This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 01999L0092-20070627
Directive 1999/92/EC of the European Parliament and of the Council of 16 December 1999 on minimum requirements for improving the safety and health protection of workers potentially at risk from explosive atmospheres (15th individual Directive within the meaning of Article 16(1) of Directive 89/391/EEC)
Consolidated text: Direktiva 1999/92/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in varstva zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnega ozračja (petnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)
Direktiva 1999/92/ES evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1999 o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in varstva zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnega ozračja (petnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)
1999L0092 — SL — 27.06.2007 — 001.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
DIREKTIVA 1999/92/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. decembra 1999 (UL L 023, 28.1.2000, p.57) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
DIREKTIVA 2007/30/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 20. junija 2007 |
L 165 |
21 |
27.6.2007 |
|
DIREKTIVA 1999/92/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 16. decembra 1999
o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in varstva zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnega ozračja (petnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 137 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ), predloženega po posvetovanju z Svetovalnim odborom za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu ter Komisijo za varnost in zdravje v rudarstvu in drugih ekstraktivnih dejavnostih,
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 2 ),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe, na podlagi skupnega besedila, ki ga je odobril Spravni odbor dne 21. oktobra 1999 ( 3 ),
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
člen 137 Pogodbe določa, da Svet v obliki direktiv sprejme minimalne zahteve za spodbujanje izboljšav, zlasti v delovnem okolju, da bi zagotovil višjo raven varovanja zdravja in varnosti delavcev; |
|
(2) |
skladno s pogoji zgoraj navedenega člena take direktive ne smejo uvajati upravnih, finančnih in pravnih omejitev, ki bi lahko ovirale ustanavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij; |
|
(3) |
izboljšanje varnosti, higiene in zdravja pri delu je cilj, ki ga ni mogoče obravnavati zgolj z ekonomskega vidika; |
|
(4) |
skladnost z minimalnimi zahtevami za izboljšanje varnosti in varovanja zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnega ozračja, je bistvena pri zagotavljanju varnosti in varovanju zdravja delavcev; |
|
(5) |
ta direktiva je posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav za varnost in zdravje delavcev pri delu ( 4 ); torej se tudi določbe navedene direktive, zlasti glede obveščanja delavcev, posvetovanja in sodelovanja delavcev ter njihovega usposabljanja, v celoti uporabljajo v primerih, ko so delavci lahko ogroženi zaradi eksplozivnega ozračja, brez poseganja v strožje ali posebne določbe te direktive; |
|
(6) |
ta direktiva je praktičen prispevek k doseganju socialne razsežnosti notranjega trga. |
|
(7) |
V Direktivi 94/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. marca 1994 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z opremo in varnostnimi sistemi, ki se uporabljajo v potencialno eksplozivnem ozračju ( 5 ), je določeno, da je predvidena priprava dodatne direktive na podlagi člena 137 Pogodbe, ki bo zajemala zlasti nevarnosti eksplozij zaradi uporabe in/ali tipov in postopkov vgrajevanja opreme; |
|
(8) |
zaščita pred eksplozijo je bistvenega pomena za varnost; ker eksplozije ogrožajo življenje in zdravje delavcev zaradi nenadzorovanih učinkov ognja in pritiska, prisotnosti zdravju škodljivih produktov reakcij in porabe kisika v zraku, ki ga delavci potrebujejo za dihanje; |
|
(9) |
za oblikovanje celovite strategije preprečevanja eksplozij morajo organizacijski ukrepi dopolnjevati tehnične ukrepe na delovnem mestu; Direktiva 89/391/EGS zahteva, da ima delodajalec oceno tveganja za zdravje in varnost delavcev pri delu; to zahtevo je treba šteti kot zahtevo, opredeljeno v tej direktivi, saj določa, da mora delodajalec pripraviti dokument ali vrsto dokumentov protieksplozijske zaščite, ki izpolnjujejo minimalne zahteve iz te direktive in jih redno ažurirati; dokument protieksplozijske zaščite vključuje opredelitev nevarnosti, oceno tveganja in določitev posebnih ukrepov, ki jih je treba sprejeti za varovanje zdravja in varnosti delavcev, ogroženih zaradi eksplozivnega ozračja v skladu s členom 9 Direktive 89/391/EGS; dokument protieksplozijske zaščite je lahko del ocene tveganja za zdravje in varnost pri delu po členu 9 Direktive 98/391/EGS; |
|
(10) |
ocena tveganja eksplozij se lahko zahteva na podlagi drugih predpisov Skupnosti; ker je treba delodajalcu, da se prepreči nepotrebno podvajanje dela, v skladu z nacionalno prakso dovoliti združevanje dokumentov, delov dokumentov ali drugih enakovrednih poročil, izdanih na podlagi drugih predpisov Skupnosti, v enotno „varnostno poročilo“; |
|
(11) |
preprečevanje nastajanja eksplozivnega ozračja vključuje tudi uporabo načela substitucije; |
|
(12) |
kadar so na istem delovnem mestu prisotni delavci iz različnih podjetij, je potrebno usklajevanje; |
|
(13) |
preventivne ukrepe je treba po potrebi dopolniti z dodatnimi ukrepi, ki začnejo veljati ob vžigu; največja možna varnost se lahko doseže z združevanjem preventivnih in drugih dodatnih ukrepov, ki omejijo škodljive učinke eksplozij na delavce; |
|
(14) |
Direktiva Sveta 92/58/EGS z dne 24. junija 1992 o minimalnih zahtevah za zagotavljanje varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu (deveta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) ( 6 ) se v celoti uporablja, zlasti za prostore, ki so neposredno ob nevarnih območjih, kjer kajenje, spajkanje, varjenje in druge aktivnosti, ki povzročajo plamen ali iskrenje, lahko pridejo v stik z nevarnimi območji; |
|
(15) |
Direktiva 94/9/ES deli opremo in varnostne sisteme iz te direktive v skupine in kategorije opreme; ta direktiva omogoča, da delodajalec razvrsti prostore, v katerih lahko nastane eksplozivno ozračje, na cone in določi, katere skupine in kategorije opreme in varnostnih sistemov je treba uporabiti v posamezni coni, |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
ODDELEK I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet in področje uporabe
1. Ta direktiva, ki je petnajsta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS, določa minimalne zahteve za varnost in varovanje zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnega ozračja, opredeljenega v členu 2.
2. Ta direktiva se ne uporablja za:
(a) območja, ki se uporabljajo neposredno za zdravljenje bolnikov in med njim;
(b) uporabo naprav na plinasto gorivo v skladu z Direktivo 90/396/EGS ( 7 );
(c) proizvodnjo, uporabo, shranjevanje in prevoz eksplozivov ali kemično nestabilnih snovi in ravnanje z njimi;
(e) uporabo prevoznih sredstev po kopnem, vodi in zraku, za katera se uporabljajo ustrezne določbe mednarodnih sporazumov (npr. ADNR — sistem prijavljanja živalskih bolezni, ADR — Evropski sporazum o mednarodnem transportu nevarnih snovi po cesti, ICAO — Mednarodna organizacija civilnega letalstva, IMO — Mednarodna pomorska organizacija, RID — predpisi, ki urejajo mednarodni prevoz nevarnega blaga po železnici) in direktiv Skupnosti, ki uveljavljajo te sporazume. Prevozna sredstva, namenjena uporabi v potencialno eksplozivnem ozračju, niso izključena.
3. Določbe Direktive 89/391/EGS in ustreznih posebnih direktiv se v celoti uporabljajo za področje iz odstavka 1, ne da bi to vplivalo na strožje in/ali posebne določbe iz te direktive.
Člen 2
Opredelitve pojmov
V tej direktivi „eksplozivno ozračje“ pomeni zmes snovi v obliki plinov, hlapov, megle ali prahu z zrakom pri atmosferskih pogojih, v katerih se po vžigu plamen razširi na celotno nezgorelo zmes.
ODDELEK II
OBVEZNOSTI DELODAJALCA
Člen 3
Preprečevanje eksplozij in varovanje pred njimi
Za preprečevanje v smislu člena 6(2) Direktive 89/391/EGS in zagotavljanje varovanja pred eksplozijami sprejme delodajalec tehnične in/ali organizacijske ukrepe, ki so primerni za vrsto procesa, po prednostnem vrstnem redu in v skladu z naslednjimi temeljnimi načeli:
— preprečevanje nastajanja eksplozivnega ozračja ali kadar vrsta dejavnosti tega ne dovoljuje,
— preprečevanje vžiga eksplozivnega ozračja in
— ublažitev škodljivih posledic eksplozije, da se zagotovita zdravje in varnost delavcev.
Ti ukrepi se po potrebi združijo in/ali dopolnijo z ukrepi proti širjenju eksplozij ter se redno preverjajo, vsekakor pa ob bistvenih spremembah.
Člen 4
Ocenitev tveganj eksplozije
1. Pri izpolnjevanju obveznosti iz členov 6(3) in 9(1) Direktive 89/391/EGS delodajalec oceni posebna tveganja, ki izhajajo iz eksplozivnega ozračja, pri čemer upošteva vsaj:
— verjetnost nastanka eksplozivnega ozračja in njegovega trajanja,
— verjetnost, da bodo viri vžiga, tudi elektrostatična razelektritev, prisotni, aktivni in učinkoviti,
— naprave, uporabljene snovi, postopke in njihove morebitne medsebojne vplive,
— obseg predvidenih učinkov.
Izvede se celovita ocena tveganja eksplozij.
2. Pri ocenitvi tveganja eksplozij se upoštevajo tudi prostori, ki so ali lahko postanejo z odprtinami povezani s prostori, v katerih lahko nastane eksplozivno ozračje.
Člen 5
Splošne obveznosti
V skladu s temeljnimi načeli ocene tveganja in načeli iz člena 3 delodajalec za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev sprejme potrebne ukrepe, tako da:
— je, kjer lahko nastane eksplozivno ozračje v takšni količini, da bi ogrozila zdravje in varnost delavcev ali drugih, delovno okolje takšno, da se delo lahko opravlja varno,
— se v delovnih okoljih, kjer lahko nastane eksplozivno ozračje v tolikšni količini, da bi ogrozila varnost in zdravje delavcev, med prisotnostjo delavcev zagotovi ustrezen nadzor v skladu z oceno tveganja in uporabijo ustrezna tehnična sredstva.
Člen 6
Dolžnost usklajevanja
Kadar so na istem delovnem mestu delavci iz več podjetij, je vsak delodajalec odgovoren za vse zadeve, ki so pod njegovim nadzorom.
Ne da bi to vplivalo na subjektivno odgovornost vsakega delodajalca, določeno v Direktivi 89/391/EGS, delodajalec, ki je odgovoren za delovno mesto, v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso usklajuje izvajanje vseh ukrepov v zvezi z zdravjem in varnostjo delavcev in v dokumentu protieksplozijske zaščite iz člena 8 navede cilj takega usklajevanja ter ukrepe in postopke za njihovo izvedbo.
Člen 7
Prostori, v katerih lahko nastane eksplozivno ozračje
1. Delodajalec razvrsti prostore, v katerih lahko nastane eksplozivno ozračje, na cone v skladu s Prilogo I.
2. Delodajalec zagotovi, da se v prostorih iz odstavka 1 izpolnjujejo minimalne zahteve iz Priloge II.
3. Kadar je potrebno, se prostori, v katerih lahko nastane eksplozivno ozračje v taki količini, da ogroža zdravje in varnost delavcev, na točki vstopa označijo z znaki v skladu s Prilogo III.
Člen 8
Dokument protieksplozijske zaščite
Pri izpolnjevanju obveznosti iz člena 4 delodajalec zagotovi, da se pripravi dokument, v nadaljnjem besedilu „dokument protieksplozijske zaščite“, ki se redno ažurira.
V dokumentu protieksplozijske zaščite se opredeli zlasti:
— da je bilo tveganje eksplozije ugotovljeno in ocenjeno,
— da bodo sprejeti ustrezni ukrepi za doseganje ciljev te direktive,
— kateri prostori so bili razvrščeni v cone v skladu s Prilogo I,
— za katere prostore se bodo uporabljale minimalne zahteve, določene v Prilogi II,
— da so delovna mesta in delovna oprema, vključno z opozorilnimi napravami, načrtovani varno ter se varno uporabljajo in vzdržujejo,
— da so bili sprejeti ukrepi za varno uporabo delovne opreme v skladu z Direktivo Sveta 89/655/EGS ( 10 ).
Dokument protieksplozijske zaščite se pripravi pred začetkom dela ter znova pregleda in popravi, kadar pride do bistvenih sprememb, razširitev ali zamenjav na delovnem mestu, pri delovni opremi ali organizaciji dela.
Delodajalec lahko kombinira obstoječe ocene tveganja eksplozij, dokumente ali druga enakovredna poročila, pripravljena na podlagi drugih predpisov Skupnosti.
Člen 9
Posebne zahteve v zvezi z delovno opremo in delovnimi mesti
1. Delovna oprema, ki se uporablja v prostorih, v katerih lahko nastane eksplozivno ozračje, in ki je že v uporabi ali bo prvič na voljo v podjetju ali obratu pred 30. junijem 2003, mora po tem datumu izpolnjevati minimalne zahteve iz dela A Priloge II, če se ne uporablja nobena druga direktiva Skupnosti ali se uporablja samo delno.
2. Delovna oprema, ki se uporablja v prostorih, v katerih lahko nastane eksplozivno ozračje, in ki bo prvič na voljo v podjetju ali obratu po 30. juniju 2003, mora izpolnjevati minimalne zahteve, določene v delih A in B Priloge II.
3. Delovna mesta v prostorih, v katerih lahko nastane eksplozivno ozračje, ki se bodo prvič uporabila po 30. juniju 2003, morajo izpolnjevati minimalne zahteve, določene v tej direktivi.
4. Delovna mesta v prostorih, v katerih lahko nastane eksplozivno ozračje, ki se uporabljajo že pred 30. junijem 2003, morajo izpolnjevati minimalne zahteve, določene v tej direktivi, najpozneje v treh letih po tem datumu.
5. Če bodo po 30. juniju 2003 kakršne koli spremembe, razširitve ali prestrukturiranje na delovnih mestih v prostorih, v katerih lahko nastane eksplozivno ozračje, bo moral delodajalec sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev izpolnjevanja minimalnih zahtev, določenih v tej direktivi.
ODDELEK III
DRUGE DOLOČBE
Člen 10
Prilagoditve prilog
Povsem tehnične prilagoditve prilog, potrebne zaradi:
— sprejetja direktiv o tehničnem usklajevanju in standardih na področju varovanja pred eksplozijami in/ali
— tehničnega napredka, sprememb v mednarodnih pravilnikov ali specifikacijah in novih ugotovitev pri preprečevanju in varovanju pred eksplozijami
se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 17 Direktive 89/391/EGS.
Člen 11
Navodila dobrega ravnanja
Komisija pripravi navodila dobrega ravnanja s praktičnimi smernicami, ki niso zavezujoče. Ta navodila obravnavajo vsebino členov 3, 4, 5, 6, 7 in 8 iz Priloge I in dela A Priloge II.
V skladu s Sklepom Sveta 74/325/EGS ( 11 ) se Komisija najprej posvetuje s Svetovalnim odborom za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu.
V okviru uporabe te direktive države članice pri pripravi nacionalne politike varovanja zdravja in varnosti delavcev kar najbolj upoštevajo zgoraj navedena navodila.
Člen 12
Obveščanje podjetij
Države članice si prizadevajo, da so delodajalcem na njihovo zahtevo na voljo ustrezne informacije v skladu s členom 11, s posebnim sklicevanjem na navodila dobrega ravnanja.
Člen 13
Končne določbe
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 30. junija 2003. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2. Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, ki so že ali bodo sprejeti na področju, urejenem s to direktivo.
▼M1 —————
Člen 14
Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.
Člen 15
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
RAZVRSTITEV PROSTOROV, V KATERIH LAHKO NASTANE EKSPLOZIVNO OZRAČJE
Uvodna opomba
Naslednji sistem razvrstitve je treba uporabiti v prostorih, v katerih se sprejmejo varnostni ukrepi v skladu s členi 3, 4, 7 in 8.
1. Prostori, v katerih lahko nastane eksplozivno ozračje
Prostor, v katerem lahko nastane eksplozivno ozračje v tolikšni količini, da so potrebni posebni varnostni ukrepi za varovanje zdravja in varnosti zadevnih delavcev, se po tej direktivi šteje kot nevaren.
Prostor, v katerem se ne pričakuje, da bo nastalo tolikšno eksplozivno ozračje, da bi bili potrebni posebni varnostni ukrepi, se po tej direktivi šteje kot nenevaren.
Vnetljive in/ali gorljive snovi so snovi, ki lahko povzročijo nastanek eksplozivnega ozračja, razen če je raziskava njihovih lastnosti pokazala, da v zmeseh z zrakom ne morejo povzročiti neodvisnega širjenja eksplozije.
2. Razvrstitev nevarnih prostorov
Nevarni prostori so razvrščeni v cone na podlagi pogostosti in trajanja eksplozivnega ozračja.
Obseg ukrepov, ki jih je treba sprejeti v skladu z delom A Priloge II, se ugotavlja po tej razvrstitvi.
Cona 0
Prostor, v katerem je eksplozivno ozračje, sestavljeno iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle, prisotno stalno, za daljša obdobja ali pogosto.
Cona 1
Prostor, v katerem lahko pri normalnem delovanju občasno nastane eksplozivno ozračje, sestavljeno iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle.
Cona 2
Prostor, v katerem se pri normalnem delovanju eksplozivno ozračje, sestavljeno iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle ne pojavi, če pa se pojavi, je to le za kratek čas.
Cona 20
Prostor, v katerem je eksplozivno ozračje v obliki oblaka gorljivega prahu v zraku prisotno stalno, za daljše obdobje ali pogosto.
Cona 21
Prostor, v katerem lahko pri normalnem delovanju občasno nastane eksplozivno ozračje v obliki oblaka gorljivega prahu v zraku.
Cona 22
Prostor, v katerem se pri normalnem delovanju eksplozivnega ozračja v obliki gorljivega prahu v zraku ne pojavi, če pa se pojavi, je to le za kratek čas.
Opombe:
1. Plasti, usedline in kupe gorljivega prahu je treba obravnavati kot vsak drug vir, ki lahko povzroči nastanek eksplozivnega ozračja.
2. „Normalno delovanje“ pomeni razmere, v katerih se naprave uporabljajo v okviru načrtovanih parametrov.
PRILOGA II
A. MINIMALNE ZAHTEVE ZA IZBOLJŠANJE VARNOSTI IN VAROVANJA ZDRAVJA DELAVCEV, KI SO LAHKO OGROŽENI ZARADI EKSPLOZIVNEGA OZRAČJA
Uvodna opomba
Obveznosti, določene v tej prilogi, se uporabljajo za:
— prostore, razvrščene kot nevarne v skladu s Prilogo I, kadarkoli se to zahteva zaradi lastnosti delovnih mest, delovnih postaj, uporabljene opreme ali snovi ali nevarnosti, ki jo povzročijo dejavnosti, povezane s tveganji eksplozivnega ozračja,
— opremo za eksplozijsko nenevarne prostore, ki se zahteva za varno delovanje opreme v eksplozijsko ogroženih prostorih ali ga pomaga zagotoviti.
1. Organizacijski ukrepi
1.1 Usposabljanje delavcev
Delodajalec mora zagotoviti tistim, ki delajo v prostorih, v katerih lahko nastane eksplozivno ozračje, zadostno in ustrezno usposabljanje v zvezi z varovanjem pred eksplozijami.
1.2 Pisna navodila in dovoljenja za delo
Kadar se zahteva v dokumentu protieksplozijske zaščite:
— mora delo v nevarnih prostorih potekati v skladu s pisnimi navodili, ki jih izda delodajalec,
— je treba za opravljanje nevarnih dejavnosti, pa tudi dejavnosti, ki lahko vplivajo na drugo delo tako, da se pojavi nevarnost, uporabiti sistem dovoljenj za delo.
Dovoljenja za delo mora pred začetkom dela izdati za to odgovorna oseba.
2. Ukrepi protieksplozijske zaščite
|
2.1 |
Vsako uhajanje in/ali nameren ali nenameren izpust vnetljivih plinov, hlapov, megle ali gorljivega prahu, ki lahko povzroči nevarnost eksplozije, je treba ustrezno odvajati ali odstraniti v varen prostor ali, če to ni izvedljivo, varno zadržati ali narediti varnega z drugim ustreznim postopkom. |
|
2.2 |
Če eksplozivno ozračje vsebuje več vrst vnetljivih in/ali gorljivih plinov, hlapov, megle ali prahu, morajo biti zaščitni ukrepi primerni za največje možno tveganje. |
|
2.3 |
Pri preprečevanju nevarnosti vžiga v skladu s členom 3 je treba upoštevati tudi elektrostatične razelektritve, pri katerih delavci ali delovna oprema delujejo kot nosilec ali proizvajalec naboja. Delavcem je treba zagotoviti ustrezna delovna oblačila iz materiala, ki ne povzroča elektrostatičnih razelektritev, zaradi katerih se lahko vžge eksplozivno ozračje. |
|
2.4 |
Naprave, oprema, varnostni sistemi in vse pripadajoče povezovalne priprave se lahko uporabljajo samo, če je v dokumentu protieksplozijske zaščite navedeno, da se lahko varno uporabljajo v eksplozivnem ozračju. To velja tudi za delovno opremo in pripadajoče povezovalne priprave, ki v smislu Direktive 94/9/ES niso oprema ali varnostni sistemi, če lahko njihova vključitev v postrojenje povzroči nevarnost vžiga. Treba je sprejeti ukrepe za preprečevanje zamenjav med povezovalnimi pripravami. |
|
2.5 |
Sprejeti je treba vse ukrepe, da se delovno mesto, delovna oprema in vse pripadajoče povezovalne priprave, ki so na voljo delavcem, načrtovane, izdelane, sestavljene in vgrajene ter se vzdržujejo in uporabljajo tako, da je tveganje eksplozij čim manjše in da, če do eksplozije pride, omogočajo njeno nadziranje ali omejevanje na delovno mesto in/ali delovno opremo. Za taka delovna mesta je treba sprejeti ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganja za delavca zaradi fizikalnih učinkov eksplozije na najmanjšo možno mero. |
|
2.6 |
Po potrebi je treba delavce vidno in/ali slišno opozoriti, da se umaknejo, pred nastopom okoliščin za nastanek eksplozije. |
|
2.7 |
Kadar se zahteva v dokumentu protieksplozijske zaščite, je treba zagotoviti naprave za umik in jih vzdrževati, da lahko delavci ob nevarnosti nemudoma in varno zapustijo nevarne prostore. |
|
2.8 |
Preden se delovno mesto, ki je v prostoru, v katerem lahko nastane eksplozivno ozračje, prvič uporabi, je treba preveriti protieksplozijsko zaščito v celoti. Treba je vzdrževati vse razmere, ki so potrebne za zagotavljanje protieksplozijske zaščite. Tako preverjanje morajo opraviti osebe, ki so zaradi izkušenj in/ali strokovnega usposabljanja usposobljene za področje protieksplozijske zaščite. |
|
2.9 |
Kadar iz ocene tveganja izhaja: — da izpad energije lahko povzroči dodatno nevarnost, je treba zagotoviti varno obratovanje opreme in varnostnih sistemov neodvisno od preostalega sistema, — mora obstajati možnost varne ročne zaustavitve opreme in varnostnih sistemov, vključenih v avtomatske procese, ki odstopajo od predvidenih delovnih pogojev. To lahko storijo samo delavci, ki so za to pristojni, — je treba pri zaustavitvi v sili nakopičeno energijo, kolikor je mogoče hitro in varno, zmanjšati ali jo omejiti, da ne predstavlja več nevarnosti. |
B. MERILA ZA IZBIRO OPREME IN VARNOSTNIH SISTEMOV
Če ni drugače določeno v dokumentu protieksplozijske zaščite, ki temelji na oceni tveganja, je treba opremo in varnostne sisteme za vse prostore, v katerih lahko nastane eksplozivno ozračje, izbrati na podlagi kategorij, določenih v Direktivi 94/9/ES.
V navedenih conah je treba uporabiti naslednje kategorije opreme, pod pogojem, da so primerne za pline, hlape ali meglo in/ali prah, kadar je ustrezno:
— v coni 0 ali coni 20, opremo kategorije 1,
— v coni 1 ali coni 21, opremo kategorije 1 ali 2,
— v coni 2 ali coni 22, opremo kategorije 1, 2 ali 3.
PRILOGA III
Opozorilni znak za prostore, v katerih lahko nastane eksplozivno ozračje, na podlagi člena 7(3):
Prostori, v katerih lahko nastane eksplozivno ozračje
Razločevalne značilnosti:
— trikotna oblika,
— črne črke na rumenem ozadju s črnim robom (rumeni del zavzema vsaj 50 % površine znaka).
Če države članice želijo, lahko dodajo obrazložitev.
( 1 ) UL C 332, 9.12.1995, str. 10 in UL C 184, 17.6.1997, str. 1.
( 2 ) UL C 153, 28.5.1996, str. 35.
( 3 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 20. junija 1996 (UL C 198, 8.7.1996, str. 160), potrjeno 4. maja 1999 (UL C 279, 1.10.1999, str. 55), Skupno stališče Sveta z dne 22. decembra 1998 (UL C 55, 25.2.1999, str. 45), Sklep Evropskega parlamenta z dne 6. maja 1999 (UL C 279, 1.10.1999, str. 386). Sklep Evropskega parlamenta z dne 2. decembra 1999 in Sklep Sveta z dne 6. decembra 1999.
( 4 ) UL L 183, 29.6.1989, str. 1.
( 5 ) UL L 100, 19.4.1994, str. 1.
( 6 ) UL L 245, 26.8.1992, str. 23.
( 7 ) UL L 196, 26.7.1990, str. 15. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 93/68/EGS (UL L 220, 30.8.1993, str. 1).
( 8 ) UL L 348, 28.11.1992, str. 9.
( 9 ) UL L 404, 31.12.1992, str. 10.
( 10 ) UL L 393, 30.12.1989, str. 13. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 95/63/ES (UL L 335, 30.12.1995, str. 28).
( 11 ) UL L 185, 9.7.1974, str. 15. Sklep, kakor je bil nazadnje spremenjen z Aktom o pristopu iz leta 1994.