Namen konvencije je zagotoviti, da se populacija tunov v Atlantiku ohranja na ravneh, ki bodo dovoljevale maksimalni trajnostni ulov za hrano in druge namene, in uvaja Mednarodno komisijo za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT).
Protokol spreminja konvencijo s poudarkom na cilju dolgoročnega ohranjanja.
Sklep iz leta 1986 označuje pristop Evropske skupnosti k konvenciji.
S sklepom iz leta 2019 se odobrita podpis in začasna uporaba protokola v imenu Evropske unije (EU).
Uredba določa pravila upravljanja, ohranjanja in nadzora v zvezi z ribolovom vrst tunov, ki jih upravlja ICCAT.

KLJUČNE TOČKE

Opomba: ta povzetek zajema konvencijo, kakor je bila naknadno spremenjena s protokolom.

Struktura

Konvencija vzpostavlja ICCAT za uresničevanje svojih ciljev z uporabo previdnostnega in ekosistemskega pristopa, vključno z:

uporabo najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazov,
varovanjem raznolikosti morskega okolja,
poštenim in transparentnim odločanjem.

V skladu s konvencijo naj bi se komisija ICCAT sestajala vsaki dve leti in bi morala biti sestavljena iz največ treh delegatov iz vsake članice ICCAT, ki bi jim pomagali strokovnjaki in svetovalci. Dejansko se komisija ICCAT sestaja vsako leto in je odgovorna za:

preučevanje populacij tunov, tunom podobnih rib in vrst Elasmobranchii (kot so na primer morski psi, skati, raže in pilarji), ki so oceanske, pelagične in izrazito selivske (vrste ICCAT), pri čemer se, kjer je mogoče, uporabljajo tehnične in znanstvene storitve uradnih agencij članic Komisije ICCAT,
zbiranje in analiziranje statističnih informacij v zvezi s trenutnimi razmerami in trendi vrst ICCAT,
preučevanje in ocenjevanje ukrepov in metod za zagotavljanje ohranjanja populacij vrst ICCAT,
priporočanje študij in raziskav članom komisije, in
objavlja svoje ugotovitve.

Svet ICCAT se sestane enkrat v prehodnem obdobju med zasedanji Komisije ICCAT. Sestavljajo ga predsednik in podpredsednik ICCAT ter med 4 in 10 predstavnikov članic.

Komisija ICCAT imenuje izvršnega sekretarja in lahko ustanovi odbore glede na vrste ali geografska območja.

Priporočila

Na podlagi znanstvenih dokazov ICCAT daje priporočila za:

zagotavljanje dolgoročnega ohranjanja in trajnostno uporabo vrst ICCAT z ohranjanjem ali obnavljanjem številčnosti staležev na ravni, ki je sposobna ustvariti največji trajnostni donos, ali nad njo,
spodbujanje ohranjanja drugih vrst, ki so odvisne od vrst ICCAT ali so povezane z njimi, da se ohranijo ali obnovijo populacije nad ravnmi, pri katerih bi njihovo razmnoževanje lahko postalo resno ogroženo.

Ugovori in spori

Članice komisije ICCAT lahko predložijo pisne ugovore na priporočila, če:

niso v skladu s konvencijo ali mednarodnim pravom,
neupravičeno diskriminirajo ugovarjajočo članico,
članica v praksi ne more izpolnjevati zahtev, ali
obstajajo varnostne omejitve, če bi ugovarjajoča članica izpolnila zahteve.

Stranke v kakršnem koli sporu se morajo med seboj posvetovati, da spore rešijo sporazumno in čim hitreje. Če spor ni rešen, se lahko na skupno zahtevo predloži pravnomočna in zavezujoča arbitraža. V prilogi so navedeni postopki reševanja sporov.

Uveljavljanje

Članice komisije ICCAT se strinjajo, da bodo storile vse, kar je treba za zagotovitev uveljavljanja konvencije, in morajo v ta namen vsaki dve leti ali po potrebi predložiti izjavo o sprejetih ukrepih. Članice komisije ICCAT morajo:

na zahtevo zagotovite vse razpoložljive statistične, biološke in druge znanstvene informacije,
komisiji ICCAT omogočiti, da pridobi prostovoljne informacije neposredno od podjetij in posameznikov,
sodelovati z drugimi članicami pri ustreznih učinkovitih ukrepih,
vzpostaviti sistem mednarodnega izvrševanja za njihova področja pristojnosti.

Finančne določbe

Vsaka članica komisije ICCAT v proračun prispeva znesek, izračunan v skladu s finančnimi predpisi, ki jih sprejme Komisija ICCAT, deloma na podlagi skupne zaokrožene teže ulova in neto teže konzerviranih izdelkov ter stopnje gospodarske razvitosti članic.

Sodelovanje

Konvencija zahteva delovni odnos med Komisijo ICCAT in Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ter drugimi mednarodnimi komisijami za ribištvo in znanstvenimi organizacijami, ki bi lahko prispevale k njihovemu delu, z možnostjo sodelovanja (vendar ne glasovanja) na sestankih komisije ICCAT.

Uredba iz leta 2017

Uredba (EU) 2017/2107 določa pravila o ohranjanju in nadzoru izrazito selivskih vrst rib, ki jih upravlja ICCAT (zadevne vrste so navedene v prilogi). Uredba vključuje podrobna pravila o posebnih ukrepih za naslednje vrste znotraj območja konvencije ICCAT:

tropski tun,
severnoatlantski beli tun,
mečarica,
sinja jadrovnica in bela jadrovnica,
morski psi,
morske ptice in
morske želve.

Vključuje tudi pravila glede:

odobritev,
nadzora ulova,
pretovarjanja,
programov znanstvenega opazovanja,
nadzora ribiških plovil, ki niso iz EU, v pristaniščih držav članic EU in
uveljavljanja.

DATUM ZAČETKA VELJAVNOSTI

Konvencija je začela veljati 21. marca 1969.
Konvencija, kakor je bila spremenjena s protokolom, je na voljo za podpis vsaki državi članici Združenih narodov ali specializirani agenciji. Veljati začne, ko jo ratificira, odobri ali spoštuje sedem vlad.
Uporablja se od 3. decembra 2017.

OZADJE

Več informacij je na voljo na straneh:

Regionalne organizacije za upravljanje ribištva (Evropska komisija)
ICCAT (spletna stran).

GLAVNI DOKUMENTI

Mednarodna konvencija za ohranitev tunov v Atlantiku (UL L 162, 18. 6. 1986, str. 34–38).

Nadaljnje spremembe Mednarodne konvencije za ohranitev tunov v Atlantiku so vključene v izvirno besedilo. Ta prečiščena različica ima samo dokumentarno vrednost.

Protokol o spremembi Mednarodne konvencije za ohranitev tunov v Atlantiku (UL L 313, 4. 12. 2019, str. 3–13).

Sklep Sveta 86/238/EGS z dne 9. junija 1986 o pristopu Skupnosti k Mednarodni konvenciji za ohranitev tunov v Atlantiku, kakor je bila spremenjena s Protokolom, priloženim k Sklepni listini Konference pooblaščencev držav pogodbenic konvencije, ki je bila podpisana 10. julija 1984 v Parizu (UL L 162, 18. 6. 1986, str. 33).

Sklep Sveta (EU) 2019/2025 z dne 18. novembra 2019 o podpisu, v imenu Evropske unije, in začasni uporabi Protokola o spremembi Mednarodne konvencije za ohranitev tunov v Atlantiku (UL L 313, 4. 12. 2019, str. 1–2).

Uredba (EU) 2017/2107 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2017 o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju konvencije Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), ter spremembi uredb Sveta (ES) št. 1936/2001, (ES) št. 1984/2003 in (ES) št. 520/2007 (UL L 315, 30. 11. 2017, str. 1–39).

Glej prečiščeno različico.

Zadnja posodobitev 17.01.2022

Top