost suhe snovi 70 mas %. Za vodne raztopine sorbitola z drugačno vsebnostjo suhe snovi se te količine, kakor je ustrezno, zvišajo ali znižajo sorazmerno z dejansko vsebnostjo suhe snovi in zaokrožijo navzdol na najbližji kilogram.

(8)  Količina je določena, odvisno od uporabljenega kazeina, na podlagi 291 kg posnetega mleka v prahu (skupina proizvodov 2) na 100 kg kazeina.

(9)  Na hektoliter piva.

---

PRILOGA IV

Blago, za katera se lahko določijo količine osnovnih proizvodov na podlagi kemične analize skupaj z zadevno tabelo iz člena 51

Oznaka KN	Poimenovanje	Podatki, dobljeni z analizo blaga	Vrsta osnovnih proizvodov, za katere se dodeli nadomestilo	Količina osnovnega proizvoda, za katerega se dodeli nadomestilo (na 100 kg blaga)
1	2	3	4	5
1704	Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava:
1704 10	– Žvečilni gumi, prevlečen s sladkorjem ali ne	1. Saharoza (1)	1. Beli sladkor	1. 1 kg na 1 mas % saharoze (1)
		2. Glukoza (2)	2. Koruza	2. 2,1 kg na 1 mas % glukoze (2)
1704 90 30 do 1704 90 99	– – Drugo	1. Saharoza (1)	1. Beli sladkor	1. 1 kg na 1 mas % saharoze (1)
		2. Glukoza (2)	2. Koruza	2. 2,1 kg na 1 mas % glukoze (2)
		3. (a) Z vsebnostjo mlečnih maščob manj kot 12 mas %	3. (a) Polnomastno mleko v prahu (SP 3)	3. (a) 3,85 kg na 1 mas % mlečnih maščob
		(b) Z vsebnostjo mlečnih maščob 12 mas % ali več	(b) Maslo (SP 6)	3. (b) 1,22 kg na 1 mas % mlečnih maščob
1806	Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav
1806 10	– Kakav v prahu, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila	1. Saharoza (1)	1. Beli sladkor	1. 1 kg na 1 mas % saharoze (1)
		2. Glukoza (2)	2. Koruza	2. 2,1 kg na 1 mas % glukoze (2)
1806 20	– Drugi proizvodi v blokih, palicah ali tablicah, mase nad 2 kg, ali v tekočem ali pastoznem stanju, prahu, granulah ali v drugih oblikah v razsutem stanju, v embalaži ali izvirnih pakiranjih nad 2 kg	1. Saharoza (1)	1. Beli sladkor	1. 1 kg na 1 mas % saharoze (1)
		2. Glukoza (2)	2. Koruza	2. 2,1 kg na 1 mas % glukoze (2)
		3. (a) Z vsebnostjo mlečnih maščob manj kot 12 mas %	3. (a) Polnomastno mleko v prahu (SP 3)	3. (a) 3,85 kg na 1 mas % mlečnih maščob
		(b) Z vsebnostjo mlečnih maščob 12 mas % ali več	(b) Maslo (SP 6)	3. (b) 1,22 kg na 1 mas % mlečnih maščob
1806 31 00 in 1806 32	– Drugo, v blokih, palicah ali tablicah	1. Saharoza (1)	1. Beli sladkor	1. 1 kg na 1 mas % saharoze (1)
		2. Glukoza (2)	2. Koruza	2. 2,1 kg na 1 mas % glukoze (2)
		3. Mlečna maščoba	3. Polnomastno mleko v prahu (SP 3)	3. 3,85 kg na 1 mas % mlečnih maščob
1806 90	– Drugo	1. Saharoza (1)	1. Beli sladkor	1. 1 kg na 1 mas % saharoze (1)
		2. Glukoza (2)	2. Koruza	2. 2,1 kg na 1 mas % glukoze (2)
		3. (a) Z vsebnostjo mlečnih maščob manj kot 12 mas %	3. (a) Polnomastno mleko v prahu (SP 3)	3. (a) 3,85 kg na 1 mas % mlečnih maščob
		(b) Z vsebnostjo mlečnih maščob 12 mas % ali več	(b) Maslo (SP 6)	3. (b) 1,22 kg na 1 mas % mlečnih maščob
ex19 01	Živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba in sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz proizvodov iz tar. št. 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:	1. Saharoza (1)	1. Beli sladkor	1. 1 kg na 1 mas % saharoze (1)
		2. Glukoza (2)	2. Koruza	2. 2,1 kg na 1 mas % glukoze (2)
		3. (a) Z vsebnostjo mlečnih maščob manj kot 12 mas %	3. (a) Polnomastno mleko v prahu (SP 3)	3. (a) 3,85 kg na 1 mas % mlečnih maščob
		(b) Z vsebnostjo mlečnih maščob 12 mas % ali več	(b) Maslo (SP 6)	(b) 1,22 kg na 1 mas % mlečnih maščob
1902	Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, njoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen:
ex19021100 in ex19 02 19	– Nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene, razen testenin, ki vsebujejo samo žita in jajca	Pšenični škrob (ali dekstrin)	Navadna pšenica	1,75 kg na 1 mas % brezvodnega pšeničnega škroba (ali dekstrina)
1902 20	– Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene:
1902 20 91 do 1902 20 99	– – Drugo	Pšenični škrob (ali dekstrin)	Navadna pšenica	1,75 kg na 1 mas % brezvodnega pšeničnega škroba (ali dekstrina)
1902 30	– druge testenine	Pšenični škrob (ali dekstrin)	Navadna pšenica	1,75 kg na 1 mas % brezvodnega pšeničnega škroba (ali dekstrina)
1902 40 90	– – (kuskus) drugo	Pšenični škrob (ali dekstrin)	Navadna pšenica	1,75 kg na 1 mas % brezvodnega pšeničnega škroba (ali dekstrina)
1903 00 00	Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, zrnc, perl in podobno.	Škrob (ali dekstrin)	Koruza	1,83 kg na 1 mas % brezvodnega škroba (ali dekstrina)
1905	Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski proizvodi z dodatkom kakava ali kakava njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi.
1905 10 00	– Hrustljavi kruh	Škrob (ali dekstrin)	Rž	2,09 kg na 1 mas % brezvodnega škroba (ali dekstrina)
1905 31 – – sladki keksi (piškoti) 1905 32 – – vaflji in oblati		1. Saharoza (1)	1. Beli sladkor	1. 1 kg na 1 mas % saharoze (1)
		2. Glukoza (2)	2. Koruza	2. 2,1 kg na 1 mas % glukoze (2)
		3. Škrob (ali dekstrin)	3. Navadna pšenica	3. 1,75 kg na 1 mas % brezvodnega pšeničnega škroba (ali dekstrina)
		4. Mlečna maščoba	4. Maslo (SP 6)	4. 1,22 kg na 1 mas % mlečnih maščob
1905 40	– Prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni proizvodi	Škrob (ali dekstrin)	Navadna pšenica	1,75 kg na 1 mas % brezvodnega pšeničnega škroba (ali dekstrina)
1905 90	– Drugo:
1905 90 20	– – hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtske uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi:	Škrob (ali dekstrin)	Koruza	1,83 kg na 1 mas % brezvodnega škroba (ali dekstrina)
1905 90 30	– – – kruh (navadni), ki ne vsebuje dodanega medu, jajc, sira ali sadja in, ki v suhem stanju vsebuje ne več kot 5 mas % sladkorjev in ne več kot 5 mas % maščob	Škrob (ali dekstrin)	Navadna pšenica	1,75 kg na 1 mas % brezvodnega pšeničnega škroba (ali dekstrina)
1905 90 45 do 1905 90 90	– – – drugi proizvodi	1. Saharoza (1)	1. Beli sladkor	1. 1 kg na 1 mas % saharoze (1)
		2. Glukoza (2)	2. Koruza	2. 2,1 kg na 1 mas % glukoze (2)
		3. Škrob (ali dekstrin)	3. Navadna pšenica	3. 1,75 kg na 1 mas % brezvodnega pšeničnega škroba (ali dekstrina)
		4. Mlečna maščoba	4. Maslo (SP 6)	4. 1,22 kg na 1 mas % mlečnih maščob
2105	Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne	1. Saharoza (1)	1. Beli sladkor	1. 1 kg na 1 mas % saharoze (1)
		2. Glukoza (2)	2. Koruza	2. 2,1 kg na 1 mas % glukoze (2)
		3. Mlečna maščoba	3. Maslo (SP 6)	3. 1,22 kg na 1 mas % mlečnih maščob
2106	Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
2106 90	– Drugo
	– – drugo:
2106 90 98	– – – drugo	1. Saharoza (1)	1. Beli sladkor	1. 1 kg na 1 mas % saharoze (1)
		2. Glukoza (2)	2. Koruza	2. 2,1 kg na 1 mas % glukoze (2)
		3. Mlečna maščoba	3. Maslo (SP 6)	3. 1,22 kg na 1 mas % mlečnih maščob
2202	Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih in zelenjavnih sokov iz tar. št. 2009:
2202 10 00	– Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo sladkor ali druga sladila ali arome	1. Saharoza (1)	1. Beli sladkor	1. 1 kg na 1 mas % saharoze (1)
		2. Glukoza (2)	2. Koruza	2. 2,1 kg na 1 mas % glukoze (2)
2202 90	– Drugo:
2202 90 10	– – ki ne vsebujejo proizvodov iz tar. št. 0401 do 0404 ali maščob, pridobljenih iz proizvodov iz tar. št. 0401 do 0404:	1. Saharoza (1)	1. Beli sladkor	1. 1 kg na 1 mas % saharoze (1)
		2. Glukoza (2)	2. Koruza	2. 2,1 kg na 1 mas % glukoze (2)
2202 90 91 do 2202 90 99	– – drugo	1. Saharoza (1)	1. Beli sladkor	1. 1 kg na 1 mas % saharoze (1)
		2. Mlečna maščoba	2. Polnomastno mleko v prahu (SP 3)	2. 3,85 kg na 1 mas % mlečnih maščob
Opozorilo: Če je prijavljena navzočnost hidrolizata laktoze in/ali se ugotovi navzočnost galaktoze, se pred začetkom izračuna od skupne vsebnosti glukoze odšteje količina glukoze, ki je enaka količini galaktoze.

---

(1)  Vsebnost saharoze v blagu (brez nadaljnje predelave), h kateri se prišteje vsaka mešanica glukoze in fruktoze, izražena v protivrednosti saharoze (skupna vsebnost glukoze in fruktoze, pomnožena z 0,95), kakor je navedeno (v kakršni koli obliki) ali ugotovljeno pri blagu. Vendar pa se, kadar je vsebnost fruktoze v blagu manjša od vsebnosti glukoze, pri gornjem izračunu upošteva količina glukoze, ki je po teži enaka količini fruktoze.

(2)  Razen vsebnosti glukoze, navedene v opombi (1).

Opozorilo: Če je prijavljena navzočnost hidrolizata laktoze in/ali se ugotovi navzočnost galaktoze, se pred začetkom izračuna od skupne vsebnosti glukoze odšteje količina glukoze, ki je enaka količini galaktoze.

---

PRILOGA V

Koeficienti za pretvorbo proizvodov iz člena 8 v osnovne proizvode

Oznaka KN	Predelani kmetijski proizvod	Koeficient	Osnovni proizvod
1101 00 11	Moka iz trde pšenice z vsebnostjo pepela na 100 g:
	— 0 do 900 mg	1,33	Trda pšenica
	— 901 do 1 900 mg	1,09	Trda pšenica
1101 00 15 in 1101 00 90	Moka iz navadne pšenice in pire z vsebnostjo pepela na 100 g:
	— 0 do 900 mg	1,33	Navadna pšenica
	— 901 do 1 900 mg	1,09	Navadna pšenica
1102 10 00	Ržena moka z vsebnostjo pepela na 100 g:
	— 0 do 1 400 mg	1,37	Rž
	— 1 401 do 2 000 mg	1,08	Rž
1102 20 10	Koruzna moka z vsebnostjo maščobe do vključno 1,5 mas %	1,20	Koruza
1102 20 90	Koruzna moka z vsebnostjo maščobe do vključno 1,5 mas %	1,10	Koruza
1102 30 00	Riževa moka	1,00	Lomljeni riž
1102 90 10	Ječmenova moka	1,20	Ječmen
1102 90 30	Ovsena moka	1,20	Oves
1103 11 10	Zdrob in drobljenec iz trde pšenice	1,42	Trda pšenica
ex11031190	Drobljenec in zdrob, iz navadne pšenice in pire, z vsebnostjo pepela do vključno 600 mg na 100 g	1,37	Navadna pšenica
1103 13 10	Drobljenec in zdrob, koruzna, z vsebnostjo maščobe do vključno 1,5 mas %	1,20	Koruza
1103 13 90	Drobljenec in zdrob, koruzna, z vsebnostjo maščobe več kot 1,5 mas %	1,20	Koruza
1103 19 10	Drobljenec in zdrob, ržena	1,00	Rž
1103 19 30	Drobljenec in zdrob, ječmenova	1,55	Ječmen
1103 19 40	Drobljenec in zdrob, ovsena	1,80	Oves
1103 19 50	Drobljenec in zdrob, riževa	1,00	Lomljeni riž
1103 20 10	Peleti, rženi	1,00	Rž
1103 20 20	Peleti, ječmenovi	1,02	Ječmen
1103 20 30	Peleti, ovseni	1,00	Oves
1103 20 40	Peleti, koruzni	1,00	Koruza
1103 20 50	Peleti, riževi	1,00	Lomljeni riž
1103 20 60	Peleti, pšenični	1,02	Navadna pšenica
1104 12 90	Zrna, ovsena, v obliki kosmičev	1,80	Oves
1104 19 10	Zrna, pšenična, valjana ali v obliki kosmičev	1,02	Navadna pšenica
1104 19 30	Zrna, ržena, valjana ali v obliki kosmičev	1,40	Rž
1104 19 50	Zrna, koruzna, valjana ali v obliki kosmičev	1,44	Koruza
1104 19 69	Zrna, ječmenova, v obliki kosmičev	1,40	Ječmen
1104 19 91	Riževi kosmiči	1,00	Lomljeni riž
1104 22 20	Zrna, ovsena, oluščena	1,60	Oves
1104 22 30	Zrna, ovsena, oluščena in rezana ali drobljena	1,70	Oves
1104 23 10	Zrna, koruzna, oluščena, rezana ali nerezana, drobljena ali ne	1,30	Koruza
1104 29 01	Zrna, ječmenova, oluščena	1,50	Ječmen
1104 29 03	Zrna, ječmenova, oluščena in rezana ali drobljena	1,50	Ječmen
1104 29 05	Zrna, ječmenova, perlirana	1,60	Ječmen
1104 29 11	Zrna, pšenična, oluščena, rezana ali nerezana, drobljena ali ne	1,02	Navadna pšenica
1104 29 51	Zrna, obdelana le z drobljenjem, pšenična	1,00	Navadna pšenica
1104 29 55	Zrna, obdelana le z drobljenjem, ržena	1,00	Rž
1104 30 10	Žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti, pšenični	0,25	Navadna pšenica
1104 30 90	Žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti, iz drugih žit	0,25	Koruza
1107 10 11	Slad, nepražen, pšenični, v obliki moke	1,78	Navadna pšenica
1107 10 19	Slad, nepražen, pšenični, drug	1,27	Navadna pšenica
1107 10 91	Slad, nepražen, drug, v obliki moke	1,78	Ječmen
1107 10 99	Slad, nepražen, drugi, drug	1,27	Ječmen
1107 20 00	Slad, pražen	1,49	Ječmen
1108 11 00	Pšenični škrob	2,00	Navadna pšenica
1108 12 00	Koruzni škrob	1,60	Koruza
1108 13 00	Krompirjev škrob	1,60	Koruza
1108 19 10	Rižev škrob	1,52	Lomljeni riž
ex11081990	Škrob iz ječmena ali ovsa	1,60	Koruza
1702 30 51	Glukoza in glukozni sirup (1), ki ne vsebuje fruktoze, ali ki v suhem stanju vsebuje manj kot 20 mas % fruktoze, ki v suhem stanju vsebuje 99 mas % glukoze ali več, v obliki belega kristaliničnega prahu, aglomeriranega ali neaglomeriranega	2,09	Koruza
1702 30 59	Glukoza in glukozni sirup (1), ki ne vsebuje fruktoze, ali ki v suhem stanju vsebuje manj kot 20 mas % fruktoze, ki v suhem stanju vsebuje 99 mas % glukoze ali več, drugo	1,60	Koruza
1702 30 91	Glukoza in glukozni sirup (1), ki ne vsebuje fruktoze, ali ki v suhem stanju vsebuje manj kot 20 mas % fruktoze,, drugo, v obliki belega kristaliničnega prahu, aglomeriranega ali neaglomeriranega	2,09	Koruza
1702 30 99	Glukoza in glukozni sirup (1), ki ne vsebuje fruktoze, ali ki v suhem stanju vsebuje manj kot 20 mas % fruktoze, drugo	1,60	Koruza
1702 40 90	Glukoza in glukozni sirup (1), ki v suhem stanju vsebuje vsaj 20 mas %, vendar manj kot 50 mas % fruktoze	1,60	Koruza
ex17029050	Maltodekstrin, v obliki belega kristaliničnega prahu, aglomeriranega ali neanglomeriranega	2,09	Koruza
ex17029050	Maltodekstrin in maltodekstrinski sirup, drugo	1,60	Koruza
1702 90 75	Karamel, v obliki prahu, aglomeriran ali neaglomeriran	2,19	Koruza
1702 90 79	Karamel, drugo	1,52	Koruza
2106 90 55	Aromatizirani ali obarvani glukozni sirup in maltodekstrinski sirup	1,60	Koruza

---

(1)  Z izjemo izoglukoze

---

PRILOGA VI

Navodila o zahtevkih, izdaji in uporabi potrdil o nadomestilu

I.   ZAHTEVEK ZA IZDAJO POTRDILA O NADOMESTILU

„Izvozno dovoljenje ali potrdilo o vnaprejšnji določitvi“ se ožigosa s „Potrdilo o nadomestilu za proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I“. Ti podatki so lahko v računalniški obliki.

Prosilci izpolnijo polja 4, 8, 17 in 18, in kjer je to ustrezno, polje 7. Znesek v poljih 17 in 18 se vpiše v eurih.

Polja 13 do 16 se ne izpolnjujejo.

V polju 20 prosilci navedejo, ali nameravajo potrdilo o nadomestilu uporabiti samo v državi članici, ki ga je izdala, ali želijo potrdilo o nadomestilu, ki velja po vsej Skupnosti.

Prosilci v polju 20 navedejo besedi „člen 33“ ali drugo besedilo v skladu z zahtevami pristojnega organa, če se zahtevek nanaša na potrdilo iz člena 33, ali besedi „člen 38“ ali drugo besedilo v skladu z zahtevami pristojnega organa, če se nanaša na potrdilo iz člena 38.

Prosilci vpišejo kraj in datum vložitve zahtevka in zahtevek podpišejo.

II.   ZAHTEVEK ZA VNAPREJŠNJO DOLOČITEV - ZAHTEVEK ZA IZPISKE IZ POTRDIL O NADOMESTILU

1.	Sočasna vložitev zahtevka za vnaprejšnjo določitev in zahtevka za izdajo potrdila o nadomestilu. Glej oddelek I (prosilci izpolnijo polje 8).

2.

Vložitev zahtevka za vnaprejšnjo določitev, po izdaji potrdila o nadomestilu. V tem primeru izvoznik izpolni obrazec in navede: — v poljih 1 in 2 ime organa, ki je izdal potrdilo o nadomestilu, za katero zahteva vnaprejšnjo določitev, in številko potrdila; — v polju 4 ime imetnika potrdila; — v polju 8 označi „da“.

3.

Zahtevek za izpisek iz potrdila o nadomestilu mora vsebovati naslednje podatke: — v poljih 1 in 2 ime službe, ki je izdala potrdilo o nadomestilu, iz katerega se zahteva izpisek, in številko originalnega potrdila; — v polju 4 ime imetnika potrdila o nadomestilu; — v poljih 17 in 18 znesek, za katerega se zahteva izpisek, v eurih.

III.   IZDAJANJE POTRDIL Z VNAPREJŠNJO DOLOČITVIJO ZA UPORABO PO VSEJ SKUPNOSTI IN IZPISKOV IZ POTRDIL

Izvod 1 in 2 se izdata na podlagi vzorcev iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1291/2000.

Naslov „Izvozno dovoljenje ali potrdilo o vnaprejšnji določitvi“ se ožigosa s „Potrdilo o nadomestilu za proizvode, ki niso navedeni v Prilogi I“.

V obrazcu se navede:

(a)	V polje 1 se vpišeta ime in naslov organa, ki izda potrdilo. Številka potrdila o nadomestilu (določi jo organ, ki izda potrdilo) se vpiše v polje 2 ali v polje 23. Pri izpiskih iz potrdila o nadomestilu se z velikimi tiskanimi črkami in v krepkem tisku v polje 3 vpiše „IZPISEK“.

(b)	V polje 4 se vpišeta ime in polni naslov imetnika.

(c)	Polje 6 se prečrta.

(d)	V polje 10 se vpiše datum vložitve zahtevka za izdajo potrdila o nadomestilu, v polje 11 pa višina varščine, določena v skladu s členom 43.

(e)	V polje 12 se vpiše datum izteka veljavnosti potrdila.

(f)	Polja od 13 do 16 se prečrtajo.

(g)	Pristojni organ izpolni polji 17 in 18 na podlagi zneska, določenega v skladu s členi 33 do 38.

(h)	Polje 19 se prečrta.

(i)	Vse podrobnosti, navedene v zahtevku, se vpišejo v polje 20.

(j)	Polje 21 se izpolni, kot je določeno v zahtevku.

(k)	V polju 22 morajo vsebovati besede: „za uporabo od dne...“, kot je določeno v skladu s členom 33.

(l)	Polje 23 se izpolni.

(m)	Polje 24 se prečrta.

IV.   IZDAJANJE POTRDIL BREZ VNAPREJŠNJE DOLOČITVE ZA UPORABO PO VSEJ SKUPNOSTI

Ta potrdila o nadomestilu se izpolnijo na enak način kot potrdila iz oddelka III.

Polje 21 se črta.

Če imetnik tega potrdila o nadomestilu naknadno zahteva vnaprejšnjo določitev stopenj nadomestila, mora vrniti originalno potrdilo in vse že izdane izpiske. V polje 22 na potrdilu se vpiše „Nadomestilo veljavno dne [datum], vnaprejšnja določitev opravljena dne [datum]“.

V.   UPORABA POTRDIL

Ob zaključku izvoznih formalnosti se številka(-e) potrdil o nadomestilu, ki se uporabljajo za pokritje zahtevka za nadomestilo, vpiše(-jo) v enotno upravno listino.

Če se ne uporabi enotna upravna listina, ampak drug carinski dokument, se številka(-e) potrdil, ki se uporablja(-jo) za pokritje zahtevka za nadomestilo, vpiše(-jo) na nacionalni dokument.

---

PRILOGA VII

Pretvorbene stopnje za uporabo pri določanju referenčne količine iz člena 7 in 9

1.	6,06 kg pilotnega proizvoda iz skupine proizvodov 1 ustreza 100 kg sirotke, enakovredne navedenemu pilotnemu proizvodu v skladu s členom 3(2),

2.	9,1 kg pilotnega proizvoda iz skupine 2 ustreza 100 kg mlečnih proizvodov, enakovrednih navedenemu pilotnemu proizvodu v skladu s prvo alineo člena 3(3)(a),

3.	1,01 kg pilotnega proizvoda iz skupine 2 ustreza nemaščobnemu deležu 100 kg mlečnih proizvodov, enakovrednih navedenemu pilotnemu proizvodu v skladu s prvo alineo člena 3(6) ali člena 3(4) – drugi pododstavek – (a) na 1 mas % nemaščobne suhe snovi, ki jo vsebuje zadevni mlečni proizvod,

4.	0,8 kg pilotnega proizvoda iz skupine 2 ustreza nemaščobnemu deležu 100 kg sira, enakovrednega navedenemu pilotnemu proizvodu v skladu s členom 3(6) na 1 mas % nemaščobne suhe snovi, ki jo vsebuje sir,

5.

3,85 kg pilotnega proizvoda iz skupine 3 ustreza 100 kg enega od mlečnih proizvodov, enakovrednega navedenemu pilotnemu proizvodu v skladu s členom 3(4) z vsebnostjo mlečnih maščob v suhi snovi, ki ne presega 27 mas % na 1 mas % mlečnih maščob, ki jih vsebuje zadevni mlečni proizvod. Vendar na zahtevo zadevne strani 3,85 kg pilotnega proizvoda iz skupine 3 ustreza 100 kg tekočega mleka, enakovrednega navedenemu pilotnemu proizvodu v skladu s prvo alineo člena 3(4) – prvi pododstavek – (a) z vsebnostjo mlečnih maščob v tekočem mleku ne več kot 3,2 mas % na 1 mas % mlečnih maščob v zadevnem mlečnem proizvodu,

6.

100 kg pilotnega proizvoda iz skupine 3 ustreza 100 kg suhe snovi, ki jo vsebuje eden od mlečnih proizvodov, enakovrednih navedenemu pilotnemu proizvodu v skladu s členom 3(4) z vsebnostjo mlečnih maščob v suhi snovi več kot 27 mas %. Vendar na zahtevo zadevne strani 12,32 kg pilotnega proizvoda iz skupine 3 ustreza 100 kg tekočega mleka, enakovrednega navedenemu pilotnemu proizvodu v skladu s prvo alineo člena 3(4) – prvi pododstavek – (a) z vsebnostjo mlečnih maščob v tekočem mleku več kot 3,2 mas %,

7.	1,22 kg pilotnega proizvoda iz skupine 6 ustreza 100 kg enega od mlečnih proizvodov, enakovrednih navedenemu pilotnemu proizvodu v skladu s členom 3(5), na 1 mas % mlečnih maščob, ki jih vsebuje zadevni mlečni proizvod,

8.	1,22 kg pilotnega proizvoda iz skupine 6 ustreza mastnemu deležu 100 kg enega od mlečnih proizvodov, enakovrednih navedenemu pilotnemu proizvodu v skladu s prvo alineo člena 3(6) ali 3(4) – drugi pododstavek – (b), na 1 mas % mlečnih maščob, ki jih vsebuje zadevni mlečni proizvod,

9.	0,8 kg pilotnega proizvoda iz skupine proizvodov 6 ustreza mastnemu deležu 100 kg sira, enakovrednega navedenemu pilotnemu proizvodu v skladu z drugo alineo člena 3(6), na 1 mas % mlečnih maščob, ki jih vsebuje sir.

10.	77,5 kg dobro brušenega okroglozrnatega riža ustreza 100 kg oluščenega okroglozrnatega riža iz člena 3(7),

11.	69 kg dobro brušenega dolgozrnatega riža ustreza 100 kg oluščenega srednjezrnatega ali dolgozrnatega riža iz člena 3(7),

12.	93,9 kg dobro brušenega okroglozrnatega riža ustreza 100 kg manj brušenega okroglozrnatega riža iz člena 3(7),

13.	93,3 kg dobro brušenega dolgozrnatega riža ustreza 100 kg manj brušenega srednjezrnatega ali dolgozrnatega riža iz člena 3(7),

14.	92 kg belega sladkorja ustreza 100 kg surovega sladkorja iz prve alinee člena 3(8)(a), (b),

15.	1 kg belega sladkorja ustreza 100 kg sladkorja iz druge alinee člena 3(8)(b) na 1 % saharoze,

16.

1 kg belega sladkorja ustreza 100 kg enega od proizvodov iz tretje alinee člena 3(8)(c), ki izpolnjuje pogoje, določene v členu 3 Uredbe (ES) št. 2135/95, na 1 % saharoze (in če je to ustrezno, vsebnost drugih sladkorjev, izračunana v protivrednosti saharoze), določene v skladu z navedenim členom 3.

17.	100 kg belega sladkorja ustreza 100 kg suhe snovi določene v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 2135/95, vsebovane v izoglukozi ali izoglukoznem sirupu iz četrte alinee člena 3(8), (d), ki izpolnjuje pogoje, določene v členu 5 Uredbe (ES) št. 2135/95.

---

PRILOGA VIII

Besedila iz člena 27

Besedila iz člena 27 so naslednja:

—	:	v španščini	:	retrocesión al titular, el …
—	:	v češčini	:	práva převedena zpět na držitele …
—	:	v danščini	:	tilbageføring til indehaveren den …
—	:	v nemščini	:	Rückübertragung auf den Bescheinigungsinhaber am …
—	:	v estonščini	:	omanikule tagastatud õigused
—	:	v grščini	:	εκ νέου παραχώρηση στο δικαιούχο στις …
—	:	v angleščini	:	rights transferred back to the titular holder on [date]
—	:	v francoščini	:	rétrocession au titulaire le …
—	:	v italijansščini	:	retrocessione al titolare in data …
—	:	v latvijščini	:	tiesības nodotas atpakaļ to nominālajam īpašniekam …
—	:	v litovščini	:	teisės grąžintos pradiniam turėtojui …
—	:	v madžarščini	:	A jogok …-tól az eredeti jogosultra szálltak vissza
—	:	v nizozemščini	:	aan de titularis geretrocedeerd op …
—	:	v poljščini	:	prawa przywrócone prawowitemu posiadaczowi …
—	:	v portugalščini	:	retrocessão ao titular em …
—	:	v slovaščini	:	práva prenesené späť na držiteľa …
—	:	v slovenščini	:	Pravice, prenesene nazaj na imetnika …
—	:	v finščini	:	palautus todistuksenhaltijalle …
—	:	v švedščini	:	återbördad till licensinnehavaren den …

---

PRILOGA IX

Tabela ujemanja

Ta uredba	Uredba (ES) št. 1520/2000	Uredba (ES) št. 3223/93	Uredba (EGS) št. 3615/92
Člen 1(1)	Člen 1(1)
Člen 1(2)	Člen 18
Člen 1(3)	Člen 4(4)
Člen 2(1)(1)	Člen 1(2)(a)
Člen 2(1)(2)	—	—	—
Člen 2(1)(3)	Člen 1(2)(d) (delno)
Člen 2(1)(4)			Člen 1(2)(c) in (d)
Člen 2(1)(5)			Člen 1(2)(c)
Člen 2(1)(6)			Člen 1(2)(d)
Člen 2(2)			Člen 1(3)
Člen 3(1)	Člen 1(3)(a)
Člen 3(2)	Člen 1(3)(b)
Člen 3(3)	Člen 1(3)(c)
Člen 3(4) – prvi pododstavek	Člen 1(3)(d)
Člen 3(4) – drugi pododstavek	Člen 1(4)
Člen 3(5)	Člen 1(3)(e)
Člen 3(6)	Člen 1(3)(f)
Člen 3(7)	Člen 1(3)(g) (spremenjen)
Člen 3(8)	Člen 1(3)(h)
Člen 4	Člen 16(1) – prvi pododstavek
Člen 5(1)	Člen 2 – prvi pododstavek
Člen 5(2)	Člen 2 – tretji pododstavek
Člen 5(3)	Člen 2 – četrti pododstavek
Člen 6	Člen 3(1) – prvi uvodni stavek
Člen 7	Člen 3(1)(a)
Člen 8	Člen 3(1)(b)
Člen 9	Člen 3(1)(c)
Člen 10	Člen 3(2)
Člen 11	Člen 3(3) (spremenjen)
Člen 12			Člen 1(4)(a) in (b)
Člen 13			Člen 1(4)(c),(d),(e) in (f)
Člen 14	Člen 4(1) – prvi in tretji pododstavek
Člen 15(1)	Člen 4(2)(a) do (e)
Člen 15(2)	Člen 4(3)
Člen 15(3)	Člen 4(5)
Člen 16 – prvi pododstavek	Člen 4(2) – drugi pododstavek
Člen 16 – drugi odstavek	Člen 2 – drugi odstavek
Člen 17	Člen 4(6)(a)
Člen 18(1)	Člen 4(6)(b)
Člen 18(2)	Člen 4(6)(c)
Člen 18(3)	Člen 4(6)(d)
Člen 19(1)	Člen 4(7)
Člen 19(2)	Člen 4(8)
Člen 19(3)	Člen 4(9)
Člen 20(1)	Člen 5(1) (spremenjen)
Člen 20(2)	Člen 5(2)
Člen 20(3)	Člen 9(2) – šesti pododstavek
Člen 21	Člen 16(3) – četrti pododstavek
Člen 22(1)	Člen 1(2)(b)
Člen 22(2)	Člen 6(1)
Člen 22(3)	Člen 6(2)
Člen 23(1)	Člen 15(1) – prvi pododstavek
Člen 23(2)	Člen 15(1) – drugi pododstavek
Člen 23(3)	Člen 15(2) (spremenjen)
Člen 23(4)	Člen 15(3)
Člen 24	Člen 7(1)
Člen 24(2)	Člen 6(4) in Priloga F – V
Člen 25	Člen 6(5) in 6(1) – prvi pododstavek
Člen 26	Člen 6(3)
Člen 27(1)	Člen 6a(1)
Člen 27(2)	Člen 6a(1a)
Člen 27(3)	Člen 6a(2)
Člen 28(1)	Člen 6a(3) (spremenjen)
Člen 28(2)	Člen 6a(4)
Člen 29	Člen 7(2)
Člen 30	Priloga F II 3
Člen 31(1)	Člen 7(3)
Člen 31(2) – prvi pododstavek	Člen 7(4) – prvi pododstavek
Člen 31(2) – drugi in tretji pododstavek	Člen 7(4) – drugi pododstavek
Člen 31(2) – četrti pododstavek	Člen 7(5) – drugi pododstavek
Člen 31(3)	Člen 7(4) – tretji pododstavek (spremenjen)
Člen 32	Priloga F VI – drugi do peti pododstavek
Člen 33	Člen 8(1)
Člen 34	Člen 8(2)
Člen 35	Člen 8(3) (spremenjen)
Člen 36	Člen 8(4)
Člen 37(1)	Člen 8(5)
Člen 37(2)	Člen 8(6) (spremenjen)
Člen 37(3)	Člen 8(7) (spremenjen)
Člen 38	Člen 8(10) (spremenjen)
Člen 39(1)	Člen 9(1) (spremenjen)
Člen 39(2)	Člen 9(2) – prvi in drugi pododstavek (spremenjen)
Člen 40	Člen 10
Člen 41	Člen 10a (spremenjen)
Člen 42	—	—	—
Člen 43	Člen 11
Člen 44	Člen 12 (1) do (4) (spremenjen)
Člen 45	Člen 12(5) (spremenjen)
Člen 46	Člen 14(1) – prvi pododstavek (spremenjen)
Člen 47(1)	Člen 14(1) – drugi pododstavek
Člen 47(2)	Člen 14(2) – prvi in drugi pododstavek
Člen 47(3)	Člen 14(2) – tretji pododstavek (spremenjen)
Člen 48	Člen 14(3) (spremenjen)
Člen 49(1)	Člen 16(1) – prvi pododstavek (brez prvega stavka)
Člen 49(2)	Člen 16(1) – drugi, tretji in četrti pododstavek
Člen 49(3)	Člen 16(1) – peti pododstavek
Člen 50	Člen 16(2)
Člen 51	Člen 16(3) – prvi, drugi in tretji pododstavek
Člen 52(1)	Člen 16(4) (spremenjen)
Člen 52(2)	Člen 16(5)
Člen 52(3)	Člen 16(6)
Člen 52(4)	Člen 16(10)
Člen 52(5)	Člen 16(7)
Člen 53	Člen 17 (spremenjen)
Člen 54(1)	Člen 16(8)
Člen 54(2)	Člen 16(9)
Člen 55(1)	Člen 13(4) (spremenjen)
Člen 55(2)	—	—	—
Člen 56(1)	—	Člen 1, člen 3(1) (spremenjen) in člen 3(2) (spremenjen)
Člen 56(2)	Člen 13(2)
Člen 56(3)	Člen 13(3)
Člen 57	—	—	—
Člen 58	—	—	—
Priloga I	Priloga A	Priloga B
Priloga II	Priloga B
Priloga III	Priloga C
Priloga IV	Priloga D
Priloga V	Priloga E
Priloga VI	Del Priloge F
Priloga VII	Člen 3(1)(a) pretvorbeni količniki (spremenjen)
Priloga VIII	Člen 6a(2)(vnos)
Priloga IX	—	—	—

---